110. štcvllta. f Ltubllafll, i ponBdelj'Bk, 17. maja 1915. XLVII1. lelo. .Slovenski Narod" vdja v LtabljM« na dom <3($ty4jfp: ćelo Teto naprej •■..•*. K 24 — pol leta „ •;••&•• ličeni leta „ •^•V4E« • •"— i v apravnfctvu ptcjcm*n: I ćelo l«to naprtj - . iv ♦ K 22-— pol leta „ • ;•£•}. . U— 1 četrt leta „ •1m$jL. 9 550 1 na mc»ec m .*•;•»,/. 1*90 Dopis! naj se frankiraio. Rokopisi se ne vraJfajo. V*ednl£fro: Knaflova alica št 5 (v pritlicju levoj telefon it 34. Ufeata vuk dan ivećer Uvira*! ae4et|« Im praznik*. In^rati veljajo: pelerostopna petit vrsU za enkrat po T6 vin., za dvakrat p9 14 vin., za trikrat ali večfcrat po 12 vtn. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih Insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl Lt d, to )e administrativna stvari. ^^~^— Posamexata štavilka velja 10 vinari««. ———— Ka pismena naročita hrez istodobne vposlatve narodni ne sa ne ozira. „Narodna Uakarca« telolon it SS. .Slovenski Narod" velja po pottii za Avstro-Ogrsko; g ćelo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta m n • • m 13 — cetrt leta m m • , m 650 na mesec m m , , m 2 30 za Nemčljo: ćelo leto naprej . . o K 30*— za Amerlko la vse druge dolci*: ćelo leto napre] . . . . K 3*v— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ah siuiaBa. Upravnlštvo (spodaj. dvorile levo), Knallova ulica it 9a telolon dl fKk Zavezniške čete, ki stoje pred Przemyslom, so zavzele Jaroslaw, Dobromil, Sambor in Bory-slaw. — Junaštvo štajerskih in koroških čet. — 1000 Rusov ujetih. — Nemški uspehi pri Ypernu. — Nad 6000 Angležev in Francozov ujetih. — Ustavljena ruska ofenziva pri Szavvlih. Salandrov kabinet zopet na krmilu. ZAVEZNIŠKE ČETE SO PRODRLE ĆEZ KLIMONTOV. — NAŠE ĆETE SO VKORAKALE V SAMBOR TER ODBILE RUSKE NAPADE SEVER-NO OD KOLOMEJE. Dunaj, 16. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Na reskem Polj-«Kem zasledujejo zavezn. sile južno od Piliće sovražnika, so ga pre-gnale z gorov ja od Kielc do gornjega teka Kamniene i" so vzdolž Visle prodrle na visine severno Klimonto-\ a. Na prosi ob Sanu Rudnik - Prze-raysl so bile zadr;e ruske čete z za-padne^a brega rei:e vržene nazaj in je bilo napravljenih mnogo tisoč vjetnikov. Iz gozdnih Karpat prišle armade nadaljujejo svoje prodiranje. Moćna ruska zadnja straža je bila včera; blizu visočine Magiera raz-gnana, 7 topov, 11 strojnih oušk za-vojevanih in nad 1000 vjetnikov vlo-vlienih. Naše čete so dopoldne z godbo na čelu in navdušeno pozdravljene prisJe v Sambor. V jugo-vzhod-nii Galiciji, severno Kolomeie, so bili odbiti novi napadi Rusov in sovraž-niku vzeto eno opirališče. Dalje vzdol Pri!ta do državne meje vlada razmeroma mir. Namestn*': načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, iml. RUDNIK. LE2AJSK, JAROSLAV, DUBRGMIL BORVSLAV V ROKAH ZAVEZNIŠKIH CET. — NAŠ X. ZBOR PRED PRZEMYSLOM. Dunaj, 15. maja. (Kor. urad.) Uradno poročajo dne 15. maja: Ruske armade na Poljskem in v Galiciji se nadalje umikajo. Na ćeli fronti, od Novesa Miesta ob Pilići do fužno od Dnjestra v okolici Doline, prodrrajo zavezniške armade. Ob Sanu so naše čete zavzele Rudnik in Lezatsk, JaroMav pa nemske čete. Avstro - ogrski X. armadni zbor iz srednje Galicijfe stoji pred vrati svojega domovinskega mesta Przemysl. Bolj proti jugu so Dobromil, Stary Sambor in Boryslaw zopet v naši posesti. Zavezniške čete armade Linsingen so do«pele do vrhov jugozapadno od Doiine. Na crti ob Prutu Rusi še nanadato. V ljutih bojih severno od Kolomeje je koroška in Štajerska pehota armade in domobranstva v žilavem vztrajanja krvavo odbila vse ruske napade. Namestnik načelnika generalnesa štaba pl. Hdfer, frr.l. ZAVEZNIKI NADALJU.IE.IO OFEN* ŽIVO MED PILICO IN GORENJO VISLO. Beroiin, ir>. maia. 'Ko--, urad.) Poročilo \Volffovega urads: Veliki glavni stan, dne 16. maja: Jugovzhodno bojišče. Med Pilsco in gorenjo Visio, in ob obeh straneh Omulewa so se po-nesrečili moćni ruski noćni napadi s težkimi izgubami za nasprotnika, kl ie ostavi! v naših rokah 245 vjeini-kov. Vrhovno armadno vodstvo. BeroHn, 15. maja. CKoresp. ur.) Poročilo VVolffovega tirada: Jugovzhodno bojišče. Veliki glavni stan dne 15. maja. V prostoru, južno od dolcnje Piliće do Visle, so zavezniške čete zasledovale nadafje se umikajoče Ru>e. Mostno utrdbo pri Jaroslavu ob Sanu smo včeraj v naskokti za-vz'jsi. B(*k ob boku z avstro - ogrsko armado, v katere zvezi stoje, so do-spcle čete generala von der Maritfitz v okolico Dobromila. Bolj proti jugu tuđi povsod nadaljujemo zaslcdova-nje. Zavezniške čete so na mnogih kraiih dospele do izhodov iz goro v ja. Vrhovno armadno vodstvo. ODBITI RUSKI NAPADI V ZAPADNI RUSIJI. Beroiin, 16. maja. (Kor. urad.) Poročilo Wolffove«a urada: Veliki glavni stan, dne 16. maja. Vzhodno bojišče: V okolici Sza\vel smo brez truda odbili ruski naval. Število vjetnikov, ki smo iih tamkai v zadnHh dneh za-jeli, znaša več kakor 1500. Ob Dubissi severno zapadno od Ugianov se ie moral neki majhen od-delek izogniti moćnim ruskim silam izgubil ]e dva topa. Dalje proii iutea pri Eiragoli smo odbili Ruse, pri čemer so izgubili 120 vjetnikov. Severno in južno od Aagustowa, kakor tuđi na front; Sambor (40 kilo-metrov jago\ zhodno od Przemysla) — Str>i - Stani?lawow nadaljuje ar-mada svoje prodiranle. Na dolenjem Sanu od Przemysla navzđol je sovražnik pričel z odpo-rom. Vrhovno armadno vodstvo. Beroiin, 15. maja. (Korcsp. ur.) Poročilo VVolffovega urada: Veliki glavni stan dne 15. maja. Vzhodno bojišče. Po mimoidočem majhnem uspe-hu sov razni ka, ki nas je stal 3 tope, smo ustavili prodiranje močnih ruskih čet pri Šavlih. Sovražni napadi na dolnjo Dubisso so se izjalovili. Sovražnik je poslal sedaj hitro tuđi v pokrajino, južno od Njemna ojače-nja. V boinem stiku s temi še nismo. Pri Avgustovu in Kalvariji smo odbili neki sovražni napad. Vrhovno armadno vodstvo. Ruski koniunike. — Rusko priznanje. Iz Petrograda javljaju »Miinch. Neueste Nachrichten« z dne 13. maja: Veliki generalni štab objavlja: Dne 11. rnaja so naše čete v okolici Sza\vel za petami sledile so-vražniku, ki smo ga prepodili iz mesta Sza\\ie in ki se umika v ju£o-zapadnji smeri. Na levem bregu Nje-mena in na fronti Narewa vlada skoro pavsoJi mir. Na levem bregu \'is-le. južno od Sochaczewa. je ponoći neki ruski pehotni oddelek prekora-čil Bzuro, zavzel v bajonetnem boju več ncmških strelskih jarkov in za-jel več vjetnikov. Nemske poskuse motiti z napadi grupacijo naših čet južno od Skiernievvic in ob Ravi smo zavrnili. V zapadni Galiciji so« se naše čete dne 10. maja umaknile dalje proti severu v smeri na Lutovisko (severno od gorenjega Sana) do pozicij, ki so jim bile že preje o-dkazane. So-vražno ofenzivo zaviralo naši proti-napadi. V smeri gorskega prelaza Uzsok in ob Stryju smo odbili av-strijske napade z velikimi izgubami za sovražnika. Ob dolenji Rozanki je sovražnik razstrelil več min v blizini naših strelskih jarkov ter po-tem pričel z ofenzivo proti so-sednjim odsekom. Posrećilo se mu je, zavzeti del rova. S silnim napadom pa se je našim četam posrećilo, prepoditi Av-strijce od tamkai. Umakniii so se v neredu ter pustili na bojišču več sto mrtvih. V okolici pogorja Javornik. zapadno od Lomnice. smo izpopolnili svoj u^peh z energično ofenzivo. Sovražnik je imel tam silne izgube in je ostavil već kakor 5000 mrtvih samo na obronkih gorovja. V okolici onstran Dnjestra na fronti Obertvn - Črnovice v široteo-sti več kakor 60 vrst, so naše čete pricele z ofenzivo. Sovražniku smo zadali velike izgube. Številne sovražnikove poskuse nas zadržavati s protinapadi, smo odbili. Tu smo zajeli mnogo vjetnikov. Tekom 10. maja smo našteli več kakor 5000 vjetnikov. Ražen te-ga mo vplenili 6 topov, 8 strojnih pušk in mnogo voinega materijala. Sovražnik je jadrno izpraznil vso bojno crto na bregu Dnjestra in se umaknil ob strani mesta Zaleszczvki. O bojih v zapadni Galiciji je iz-dal generalni štab ta - lc posebni ko-munike: V bojih med Visio in Karpati dne 3. in 9. maja, na fronti, dolgi 55 vrst, med VVielopoljcm in No\votam-cein, so Nenici nameravali prebiti našo fronto. Nacrt je bil enostaven in je temeljil na izreuni brzini operacije. Po moćni pripravi s težko arti-Icrijo so hoteli v okolici Krosua zabiti s 7 divizijami nemskih elitnih čet moćan klin v našo fronto v sirokost! 20 vrst. Ražen tega je bilo tu kot na-domestilo na tej fronti 6 drugih divi-zij. Naša armada se je nahaiala z istimi četami kakor preje preci pretežno sovražno premoćjo. Celotna fronta je imela 8 dni po začetku ope-racij širino kakih 60 vrst. Naši so-vražniki so zbrali tri četrtinke av-strijske armadc, deveti del vseh nemških rezervnih čet prve linije in polovico vseh nemških rezerv druge linije. V isto okolico šo privedli še 8 divizij, ki so bile preje na srbski fronti, in več nanovo sestavljenih avstrijskih divizij. Ražen tega so pre-peljali z zapadnega bojišča na vzhod-nie še 20 pehotnih divizij, S nanovo sestavljenih divizij in 9 konjeniških divizij. Na naši strani je bila udele-žena na fronti, katere širino cenimo na petino celokupne fronte, ena sama armada. Nem-i nišo izvojevali nobenega taktičnega uspeha. Udarce, ki so ga zadale naše rezervne čete v okolici Jacmierca sovražnikove-mu krilu, je k sreći omogočil, da je mogla naša armada zavzeti ugodne pozicije, ki popolnoma izključujejo boiazen, da bi se morala kasneje zopet umakniti. Naša armada ie dobila znatna ojačenja in je popolnoma pripravljena za revanža Umikanje naših čet s trenskimi kolonami vred se je izvršilo v najboljšem redu. So-vražne izgube so bile zelo velike in znašajo več kakor 100.000 mož. Pri-pominjamo, da so v času, ko so naše čete zavzemale iste visinske pozicije, kakor jih ima sedaj sovražnik, sovražni komunikeji označevpJi te odseke kot brezpomembne. Z dne 15. maja javliaio »M. N. Nachrichten« iz Petrograda: Veliki generalni štab objavlja: V okolici Sza\vel se je razvil boi pod pogoji, ki so za nas ugodni. Tekom dneva smo vjeli več kakor 1000 Nemcev ter vplenili 9 strojnih pušk. V zapadni Galiciji je dne 10. maja jela pojemati srditost dosedanjih bojev. Naše čete se zapored zbirajo na crti ob Sanu, da zavzamejo po- USTEK. ilmerikanlta. Francoski spisal Pierre d e C o u -*^1 - 1 e v a i n. (Dalje.) Jacquesu ni ušla sprememba na njegovi ženi. Kakor da oblak zakri-va njeno lice. Vsak trenutek je vjel njene prozorne. radovedno in boje-će v se uprte oči. Ni si mogel razložiti kako. vendar čutil je, da je vzbu-dil njeno nezaupljivost. Vedel se je proti njej še pozornejše, še nežnejše in ji posvečal še več časa. In Annie. katero je gnal nerazrešljivi instinkt rivalinje in ki je nevede hotela voj-vodinii dati občutiti bolest, ta dose-daj tako skromna Annie, Je jela hva-*:ti kreposti svojega moža, pripove-dovati o njegovih liubeznivfti pozor-nostih ter polna navdušenja sanjariti o predstojećem skupnem potovanju. Kristijani je bilo pri ten zaupnih po-?ovorih. kakor da jo pribija na križ h več kakor enkrat bi bila skoro zaupila: »dovolj. dovolj«! Pod vplivora čuta, ki si ga ni mogla razlagati, se je odslej v pri-sotnosti gospe de Blanzac vedla mnogo bolj familijarno oapram svo- jemu soprogu. Nekega dne mu ie, stojeća za njegovim naslanjačem, hi-poma pokrila oči z rokami rekoć pol resno. pol šaljivo: — Jacques, ne dovolim ti, da tako gledaš gospo de Blanzac . . . in tuđi drugih žen ne. Boj med obema rivalinjama se je pričel in vnaprej je bilo jasno, da konec postane usoden tako za eno kakor za drugo. XVIII. Marki in markiza d" Anguilhon sta si preskrbela vožnjo na »Gas-cogni« in imela odpotovati v Ameri-ko 1. julija. Misel na to potovanje je vojvo-dinjo čimdalje bolj razburjala. S pravico, pristoječo zakonski ženi ji Annie odpelje moža, katerega ljubi, ki je ves njena last! Tej misli je ugo-varjalo ćelo njeno bitje, upiral se ji }e ves njen ponos. Kakor opojno vino trenotno zatemni duha, tako ji je strast od časa do časa zasenčila um. ćutila je v sebi nasilnost, ki jo je na-ravnost prestrašila. Kristijana je tembolj trpcla, ker je prenašala svojo bolest molče. Tišti dan, ko je Ja-cquesu priznala svojo Ijubosumnost, je bil ta videti mučno presenećen, ni }c pa umel. Moški nimajo smisla kakor za svojo lastno Ijubosumnost. Ženska ljubosumnost se jim zdi ved- no več ali manj nesmisclna. Kakor hitro mož sam ne trpi pod ljubosum-nostjo, tedai hitro pozabi, kako kruta in neusmiljera je ta bolest, ki biva zaeno v telesu. srcu in duši. Vojvodi-nja je to vedela in ni več omenila ameriškega potovanja. Tuđi Jacques se je iz neke moralične bojazljivosti ogibal tega predmeta. Po krivici. V podobnih položaiih stoji duša pod moćnim pritiskom. Scene, očitanja, jeza so kakor varnostni ventil. Kristijana je zaničevala tako vsakdanjo tolažbo. njeno srce pa je bilo polno, da se razpoči. Tako se je približal 15. junij. Ta dan je vladala neznosna vročina. Od vseh štirih strani so se zbirali oblaki in nevihta se je nagrornadila nad Parizom. Gospa de Blanzac je dala vhodna vrata zapreti. To je večkrat storila na veliko žalost svojih prijateljev. V ozračju nabrana elektrika jo je vznemirjala, kakor vpliva na ptiće, rastline in barometer. Trpela je fizfčno in moralno prav do duše. Poskusila je čitati in igrati na glaso-virju. skoro pa se je jela počasnih nerednih korakov, s povešeno glavo kakor da jo teže mučne misli, spre-hajati po sobi. Od časa do časa je stopila na prag velikih steklenih vrat, da vdiha svežega zraka ali da pogleda, kam se je nevihta obrnila. Ta večer so d' Anguilhonovi in Ke- radieujevi nameravali skupno iti v hotel des Ambassadeurs. Kristijana je ta večer povanila princa de Nol-Ics, ki je sovražil vse kavarniške koncerte, zato je odklonila. 2al ji je bilo radi Jacquesa in želela si je, da nevihta prepreci to zab: vo. Uboga Kristijana! Do takih nizkih misli se je ponižala ona, katere duša je prej tako visoko plavala? Prav ko se je ozirala desetiČ po nebu, ji sluga prinese pismo. Bilo je od princa de Nolles, ki se je opro-ščal, da ne more priti k obedu. Ne-pričakovan opravek ga je klical na deželo. Vojvodinja je z vidnim zado-ščenjem brala te vrstice, ki so jo imele strmoglaviti v prepad. Takoj se je odločila, da gre k Annie in ji naznani, da pojde ž njimi ter prosi Jacques&, naj posije še po dva prostora: enega za njo, drugega za njencRa strica de Creil. Pozvonila je, naročila. da ji prineso rokavice in klobuk ter se, kakor je to kot sose-da pogosto storila, podala peš v d* Anguilhonovo palačo. Od strežaja je zvedela, da se marki in markiza nahajata na vrtu. Zato ju je hotela tam poiskati. Z dvorišča je gledala po vrtu in iskala z očmi po obeh drevoredih, ker pa tam ni nikogar opazila, se je napoti-la proti cvetličnjaku, katerega vrata so bila široko odprta. Ob vhodu so ii veseli vzkliki udarili na uho, zdelo se ji je tuđi. da je slišala šum polju-bov. Kristijana je obstala. Skozi od-prtino med cvetlicami je mogla videti v sosedni salon. Jacques in Annie sta ji obraćala hrbet. Sedela sta na kanapeju, med njima pa je stal otročiček, tiščal z rokami njuni glavi druga ob drugo ter ju neprestano Doljuboval kličoč zdaj: »Za papana!« zdaj »za mamico! < Tedaj je pristopila bona in napravila konec veselju. Annie se je izvila iz objema svojega sina rekoč: — Glej, Marv prihaja, pojdi in bodi priden. Malček je zdrknil na tla in tekel k boni. Ta rodbinski prizor je krvavo ranil vojvodinjino srce in solze so ji stopile v oči. Jacquesov glas — ta topli nežni glas, ki ga je tako dobro poznala — jo je pribil na tla. — Kako lep in kako moćan je najin sin, je del. S svojim belim tein-tom in svojimi zlatimi lasmi izgleda kakor pravi Saksonec. — Upam, da bode imel nos d* Anguilhonov, je pripomnila Annie. — Jaz pa upam, da bode imel tuđi žilavost in praktični razum Vil-larjev. Nas rod potrebuje predvsem teh kreposti. Nikaka druga žena razun Amerikanke bi mu jih ne mogla dati. (Dalje prihoOnJtč.) Stran 2. .MAJVfc.N:>Ki NAKOU", dne 17. maja ivib. 110 stev. zicije v ozko stisnenih vrstah. Ko je sovražna armada dne 11. maja iz-praznila zelo utrjeno pozicijo, ki se je raztegala ob Bistrici do romunske meje in bila dolga 140 vrst, se je dne 12. maja jadrno umaknila preko Pruta. Sovražno konjenico, ki se je žrtvovala, da bi krila splošno umika-nje, smo razpršili z našim ognjem. Naše konjeniške divizije so na raznih točkah prebile sovražno fronto ter spravile z dobro uspelimi napadi v nered sovražne kolone. Energično zasledovanje se nadaljuje. Znatno število zajetih vjetnikov brzo nara-šča. (Kako malenkosten je bil ta ruski »uspeh«, dokazuje iz našega ko-munikeja razvidno deistvo, da je bilo rusko napredovanje ustavljeno se-verno od Kolomeje, kjer so naše čete zavzele neko važno sovražnikovo opirališče. Op. uredn.) • • • KADALNJE PRODIRANJE NAŠIH CET. Ofenzivne operacije avstro-ogr-ske in nemške armade v Galiciji in na Poljskem se nadaljujejo. Po predzadnjih poročilih se je posrečiio za-vezniškim četain, zavzeti ruske pozicije ob mostu Jaroslav - Lezajsk. li kraji leže ob zapadnem bregu re-ke San. Reke same do tedaj naše čete še nišo prekoračile. Se vedno je vprašanje, ali bo imela poražena ruska armada dovolj moči, da bo uspešno branila to strategično važno linijo. Coji ob dolenjem Sanu so se z zavzetjem zgoraj imenovanih pozicij dobro pričeli. Tuđi ob srednjem Saru so naši dosegli dragocene uspehe. Avstro - ogrski X. armadni zbor, ki se bojuje v zvezi z armado Macken-sena, je dosegel linijo prejšnjih zuna-njih iorov ob zapadni fronti Prze-irivsla in napada tamkaj sovražne okope. Desno krilo naše gališke ar-madne skupine predira čez linijo Do-bromil, južno od Przemvsla. Starv Sarnbor, Borvslav proti Samboru in Drohobyczu. Pri tem napada tuđi zapadni oddelek crte ob Dnjestru. ki je po obrambni crti ob Sanu najvaž-nejša defenzivna črta Rusov. V najkrajšem času se bo odlo-čilo, v katerem oddelku se bodo Rusi zopet ustavili, kakor to naznanja-jo v svojem zadnjem poročilu. Armada Linsingcn, ki tvori se-daj takorekoč zvezo med našimi ar-madami v srednji in vzhodnji Galiciji, je dosegla Dolino, jugo - vzhod-nc od Strvia in s tem tuđi odsek, v katerem se uspešno lahko obrne tako na zapadno, kakor vzhodnjo stran. Ruska ofenziva v jugo - vzhodnji Galiciji se je ustavila ob višinah severno od Koiomeje. Tu so se boje-vali zlasti Štajerci in Korošci. Ob-viadanje crte Nad\vorna - Kolomea-Sniatvn brani vzrndrne krilo naše armade v srednji Galiciji pred ne-pričakovanimi so\Tažnimi napadi. " V Poljski se ćela ruska fronta polagoma kru?:. Samo ob Ravk! in Bzuri se Rusi še drže v svojih starih pozicijah. toda tuđi tu se bodo najbrže kmalu pričeli umikati. Pre-cejšnji uspehi oddelkov armade Dankla, \Voyrscha in Kovesa med KcAvim Miastom in Visio, posebno pa delno zasedenie Lvse gore pri Kielcih bodo prisilili Ruse. da se bodo umaknili ob Visli na crto Za\vi-ehost - Ivangorod. Toda tuđi tu najbrže sovražnik ne bo imel mnogo časa, uporabiti močne pozicije ob reki. Glede negotovosti položaja vzhodno od Crte Visla - San pa je treba z največjo previdnostjo pre-sojati položaj. Nova niska obrambena črta. Vojaški strokovnjak »Pester LIovda« sodi, da se bo rusko umika-nje ustavilo na crti Lvsa gora (ali pa morda še le odsek Kamienka za Visio) — dolenji San do Przemvsla-Prut ali Dnjester do severovzliodne-ga bukovinskega kotla. Ni pa izklju-čeno, da Rusi te obrambene crte ne bodo mogli dolgo držati, zlasti ker je dvomiti o odpornosti na naglo popravljenih przemvslkih utrdb. Stro-kovnjak »P. L.« sodi, da se bodo morali umakniti Rusi definitivno za Visio. XIV. zbor. Dunaj, 15. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana po-ročajo: Poveljnik IV. armade generala infanterije nadvojvode Josipa Ferdinanda je izdal na XIV. armadni zbor to - le povelje: Danes sem si ogledal bojišče od lovske koče 402 do kote 419 in sem se mogel osebno prepričati o silni moči te sovražne pozicije, zgrajene v već crtah. Z ob-čudovanjem sem se spominjal pri tem slavnih bojev, ki jih je v tem prostoru dobojeval XIV. zbor; gi-njen sem se spominjal mnogih hrabrih vojakov, ki so morali pustiti kri m življenje. Za XIV. zbor tvori juna-ška borba za vrhove iužno od Tax- nova nov slavni Čin, ki mu zopet jamči moje priznanje in mojo zahvalo. Trdno zaupam tuđi v bodoče na svoj planinski zbor. — Nadvojvoda Josip Ferdinand, poveljnik IV. armade. IZ JUGO - VZHODNE GALICIJE IN BUKOVINE. »Az Est« poroča: Močne, v južno - vzhodnji Galiciji prodirajoče ruske čete smo pri Kolomeji ustavili in jih odbili. Pri tem smo vjeli mnogo ruskih vojakov. Njihovo število se viša od ure do ure. Iz Crnovic poroeajo: Mesto je doživelo zopet dva razburljiva dne-va. Vslcd moenega pritiska sovraž-nih Čet se je morala naša fronta za kratek čas umakniti na levem bregu reke Prut. Ta strategična odredba je provzročila med civilnim prebival-stvom pesimistično naziranje. ki se je pa sedaj že poizgubilo. Naša artiljerija drži sovražnika v veliki raz-dalji in ga obstreljuje uspešno. m m m LIBAVSKE UTRDBE RAZRAŠENE Zeit poroča iz Berlina: Libavske utrdbe so razrušene, municija odpe-liana. Trdnjavo so branili le črnovm-niki. Prebivalstvo je zbežalo v Ri-go. ki je prenapolnjena beguncev. SRDITI BOJI NA FRANCOSKEM BOJIŠCU. Berolin, 16. maja. (Kor. urad.) \Vo1ffov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 16. maja. Zapadno bojišče: Severno od Yperna napadalo od danes zjutraj zamorske čete brez ozira na fcsine izgube naše pozicije zapadno od kanala pri Steenstr3ate in Het Sasa. Pri fiet Saf u smo odbili vse napade, pri Steenstraate boj še tra^a. Jugozapadno od Lilla so pričeli Angfeži po močni artiljerijski pripravi s pehotnim napadom proti naši poz:ciii južno od Neuwe Chapelle. Ta napad smo većinama že odbili. Na posamnih točka?? se še vrše boji. Dalje proti jugu ob obeh straneh Loretskesa gorskega hrbta, pri Sou-chezu, kakor tuđi severno od Arrasa pri Neuviilu so se ponovni franeoski napadi razbili ob našem o^nju. Posebno močne izgube so imeli Francozje na Loretski visini, pri Sou-cfaezu in Neuviilu. Zapadno od Argonov smo zve-čer z napadom osvojili močno rran-cosko oponšče v širini 600 metrov in glcbir.i 200 nietrov — severno od Ville sur Tourbe in je držali proti trem noćnim na^dom, pri katerih je imel sovražnik zelo velike izgube. V naših rokah le ostalo mnogo materiiala in 60 vjetnikov. Med rekama Mozel in Mas se vrši na ceii fronti živahen artiljerijski boj. •* Pehotni bo?i so se vneli samo na zapadnem robu Pretrskega gozda, kjer pa boi še ni zakačen. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, ]r>. maja. (Koresp. ur.) Poročilo Wo!?rovega urada: Veliki glavni stan dne 15. maja. Zapadno bojišče: Pri Steens'raatu ob Yperskem kanalu smo zavrnili nočni sovražn! nap^d. Na cesti St. Ju!;en - Vpres snio nadalje napadali ter smo napredovali; vjelj snio 3 angleške ča^tni-ke s 40 možmi in eno strojno puško. Števiio od 23. aprila pri Ypresu od nas neranienih vjetih se ie zvišalo na 110 častnikov in 5450 mož, k čemur prihaja še nad 500 rantenih vjetnikov. Jugo - zapadno od Lilla so se razvili tuđi včeraj hudi artiljerijski boj?. Sovražmh pehotnih napadov tam ni bilo. Na visini Loretto smo vzdržaii većino sovražnih napada!-nih poskusov. Napad severno od vi-žinske skupine, ki je dospel v naše jarke, smo odbili s t^žkimi izgubami za sovražnika. Pri izpraznenju Ca-renevja in zapadne^a dela Ablaina smo izgubili, kaker je bilo sedaj dognano, neki poljski top, ki je bil vzi-dan v prednji vrsti in nekaj metalčev min. Ražen tega je padlo nazaj v sovražn ikove roke 5 prej od nas vzetih franeoskih topov, in sicer 3 majhni revolverski topovi in 2 možnarja, katera smo uporablial? kot metalca min. Severno od Arrasa je vladal splosno mir. Južno od Aillvja, vzhodno od Maase smo zavzeli neRaj sovražnih jarkov, pri čemer smo vjeli 52 ranjenih in 160 neranienih Fran-cozov, med niimi poveljnika nekega bataljona. Odhili smo 3 sovražne na-! pade na naše pozicije ob cesti Es?ey-FMrey. V gozdu Le Pretre smo za-vzeli, ko se je danilo, s šunkom neki sovražnj jarek ter vjsli pri tem neka) sovražnikov. Vrhovno armadno vodstvo. • . • Francoska uradna poročiU. Francosko uradno poročilo z dne 14. maja ob 3. popoldne pravi; »Od včeraj zjutraj do ponoči je neprestano deievalo. Kljub težavnemu terenu smo vzeli več nemških strel-skih jarkov jugozapadno od Souche-za ter držali na drugi fronti od Loosa do Arrasa vse pridobitve prejšnjega dneva. V dolini Aisne smo razdejali štiri nemške stražnice in več strel-skih jarkov.« Uradno večerno poročilo: »Severno od Arrasa je stanje terena otežkočalo akcije, nadaljevali pa snio svojo ofenzivo. Jugozapadno od An-gresa smo napadli cesto Aix - Nou-lette - Souchez ter vzeli severno te ceste neki močan nemški zakop v dolžini enega kilometra, južno od ceste pa utrjen gozd in za tern gozdom strelski jarek druge vrste. Na boji-šču smo našli trupla 400 ubitih Nem-cev. Bolj proti jugu smo nadalje oči-ščali vzhodna in južna pobočja Notre Dame de Lorette in Neuville - St. Vaast. Zavzeli smo 9 his\ Naša artiljerija je prizadejala sovražniku glasom poročil vjetnikov zelo velike izgube. Število častnikov, ki smo jih vjeli od ncdelje, znaša kakili 100, število vplenjenih topov 20, med nji-mi 8 težkih. poleg tega smo vplenili 100 strojnih pušk in metalčev min. DopoJdne so napadali Nemci v gozdu pri Ailhiu. Za irenutek so se pola-stili naše prve crte, nato pa smo jih v protinapadu odbili. Vjeli smo kakili 100 sovražnikov. Na drugi fronti je potekel dan mirno. ZANAMIVO FRANCOSKO DNEVNO POVELJE. Berolin. 16. maja. (Kor. urad.) Poročilo VAoliiovega urada: Veliki glavni stan, dne 16. maja. Kakor le naša navada pri franeoskih napudih z velikimi cilji. ob-javljamo v nasledniem francosko povelje za sedanjo ofenzivo severno od Arrasa: Po vojni, trajajoči že 9 mesecev, od katerih smo jih prebili 7 v okopih, je čas, da se končno potrudimo, da prebijemo sovražno pehoto in prepo-dimo Nemce najprvo z lastnih narodnih tal. Trenotek je ugoden: Nikoli še ni bila armada moenejša in nikdar še ni bila navdahnena bolj vznešenega duha. Sovražnik je po svojih srditih napadih sedaj omejen na obrambo svoje zapadne in vzhodne fronte, nevcralne države pa čakajo na to, da jim damo s svojim uspehom znamenje, da udarijo. Kakor se zdi. razpo-laga so\-ažnik samo < par divizija-mi. Mi smo stirikrat tako močni, kakor sovražnik in imamo tako strašno artiljerijo, kakršna se še ni nikdar pojavila na bojišču. Ne gre danes več za to, da izvršimo kako smelo dejanje ali da osvojimo kak jarek, marveč gre za to, da sovražnika potolčemo. Zato je treba, da ga s skrajno srditostjo na-pademo in ga z neprimerno žilavo odločnostjo znsledujemo. ne da bi se brijali za utrujenost, glad, žejo ali trpljenje. Ničesar ne dosežemo, ako sovražnika definitivno ne porazimo. Za to se naj vsakdo — častnik, pod-častnik in vojak — zaveda, da zahte-va domovina od trenotka, ko je izslo povelje za napad, do končne zmage vsako junaštvo, vsak napor in vsako žrtev. Poveljujoči general 33. armad-nega zbora Petain. načelnik ge-neralnega štaba (ime nečitljivo). Posebno zanimiv je podatek o nemški defenzivi na vzhodni fronti. Vrhovno armadno vodstvo. S FRANCOSKE FRONTE. Basel, 16. maja. (Kor. urad.) »Nationalzeitung« poroča iz Bon-courta: S franeoske strani se sliši, da so dobile franeoske čete na Hart-manns\veilerkopfu močna ojačenja in da so se zlasti nadomestile izgube častnikov in podčastnikov. Tud: so postavili Francozt tam gori z velikim trudom sedaj tuđi 220 milimetr-ske topove. List poroča nadalje iz teh krajev še ta - le dogodek: Ko so dne 4. maja zvečer naznanjali zvo-novi v alzaških krajih zmago ob Du-najcu, so slišali Francozi v strelskih jarkih iz nemških pozicij klice na-vdušenja, česar si nišo mogli razla-gati. Kmalu nato so pričeli Nemci ži-vahneje streljati s strojnimi puškami. Drugi dan so našli Francozi na naj-sprednjih žičnih ovirah listke z napisom: »Rusi premagani, 100.000 vjet-m'kov.« Nemci so v noči pritrdili te listke. Nezadovoiinost z Joffreiem. Iz 2eneve poročajo: Na Franco-skem vlada že več mesecev pesimistično naziranje. Vzrok temu je. da združeni Angleži in Francozi s svojo ofenzivo nišo mogli ničesar opraviti. Francija je izčrpala vse rezerve in postavlja ob fronto svoje najmlajše letnike. Kljub temu se ji ni posrečiio predreti nemške fronte. Kljub vsemu lainjivemu noročanju in zmagam na papirju očitajo generalisimu Joffrcju, da n- sposoben nastopiti z enotn-m nacrtom. Ob začetku vojne je bil Joffre najpopularnejši mož v Franciji, danes pa mu očitno očitajo, da ne po-stopa enotno in da stoji pod vplivom Kitcheneria in Frencha. Ofenziva pri Lillu in Arrasu je inida samo namen, da osvobodi Angleže iz težavnega položaja. Francozi so danes prepričani, da služi belgijska fronta samo izključno angleškim interesom. Tuđi že močno ugovarjajo proti gospodarstvu Angležev v Severni Franciji, kjer imajo Angleži najvažnejše pozicije pri Havru in Dunkergu v svojih rokah. Po naziranju Parižanov bo iz-šla Francija iz te vojne popolnoma oslabljena. Joffre je prišel v nemilost in govori se že o njegovem na-slcdniku generalu Fochu. ki je sedaj pri Carencyju in Neuvilleju dosegel par brezpomembnih uspehov. Francoska fantazija ga že imenuje zma-govalca Neuvilleja in vidi v njem že bodočega generalisima. ANGLFŽI Sr PRIPRAVLJALO NA DRUGO ZIMSKO VOJNO. London, 1.5. maja. (Kor. urad.) Poročevalec »Manchester (luarcji-ana« izjavlja, da se vojni urad peča z možnostjo druge zimske vojne. Po-tek vojne je tak, da se mora misliti, da bo vojna v jeseni komaj končana. Vojaške oblasti so odločene za drugo zimsko vojno. * Angleske izgube. London, 16. maja. fKor. urad.) Zadnji seznam častnrkih Izgub ob-iavlja imena 13 mornaričkih Častnikov in 186 častnikov armade. Zeppelini n^d Anglijo. Listi poročajo iz Havra: Škoda, ki jo je povzroči! napad -Zeppelina^ na Sotithend. znaša po porečilu lista »Kclaire« nad 200 milijonov irankov. Skoraj vsa javna poslopja so težko poškodovana. Pri tem zračnem napadu je bilo najbrže tuđi mnogo oseb ubitih. * Vojsška dolžnost na Ansleškem. »Dagblad« poroča iz Londona: Po izjavi lorda Haldanesa v zbornici lordov, bo anp:leška vlada predložila že dogotovljen zakonski nacrt za vpen'an^e splešne naberne dolžnosti na AngleŠkem. NEMSKO URADNO POROČILO O POTOPITVI »LUSITANUE«. Berolin, 14. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Uradno se razglaša: Glasom poročila podmor-skega čolna, ki je potopil ^Lusitani-jo«. se ic to izvršilo tako-Ie: Podmorski čoln je zagledal parnik, ki ni imel nobene zastave. 7. maja ob 2. uri 20 minut popoldne ob južni obali Irske ob lepem. čistem vremenu. Ob 3. uri 10 minut je čoln oddal torpedni strel. ki je zadel »Lusitanijo« ob strani v visini poveljniškega mostiča. Takoj po eksploziji tori^eda se je za-slišala druga močna detonacija, ki je imela zelo močen učinek. Ladja se je vlegla hitro postrani in se je pričela potapljati. Druga eksplozija je nastala vsled vnetja v ladiji se nahaja-jočih velikih množin municije. Namestnik načelnika adrniralskega štaba pl. Behnke. PREGANJANJE NEMCEV NA ANGLEŠKEM. London, 15. maja. (Kor. urad.) »Dailv Felegraph« poroča o pogro-inih na Ncmce v v^zhodnjcm Londonu: Mise so bile od strehe dotal oplemene. Mnogo žepnih ur, steuskih ur in prstanov je bilo ukradenih. 2enske so imele posebne predpasnike, da so v njih odnašale plen. Dečki so za to porabljali ročne samokoinice. Otroci so pri plenjenju tekmovali z odrasli-mi. V Ne\v - Castle-u in Gadenshe-adu so se izgredi proti Nemcem nadaljevali. Vse prodajalne nemških prodajalcev svinjine so bile uničene. V Gravesendu je vojaštvo naredilo konec izgredom. Vsled napadov na mnogoštevilne nemške pekarije je včeraj v Londonu primanjkovalo kruha. London, 15. maja. (Kor. urad.) Policijski načelnik je ukazal, areti-rati vse, vojaški službi podvržene inozemce iz sovražnih dežel. Včeraj so se zgodili v Tottenhamu, Sheffieldu, Greenoeku, Stenfrewshi-reju, Rotterhamu, Burv St. Edmun-gredi proti Nemcem. V Burv St. Ed-dsu in v drugih krajih sovražni iz-mundsu je posredovalo vojaštvo z nasajenimi bajoneti. Izgredi so bili veliki. VeČ redarjev je bilo na tla po-bitih in z nogami poteptanih. London, 15. maja. (Kor. urad.) Reuterjev biro javlja iz Kapstadta: Iz večine večjih mest južnoafriške uniie Dnliajajo vesti o resnih sovraž- nih izgredih proti Nemcem in veli-kem unicevanju nemškega imetja. — Skupna škoda znaša več kakor mili-jon funtov šterlingov. Kapstadt. 15. maja. (Kor. urad.) \ lađa je sklonila, internirati vse moške, ki so podaniki sovražnih dr-žav. Tište, ki se bodo dali naturalizirati, bo vlada ščitila. »Munchener Neueste Nachrich-ten« javljajo iz Kapstadta dne 15. maja: Razmcre v Johannesburgu so bile zadnjih ^)6 ur silno resne.Liudske množice so začele zopet vse uniče-vati, kar je nemškega, ali izgleda nemško. Šcdaj so zopet redarji in j vajaki gospodar ji. Izbi* uh ljudske i nesnosti se je posnemal v ćeli deže- j li. Port Elizabet. Durban, Bloemfon- i tain so posnemali izgled Johannes- I burga. Množice so se valile po ce- j stah, krlčoč. da hočejo maščevati * potop »Lusitanijc:-. Nekatcra večja .| skladišča, polna blaga, ki so last Nemcev ali last ljudi, ki se jih smatra za Ncmce, so bila sistematično ? izropana. Mnogo mili dalcč so se vi- I deli plameni. Ponekod so se slišali srreli. V nekaterih slučajih je mno-žica kar užigala ncmška poslopja. Iz prodajnln, Iiotelov in pisarn so !z-gredniki vse znosili na cesto in po-žgali. Od srede zveCer je bilo gasil-stvo neprestano na deltu sicer bi bile zgorele cele ulice. V Kapstadtu so zaprte vse gostilne in vsl hoteli. V f »urbanu trajajo izgredi še vedno. — f*koda znaša več kakor milijem fun-tov šterlingov (24 milijonov kron). V Port Elisabetu je bilo 20 nemških hiš uničenih. Iz Pietermaritzburga javljalo, da so Nemci bežali. Zelezni-čarji protestirajo, da so pri državni žc'eznici nastavljeni tuđi Nemci. V Kimbcrlcvu so bili strahoviti izgredi. London, 16. maia. (Kor. urad.) Lloyd poroča iz Durbana, da so bila tam skladišča, nisarne in zaloge več nemških firm užgana in unlčena. London, 1G. maja. (Kor. urad.) :-Dai!y Nev.-s« poroča, da je bila v Londonu pripravljena gonja proti Nemcem s plakati, na katerih je bil napis: »Doli s svinjami!«, ne da hi se b'la vlada ali policija za to zme-nila. Rotterdam, 16. maja. (Kor. ur.) »Nieuvve Ro:terda:risclie Courant -javlja iz Londona: Sklep vlade, da bodo internirani vsi tujcl Iz sovraž-nih dezcl. ie provzročil, da se je veliko število Nemcev in Avstrijcev oglasilo prosto voljno pri policiji. Rotterdani, \6. maja. (Kor. ur.) Parnik »Mecklenbun*« je pripeljal v Vlissingcn 30 nemških žena, ki so dolga leta živele na Angleškem, a so sedaj zaradi nastalih izgredov smatrale za varncie. zapustiti deželo. London, 16. maja. (Kor. urad.) V nekaterih rkrajih Londona so se ponovili včeraj izgredi proti Nemcem. Razdejali in oropali so več tr-govin. * NAPAD NA DARDANELE. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 16. maja. (Kor. urad.) Poročilo »Agence Tclegraphique Mil-li«. — Glavni stan poroča: Ob Dar-danelah se včeraj niti na morju, niti na kopneni ni izvršila nobena po-membna akcija. Predvčerajšnjim je par sovražnih oklopnlc brezuspesno obstreljevalo naše eksponirane baterije, ki so učinkovito obstreljevale sovražno taborišče v Sedil Bahru. Nato sta poskusili oklopnici »Maje-stic-: in ^Albion« vdreti v morsko ožino vendar pa ju je naš ogenj pre-podil. Na ostalih bojiščih ni nobene iz-premembe. Carigrad, 16. maja. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Milli«. Glavni stan razglaša: Na dardanelski fronti pri Ari-burnu so včeraj zjutraj izvršili trije sovražni bataljoni, podpirani od teh-niskih čet, cpetovane napade z na-nienom, presenetiti naše voje v pozicijah na desnem krilu. Z izgubami smo jih vsakokrat potolkli in jih s protinaradi potisnili do njihove glavne pozicije. Našteli smo 300 mrtvih, ki jih je sovražnik ostavil na bojišču. Sto pušk in mnogo vojnega materijala je ostalo v naših rokah. Na naši strani je bilo razmeroma zelo malo izgub. Sovražne ladje so tuđi včeraj brez uspeha obstreljevale naše baterije v okolici vhoda v morsko ožino. Kljub temu so naše baterije srdito bombardirale sovražne pozicije pri Sedil Baliru. Trije streli so zadeli an-gleško okiopnico »Fengeance«. Naši letalci so z uspehom metali bombe na sovražnika, nahajajočega se pri Sedil Bahru. Dne 1. maja se je v zali-vu pri Akabi s franeoske oklopnice »Victor Hugo« dvignil hidroplan, ki t>a ga je naš ogenj tako poškodoval, da je padel v vodo. Dne 2. maja je oklopnica hotela izkrcati vojake, ki pa smo jih prepodili. Sovražnik }e imel 5 mrtvih. Nato se je oklopnica »Victor liugo« umakniia. Na ostalih frontah ničesar pomembnega. 110. Ste*. „SLOVENSKI NAKUD-, unc 17. maja iyi5. 5tran 3. Ranjenoj izpred Dardanel. Lyon, 16. maja. (Kor. urad.) Progres« poroča iz Toulona: Ve-ik transport rar.jencev iz Dardanel e dospel sem. Angle^i se tolažijo. Carigrad, 10. aprila. (Kor. urad.) *Agence Telegraphique Milli« poroča; Da potolaži angleški narod, ki žalu je zaradi izgube »Goliatha«. na--nanja angleška admiraliteta v ofici-alnem komunikeju, da je angleški podmorski čoln poiopil v Marmar->'-em merju dve turski topničarki in ?no transportni ladjo. — V resnici ^ je pred desetim! dnevi posrećilo 'lekemu rodmorskemu čr;Inu. da je lotopil neki parni čoln, ki ni bil vre-ćen niti števila torpedov, ki jih je podmorski čcln na vse strani lancima!, potrata. zaradi katere ga bo rno-l:očc admiraliteta poklicala na odgovor. * rfemški podmorski čoln? v Srecio- zeraskeni morju. Atene, 16. maja. (Koresp. urad.) Tnkajšnji angleški poslanik je dobil poroča: Kralj ni srrreie! demisije Salandrovega minh 5trstva. Ćeli kabinet ostane tereii na krmilu. Marcorova misija. Rim, 15. maja. Kakor poroča »Glornale a' Italia«, je zbemični predsednik Marcora danes dopoldne izjavil kralju, da mora poverjeno mu rnisijo šestave kabineta oćkloniti. Kralj je nato poveril sest^vo kabineta finančnemu ministru Carcanu, ki pa jo je istotako odklonil. — Kralj se je nato posvetovai s Salandro. Pred odiočitvijo. Oficijozni đunajski »Ta^b!att~ označuje položaj z naslednjimi bese-đami: Mir se ni zngotovljen. Sedaj še !e pričnejo odločilni boji med pristaši vojne in miru. Se vedno moramo biti pripravljeni na vsak obrat. Med ita'ijansko ministrsko krizo. Za spoznavanje položaja je važno poročilo, da so ministrsko krizo Če ne povzročila, pač pa gotovo pospe-šila nesoglasja v kabinetu samem. Odločni pristaši oboroženega nasto-pa Italije so bili v zadnjih ministrskih sejah le Somino ter vojni minister Zupelli in mornariški minister Marini. Salandra sam je zavzemal nekako posredovaino stališče. Vendar pa se trdi, da se S?J?.ndra 7a nobeno ce-no neče ločiti od Sonnina in da bi rrevzel novo ministrstvo le tedaj, ako ostane Sormino zunanji minister mdi v novem Irabinetu. »Tribuna < pravi: »Sonnino je bil duša kabineta. Salandra bo težko našel moža, ki bi ga mngel nadomestiti.« an med krizo Značilno je tuđi. da se z vso trdovratnostjo vzdržuje vest, da sta Salandra in Sonnino res že skienila trdne dogovore s trirleentento in da I je tozadevna pogodba bila že v Lon- I donu podpisana in sicer takrat, ko se je nahajal franeoski finančni minister Ribot v angleškem glavnem mestu. Zbornični predsednik Marcora je poskusil sestaviti koalicijski kabi-r.et. Konferiral je s Salandro, Oio-littijem, Luzzattijem in drugimi oseb-nostmi. toda njegova misija se je po-nesrečila najbrž radi tega, ker ni mogel dobiti državnika, ki bi bil pripravljen prevzeti Sonninovo »ded-ščino«. Dosedanji minister državne nakladnice Carcano je misijo sestaviti novi kabinet a lirnine odklonil. Carcano je zastopal v dosedanjem kabinetu miroliubno strujo. VELIKE DEMONSTRACIJE V ITALIJI. Napetost zunanjega položaja je izzvala v italijanski javnosti velikan-v'ro razburjeuje. Intervencijonisti na-penjajo vse sile, da bi zmagala njihova ideja. Ćasopisje, agitatorji. ulica je na delti — pritisk je velikanski in grozeče Barzilajeve besede, da if;ra kralj za svojo krono nam doka-zujejo, da so intervencijonisti pripravljeni k najskrajnejšim sred-stvom. Italijanska vlada je morala razglasiti ponovni apel na narod, da naj bo trezen in miren in izdati po-oblastila, da se razglasi v krajih, kjcr bi bilo to potrebno, obsedno stanje ozir. da preide uprava v vojaške roke, kakor se glasi evfemistična označba pripravljenega koraka. Glavni torišči demonstracij sta Rim in Milan. V Rimu je prirejala množica Salandri kot šefu »interven-cijonistienega kabineta« burne ovacije. Rimskemu zgledu so sledila mesta Turin, Oenua, Milan, Benetkc, ricrenza. Bologna in Napolj. Pred OioliLtijevim stanovanjem so postale demonstracije tako opasne, da je moralo nastopiti vojaštvo. Toda množica je vojake obkolila in jih slavila. Demonstranti so hoteli vdreti pred avstrijsko in nemško veleposlani-?ivo, kar je vojaštvo preprečilo s tem, da je zaprlo ceste s kordonom. Demonstranti so se odskcclovali s tem, da so obmetavali neki avtomo-bil, o katerem se je trdilo, da je Bii-lowov s kamenjem in da so prireiali ruskem.i veleposlaniku Giersu velike ovac:je. Posebno burni prizori so se odigravali povodom nrihoda pesnika d* Annunzin v Rim. JVInožica mu je pri-reiaia velike ovacije. D* Annunzio je kenčno nagovoril množico. Oštro je ranade! nevtraliste, jih imenoval -plaćane izdajalce« ter končal s pozivom: Dvignite se Italijani! Domovina :e izgubljena, ako se ne bodemo zanjo bojeva li!« I^azjarjena množi-ci. je liapadta in rretepia na ulici več znanih nevtralistov. siišali so se ćelo klici >proti kra!ju«. Ekscedenti so na-padli ponovno tuđi Nemce. Nekega nemskega ćasnikarja. ki je hotel telegraf: T2i\ demisijo Salandrovega kabinet, so pretepli ter ga vrgli iz žur-r.alističrih prostorov na telegrafnem centralnem uradu. Situacija v Rimu postaja vedno opasnejša in vlada je mornla pomnožiti garnizijo. Burni dogodki so se odigravali tuđi v Milanu. Mesto izgleda, kakor ela bi bil proglašen generalni štrajk. Cestna železn;ca re vozi, trgovine v notranjem mestu so zaprte. tisočere inncžice se zbirajo na javnih trgih. Pred katedralo je imel ne!:i republikanski poslanec govor, v katerem je obrozeval Giollitija, da je izdaialec. .Milanski dijaki so prisilili oblasti, da so zarr'e tehniko. Socijalisti so priredili veliko zborovnnje proti vojni ter za^rozili s splošnim štrajkom. Po zborovanju je prišlo do spopada z nevtralisti, razvila se je pravesta bitka. Imerverci-jonisti so navalili na socijalistični društven dorn ter ogrožali tuđi nem-ški konzulat. Nasprotr.iki so se cb-metavali s kamenjem ter streljali iz revolverjev — štiri osebe so blie uhite, !S težko ranjenih. V Bologni so pretepli intervencijonisti socijalističnega poslanca Mazzonija. \' Oenui so se ponovile nasilne demonstracije proti nemskemu in avstriiskemu konzulatu. Situacija *e je v soboto povsodi be pooštrila. VVolffov urad javlja vče-rai, da so imele demonstracije de^o-mo že revolucijonarni značaj. Mno-žice so grdile Nemčijo ter kričrlc, da se je Oiolitti Nemcem proda!. Kneza Bulovva. ki se je po svoji navadi peljal na sprenod, so obsipali deinonstranti s pereat - klici. V raznih delih mesta so se vršili težki izgredi proti nevtralistom. Zvečer se je vršilo v Teatro Constanci predavanje d' Annunzia, ki je izzvalo nove resne nemire. Demonstranti so razbijali svetilke, tako da je bila ulica Viminale popolnoma v temi, gradili so barikade in streljali z revolver-jev. Mnogo trgovin je zaprtih. Demonstranti so izsilili v gledališčih prcdčasni konec predstav. Iz Milana. Fiorenze, Benetk prihajajo porocima o novih demon-stracijah. Najhujše je bilo menda v Milanu. Afrlčanske čete v Italiji. »Zeit« poroča iz Berlina: V Ita- lijo je prispelo nekaj bataljonov erit-reiskih čet (askarov), ki so se odpe-Ijale proti Benetkam. Promet v itafijanskih pristanišnih. Z Berlina poročajo: Italijanska vlada je zaprla dne 8. majnika vsa svoja pristanišča za promet nevtral- nih lađi]. Dne 11. t. m. je bila ta pre-poved v kolikor se je tikala genu-eškega pristana zopet preklicana. (»Z.«) IzseUevanje Italijanov. Negotovosi položaja označuje tuđi številno izseljevanje Italijanov iz centralnih drzav. Ćez italijansko me-jo je prispeio zadnje dnj več tisoč italijanskih državljanov. Italijani, ki so n-«selieiii \' Berlinu in \ NemČiji potujejO Čez Iransko. Kopenhagen je poln tujcev, kakor v najboljsih časih letne sezone. m • REVOLUCIJSKO GIBANJE NA PORTUOALSKEM. Madrid, 15. maja. (Kor. urad.) Poročilo Agcnce Mavas«. — V no-tranje ministrstvo došla poročila pra-vijo, da je položaj na Portutal. ze-lo resen. Prometne zveze sron R6publicain« poroča iz Madrida: V Portu so se vršile velike demonstracije. Več bomb je eksplodiralo. Policija je streliala na demonstrante. Dn se je nanravi! m:r, so morali poklicati republikansko gardo. Madrid, 15. maja. (Kor. urad.) Poročilo »Agence Havas«. Poveljnik križarke : Vasco di (lamn■■>. je b^l baje umorjen. Lisabonska garniziia ostane rredsedniku zvesta. — Kakor poroča pozne.ie došlo brez/ično po^-ročilo, so zatrli vstajo v Lisrboni. Kar»itan Martino Lima je prevzel po-veljstvo republikanskih čet. Grški I:ra»i belan. Iz Aten poroč.°jo, da je kralj zbo-le! za vnetjem prsne mrene. Temperatura je poskočila na 3S'°. Odrejcne so splošne službe božje za kraljevo zdravje. Zadnii buletin peroča. da se Dne 15. maja ob 7. zvečer izdani buletin pravi: Splošno stanje se je znatno zboljšalo. Kralj čuti bolečine samo pri kašlja nju. Iz vseh krajev Grške in iz inozemstva prihajajo brzojavke, v katerih se izražajo simpatije za kraija z željo, da bi v krat-kem okreval. Orožje iz Amerike. Iz Ženeve poročajo: Pariški list >Hcrald- poreča iz Ne\vyorka: Državni departemerst je odklonil 21 protestov, ki so jih spreicli delavci Zediiijenih držav proti izvozu orožja v Evropo dne 7. maja z utemeljitvi-jo revtralitete Severne Amerike. Po porocilfh istega iista se bo sklical za Binkošti splošni delavski kongres Zedinienih držav v Chikago, kjer bodo razpravljali o vprašanju izvoza orožja. Dnevne vesti. — Prestoicuaslecinik pri cesarju. Nadvrojvoda Karei Franc Jožef se je udeležil inšpekcijskega potovanja rajvisjega armadnega poveljnika fcidmaršala nadvojvode Friderika pri 4. in 11. armadi in je včeraj do-šel na Dunaj, da o tem poroča Nj. Veličanstvu. — Pogreb poslanca Matka Man-diča, ki se je vršil včeraj dopoldan v Trstu je pokazal. koliko spoštovanja ie vžival pokojnik in koliko hvalež-nosti mu dolgnjeta narod slovenski in narod hrvatski. Od blizu in daleč je prihitelo ljudstvo — zlasti tuđi iz njegovega voiiinega okraja, Kastve —, da počasti spomin narodnega bu-ditelja in voditelja. Sprevod se je do cerkve Sv. Antona pomikal skozi dolgo vrsto nepreglednega ljudstva iz Trsta in okolice. Tuđi se naprej od cerkve do tržaškega pokopaiišča, kjer začasno počiva truplo pokojnikovo, je bilo snremstvo mnogobrojno. V spremstvu smo opazili tržaškega namestnika eksc. barona V r i e s a , nam. svetnika grofa Attemsa, okr. glavarja F a b i -j a n i j a , deželnega glavarja dr. R i z z i j a , predsednika dež. sodi-šča M i I o v č i č a , dvornega svetnika Tom š i ć a , župana Pazinske-ga dr. K u r e 1 i ć a , župana Kast-vanskega J e 1 u š i č a poleg drugih županov iz Kastvanskega okraja, več slovenskih obč. svetovalcev tržaških s poslancem dr. R y b a r e m na čelu in mnogo, mnogo drugih. Da sta bila polcg zvesta tovariša in mnogo-letna soboievnika Dokoinikova* oo- slanca dr. L a g i n 1 a in prof. S p i n-č i ć , je umevno. Narodno - napredna stranka in klub naprednih de/el-nozborskih poslancev kranjskih sta I>o$lala podžupana ijubljanskega in dež. odbornika dr. Trillerja ter drž. in dež. poslanca dr. Ravni-harja, klub poslancev S. L. S. pa Jožefa Gostinčarja. 2al, da vsled obstoječih razmer narodna-sokolska, pevska - društva sprevodu nišo mogla dati običajnega sijaja. Tuđi govorov ni bilo ob odprtem grobu. Vse to je prihranjeno poznej-šemu času, ko prepeljeio truplo v pokojnikovu ožjo domovino, v Ka-stvo. — V ruskem vjetništvu se na-haia Alojz F^ajk iz Zatičine na Do-lenjskem. Vjet je bil v Przemvslu. Prepeljali so ga v Skobelev v azijski Rusiji. — Ravnateljstvo državnih že-leznic v Beljaku. Kakor poročata »Grazer Tagblattv in »Marburger Zeiiung«-, premeste ravnateljstvo državnih železnic iz Beljaka v Ljub-no na Zgornjem Stajerskem. — Popssovanje ovsa. Ministr-stvo notranjih dei je iz važnih državnih ozirov zaukazalo nov splošen in natančen popis vseh zalog ovsa. Po-pisuvanje se začne dne 21. maja. — Draginiske podpore. Ljubljanska kreditna banka je skienila za vse svoje uslužbence stalno draginjsko doklado 15—8% stalne mesečne plače. — Draginjska doklada. Deželni odbor je sklenil za cestarie enkratno draginjsko do':bdo v znesku 45 K. — Narodna založba je skienila na svojem občnem zboru dne 15. maja, razdeliti od ćistega dobička 5% dividendo od vsakega deleža. — Podražitev živine. V zadnjem času so se slišale pogosto pritožbe, da se na sejmih prodaja živina po ze-io visokih cenah. To je vzpričo seda-nji splosni draginji prav umljivo. Po-polnoma neka] drugega pa je, — in popolnoma v smislu svoječasnega uradnega poziva je, ako to povemo, — če prihajajo na naše sejme tuji prekunovalci in trgovci ter skušajo naš:m domačim davkoplačevalcem, trgovcem in mesarjem iztrgati živino. V tem oziru se posebno odiikuje-jo kupovalci iz Budimpešte. Znano je to po celem Kranjskem in tuđi so-dišca v Kranju in Ljubljani ter okraj-na glavarstva so imela že dosiikrat priliko se baviti s takimi nereelnimi kupčevalci. Zgodil se je protekli po-nedeljek v Kranju v tem oziru zelo karakterističen slučaj. Kmet je pri-gnal vola na sejrn ter ga cenil v prvi besedi domačemu trgovcu po 2 K kilogram žive vage. Cena je bila itak že precej visoka, toda domaći trgo-vec bi bil končno vendarle plačal po-sestniku to ceno. Kunčiia je bila tuđi skoraj že sklenjena. ko je pristopil tak budimpeštanski kupčevalec ter ponudil več, tako da je kmet s svojo ceno poskočil od 2 K na 2 K 20 v. Če domaći trgovec ni hotel izpustiti te glave, je moral seveda vola prevzeti za isto ceno, dasiravno le bil prej že skorai skleni! kupčijo 5 posestnikom za _ K. Ta slučaj je znan vsem onim, ki so bili na sejmu v Kranju in tuđi merodainim cblastim. Jasno ie torej, da pri takem pestopanju s strani tujcev, ki nam draže živino, ne more zadeti domačega kupca niti najmanj-ša krivda. Vsa krivda za podraženie žuine zadene edino le one brezvest-ne tuje, zlasti budimpeštanske pre-kupcevalce. ki s svojim nastopom na sejmih ne samo v Ljubljani, marveč tuđi na deželi neupravičeni draže že itak drago živino. Naravnost neza-siisano pa je, če tak brezvestni kupčevalec ponuja prodajajočemu po-sestniku ćelo več, kakor ta sam zahteva, samo da bi izpodrinil domačega trgovca, na ta način pa prisili vse kupce, da merajo plačati višjo ceno. — Potujoče občinstvo se opo-2,arja, da je prehivalcem naše države od 14. maja 1915 (1. maj starega štetja) začenši le tedaj dovoljen vstop in potovanje v Roinunijo, če imaio potni list, ki je vidiran od ka-kega romunskega diplomatičnega ali konzuiarnega zastopstva. — Brzojavni promet v Krakov. Iz Krakova poročajo: Do sedaj zaprti promet s privatnimi brzojavka-mi v Krakov je sedaj zopet otvorjen. — Iz kromov učiteljskih penzijo-nistov nam pišeio: Aktivni tovarisi debiju torej, kakor ste poročali. malo draginjsko podporo, 60, oziroma so kron res ni veliko, a vendar bolje kot nič in tuđi ta malenkost priđe prav v tej neznosni draginji. Čudno pa je. da smo bili učitelji penzijonisti prezrti. Mari mi ne potrebujemo? O, in kako se! Pomisliti treba, da si moramo stanovanja plačevati in da so naše penzije prav borne in še te — obremenjene. Pravilno h\ bilo. da slav. dcžclni odbv>r tuđi nam nakaze take draginjske doklade, kakor aktivnim tovaiišem. Upamo, da to stori čirr prči. za kar mu borno vsi odkrir tosrčno hvaležni. — Penzijo-n i s t. — SmHna kosa. Umrla je v Ljubljani gospa Ivanka K a v č i č, soproga gospoda Frana Kavčiča, po-sestnika. gostilničarja in občinskega svetnikn na Privolu (Prule) št. 4. — CcnjeiiLinu someščanu naše iskreno sožalje! Kadilnikovo kočo na Golici otvori S. P. D. ćnc 23. maja 1915. Ruska koča bo o Binkoštih že otvorjena. Oskrbovanie Je prevzela (iuseđania o^krbnica. Zaradi stano-vanj se je treba prej oglasiti. — Velik uspeh je imel te dni \Valdemar Psilander v filmu »2iv-Ijenjska šola« v kino - Idealu. Ta film se odlikuje z dobrim igranjem, s krasninii slikarni in z izvanredno režijo. — Jutri II. del od »Baskervil-?kega psa« »Samotna hiša«. Detektivski roman v 3 delih. — Zadnja predstava ob ugodnem vremenu na vrtu. Ukradene so bile krojaču Moho-riču, Sv. Petra cesta št. 6, na progt Jesenice - Vižmarje na pol izdelane obleke iz zavitka, ki ga je imel s se-boj. Opozarjamo krojače na ta slučaj, če bi hotel tat stvari razpečati. Gostilno »pri Perlesu« v Pre-sernovl ulici je z današnjim dnem zopet otvoril gosp. K r v a r i č, znan v Ljubljani še iz prejSnjih časovkot ka-varnar in gostilničar. Prostori so po-vsem prenovljeni. Več jutri v oglasu. ftopno nopocilo. VSTAJA V LISABONL — BRODOVJE STRELJA. — POULICNI BOji. — PROTI DIKTATURI. — VSTAJA V OPORTU. Madrid, 16. maja. (Kor. urad.) ;E1 Mundo Ie skupaj izplačaio K 11,098.411—. j Premijske rezerve tega oddelka f znašajo konec leta K 166,983.844*—f | ozir. po odbitku pozavarovanj kron j 151*636.696—♦ z dorastkom kron j 7,098.960"— za lastni račun proti lan- j skemu letu. > V oddeiku B (elementarne stro- .-fce) se je sprejelo premij: v zavara- . vanfci proti požaru K 29,137.218*—, v i tra nspor tnem zavarovanju kron ; 4,286.446*—, v zavarovaniu proti vlomski tatvini K 845-524"—. Za po- ■ zavarovanja se je izdalo skupaj kron ; 15,519.709'—. Izplačila škod so za ' račun družbe zahtevala skupaj kron 21,996.742'—- ozir. po odbitku dele- < ža pozavarovalcev K 11,193-392"—. j Premijske rezerve elementarnih ■ strok znašajo skupaj K 21,773.348'—, ! ozir. po odbitku pozavarovanja kron \ 12,060.941—. J Koncem poslovnega leta sta j glavnica in rezerve družbe kazale to4e stanje: K 10,000.000— polno ; vplačane delniške glavnice, kron ! iiijOOO.OOO'— premoženjskih rezerv, ■ Neb° 15. li pop.i 736-3 181 i p. m. vzh. i sk. oblač. „ | 9.ZV. ! 738 1 137 j si. jvzh. oblačno 16. 7. zj. 738 9 12 2 si. svzh. „ 2.pop. 737-3; 2&0 sr. szah Ide!, oblač. „ 9. zv. 7367 16t) sr. jzah. ; 17. 7. zj. 735 4 110 sLvzszh.! megla j Srednja temperatura sobote 15*5% norm. ! I4"0, nedelje 16*1", norm. 14 2*. Padavina v 24 urah 0-3 mm in 1*6 mm. Preselftev. Cenjenim naročnikom vljudno na-znanjam, da sem svojo cevljarsico obrt preselil Iz SelenbnrgoTO nUca it6¥. 8. Da Sv. Petra cesto šter. 7. (Hotel Lloyd) in se bom potrudil, da svoje cenjene naročnike tuđi v bodoče postrežem kar najskrbneje. Kot bivši artiljerijski polkovni čev-Ijar se priporočam za vojaSka in za ortopedična dela vseh vrst Z velespoštovaajeai F. lokas. MP* lice se ~VI prodajalka za manufakturno trgovino, zmožna tu di nemSčine. Naslov pove upravniStvo »Slov. Naroda«. 1236 flLUUBLvJANA-Kot-«>iSKE^^ ulica ■** U / »xmm( prw^j-DR-FR .DERGANCfl Iran Eavćič. posestnik ?n ^bčinski svetnik, nazr.injt v svejem, svoje hčerke Famći Sftuptnama roj. Eavćić in vseh ostalih sorodmkov imenu vsem ijubim pr-jaTeljem in znancem pretužne vest, dt je njih iskreroljubljena, predobra soproga, oziroma sk»bna mama, stara inima, sestra, teta in svakinja, gospa 3vanka Kavčic roj. Koncilja danes ob ! * na 2. penoči, do dclfi mučni b<š\tzn\, previđena s tolažili sv. vere. boguvdana zat:SP.iIa za vedn© svoje trudne 0:1. Pogreb nepo^abne lajnice bu v torek, dfte 11. t. m. ob 4 uri po-pcldne iz hiSe ža',o«ti, Privoz St. 4, na pokopaii&e k Sv. Križu. Sv. maše zidiiSnice se bode brale v iarni cerkvi sv. Jakoba. V LJUBLJANI, dr.e 17. maja 1315. I 6, * i i Ob nenadoTiestni izgubi našega iskrenoijubijcneia soproga, o^eta, i sina in fcrata: go^roda » l Mihaela Semerl j ; d i se za vse blage dokaze iskrer-ega »očutia, mncgoštevihie ebiske in ^ i tolaž.la v bolezni rajnKega ter za p©!tno ?premstvo ori pogr bu | S prečastiti duhov#čini nm Vrhniki in iz Bevk, d«1je g žuranu Tr. Tršarju, § | gg. občinskim odbsrnikom. zastopnikorn cbčiiiske hranjlr.ice in krajnega ^ ■ šoiskega sveta. čis!anemu ^o'skemu vodstvu s Sotsk© mladino »er gjf. | \ zaatopmkom km-tijskega društva kakor tuđi vsern drugim prijateiiein £ ; in znancem, ki so pokojnika v tako eoilncm Stevilu spremili k večnčmu | počitku. I ! SINJAGOR1CA, dne 12. maja 1915. i ; i24o žaiišjdči ostali. 1 o naznanitvi zalog cvsa. Dodatno k razglasu c. kr. dežclne vlade št. 11.103 L. R. o popiso-vanju zalog ovsa po stanju z ćnt 21. maja 1915 odreja mestni magistrat siedeče: Popisovanjc se vrti: 1.) Za meiio Ljubijan« dne 20. in 21. maja 1915 od 9. do 12. ure dopcldne in od 3. do 6. ure popoldnc v po:.vetovalnici mestnega magistrata (L nadstropje, Galetova hiša). 2.) Za Sp. £l£ko dw%m 21» tmmjm od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne v občinski hiši v Sp. Siski. 3.) 2a Banje (vSteta vm Karolinška zemlja) dne Sit. maja od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure dopoldne v mestni soli na Bar ju. Kdor ima oves v hrambi, je dolžan, oglasiti se v navedenih dneh pred pristojno komisijo, kjer dobi nazntnilnico, ki jo ima spcpolnjeno vrniti naj-kasneje do 24. maja mestnemu magistratu, oziromt jo lahko tikoj pred komisijo izpolni. Od napovedi ni izvzeta najvisja dovoljena dnevni vporabna množina za posameznega konja 3 kg, kikor tuđi ne ovcs, določen za gospo- j dinjstvo in gospodarstvo. Naznaniti je tuđi ovsen zdrob in z drugimi zemeljskimi produkti zmešan oves: j Zaloo* bo navesti po stanju z dna 21. tnaja 1915. Vsakcga, ki namenoma prikrije oblastvu v svoji posesti se nahajajoče zaloge ovsa, ki ne poda zahtevanih podatkov tekom določenega roka in ki na kakršenkofi način onemogoči nitančen popis ovsa, zadenejo najstrožje zaporne in dename kazni. Mestni magistrat ljubljanski, dne 15. maja 1915. , Jy[odm saion ^^^= Stuchly - Maschte /m/UuljCZnCt ^riporoča: nafvečfo fabero slamnifov Židovska ulica št. 3 Dvorski irg t 3a dame !n ds^tl T b°9at° Popravila točne in vetfn9. aVjr ^^ Solidno blago. S9T Jjposojevanje Satnih kbbulcov. MM &&nano note crne. Baaati> I Kuverte s prmo piiporoća i „Narodna tiskarna". Y filcSaliSki ulici itev. 7, vrata 6 plUova garaltarsp m!m, pisala« wtšs.m, v*7tik*v (%mm skrlajlca), agftodLrie Jtatoae, omara za oktoEfA, jrtjrsga, aal¥Slaa mtzs z »cms., BOŽaa omsrlea. Oj»lena se lahko od 3—6. ure. \z boljše rodbine, ve*ča hianfeja dela, sa i&še kot sobarica k dvrma da- fiiAina. Najpr'jasncjšr p-oitopanj". Plača ?o k. — Nisi'.v. Ivana pl. Sps»- Sr^ffiSlA. 1224 %msrfiPlCC0Ujat] | v Ljubljani 9 LRAZPOŠILJJl /PO PGV2ETJU zajamž^no pristan in zelo uobra pijaca po SS V- Hlsr iz Tolstr^a vrha po pv,?zetj'i raapoŠilja od 56 1 naprej Spreiemsio sr *oći \ napo-uitev na postaji Spođ^^đrfflTograđ. Ra-no^ija «e tnc^i fc po me? Sr. "suhe čcšplfe su novo ,,S3L*£" siatfno. j —___—_------------------------------------------------- 1& 4w*i k* *■ & a • >^ na Posojilnice v Cerknici, reg, satir, i neoni, poro Sivom, ki be bo vršil v iredo, dae 26. zasja 1915 eh 2. ari popoldae v prostorih posofilaico v Gerkaid. DNEVNI RED: 1.) PoroČilo načelAtva. 2.) Porobio računskejja pregledo- valca za leto 1914. 3.) Potrjenje računa za leto 1914 in razdclitev čistrga dobička. 4.) Izvolitcv načelstva, odbora in rač, pregledovalca in namestnika. 5.) Poročilo o i/i vršeni reviziji. 6.) Prememba zadrjžnih pravil. 1) Slučajnosti. 1241 WV Sprejme se I^t j li* v • prvovrstna moč> Modni aleiijo Ssrc. Konorssoi trs (. 1221 Zanesljivo stalno varstvo proti vsemu mrčesu ma«31 1239 cr. jfcnkela varsbeni ia IP^"* pokoncevalni moinjiček od dr. Henkfl 6c Cie. v Hanovru. Cez 11 i milljonov možnji^kov nosita združeni arniadi. IMosnjičck cbsega od državnega zdravstve-nega utada v Berlinu preizkušene fabrikate. DoDiva se ga vseh lekarnah in drogerijah. Mošnjičck stane o'J vinarjev. Cehofrii mwk po i^aj^išJL^ c^naBi. Ponudbe na Fracz Cs^Gioiery Br^sen, Tirolsko. 1238 Podpisani Matija Cerjanec, po-sestnik v Ro