Predstavljamo vam Bijelo Polje, pobrateno občino občine Ljubljana Center Pobrateni smo Občina Bijelo Polje zajema področje (924 kv. km), ki se nahaja v severo-vzhodnem delu Cme gore ter šteje po zadnjem popisu 52.598 prebivalcev. Sa-mo področje, ki mu daje poseben značaj reka Lim, na jugu planina Bjelasnica, na severu pa planina Lisa, je zelo slikovito z danimi naravnimi pogoji za raz-vijanje več vrst kmetijske proizvodnje. Glavna naselja v občini Bijelo Polje so v dolinah ob reki Iim in njenih pritokih. Samo mesto Bijelo Polje ima zelo Ugoden položaj, saj ležd na križišču pomembnih tranzitnih poti. Petsto let pod Turki Področje ob rekl Iim ima zelo zanimivo zgodovino, o če-mer pričajo številne najdbe y letih po vojmi. Zaradd pomanj-kan.ja prostora naj le na krat-ko orišerao najbolj pomembna obdobja. Na tem področju so odkrili najdbe še iz prazgodo-vinskega obdobja, najdtoe, kd potrjujejo prisotnost Ilirov in drugih najstarejših prebivalcev na našem ozemlju, kar vse pri-ča, da je bilo področje zelo privlačno za naseljevanje ljuidd. Bijelo Potje se pod tem ime-nom prvič pojavlja leta 1589. Različne pa so tudi teorije o času nastanka naselbine, ki da-nes nosi to ime. Verjetno pa obstaja Bijelo Polje pod ime-nom Nikolaj-Pazar že od sred-njega veka. Ime je mesto do-bilo, po nekaterih pričevanjih, po drobnih belih cvetovih, ki so prekrivali nenaseljeni breg nad mestom ter od daleč da-jali videz belega polja V petnajstem stoletju so po-dročje zasedli Turki, zopet pa so ga osvobodili sami Črnogor-c4 v balkanski vojni šele 1912. leta. Področje, ki spada v zgod-njem srednjem veku med naj-razvitejša področja srednjeve-ške srbske države, doživlja v petih stoletjih usodo vseh, pod Turki okupiranih področij. V primerjavi s prejšnjim stanjem se kmetijstvo ter ostalo gospo-darstvo vrača v razvoju celo nazaj na skoraj primitivne ob-like. Kulturno življenje skoraj povsem zamre. Šele 1846. leta se odpre na tem področju prva srbska osnovna šola; tore.i je bilo področje kar Štiristo let brez vsake šole. Po končanib vojnah proti Turkom se sta-nje nekoliko izboljšuje. Vendar vseh prebivalcev; od tega je industrija zaposlovala blizu 50 odstotkov vseh zaposlenih. Občina danes — Narodni dohodek je zna-šal leta 1972 okrog 5300 din, kar je sicer še vedno malo, vendar glede na okoliščine, že lep napredek. Takšno stanje da-je že mačnejše temelje za na-daljnjo izgradnjo občine ter ve-čanje osebnega ter družbenega standarda. pa so posledice turSke vladavi-ne očitne, o čemer pričajo tu-di naslednji podatki iz časa sta-re Jugoslavije, (1929) o »razvi-tosti« področja: »Takoimenovano področje Sandžaka je imelo še pred pri-bližno dobrimi štiridesetimi le-ti samo nižjo gimnazijo z 218 učenci, 23 osnovnib. šol v kate-rih je poučevalo vsega 40 uči-teljev, enega zdravnika, bolni-cb z 18 ležišoi itd.« Tako področje današnje ob-čine Bijelo Polje ni imelo y dvajsetih letih stare Jugoslavi-je niti cest, železnic ali kakš-nih gospodarskih objektov, ter je z 80 odstotkii nepismenih prebivalcev predstavljalo pravi pojem zaostalega področja. S sedem miljskimi koraki Takšen je bil ta kraj tudi po končani narodnoosvobodil-ni borbi, ko je bilo Bijelo Po-lje osvobojeno izpod okupator jev, 3. januarja 1945. Prebival-stvo se je v glavnem ukvarja-lo s kmetijsbvoim, ovčj&rejo, ne-kaj pa je bilo drobne trgovine in obrtništva. Danes kar težko veriamemo vsem tem (danes že) zgodovinskim podatkom in se ne moremo načuditi, koli ko je bilo narejenega v zad-njih treh desetletjih, saj nam , izredno živahen družbenogospo- 1 darski utrip občine daje vede- ! ti, čeprav se občina še vedno ! šteje med manj razvite v Črni \ gori, da so se mnoge stvari spremenile Današnjo sliko področja, ki ga zajema občina Bijelo Polje, nam najbolje ilustrtraijo nasled- j nji podaitki: i — V družbenem sektorju je I bilo pred petimi leti zaposle-nih 5.200 ljudi ali 10 odstotkov ¦ V družbenem sektorju je da-nes v občini Bijelo Polje za-poslenih okrog 6000 ljudi; od tega jih zaposluje samo orga-nizacija združenega dela Vunar-ski kombinat skoraj 2000. Naj-pomembnejše pa je, da so po-stavljeni osnovni temelji za raz-voj tekstilne, prehrambene, les-ne in metalne industrije, kibo pri nadaljnjem razvoju občine v perspektivi odigrala pomemb-no vlogo. Veliko pozoraosti je posvefie-no tudi šolstvu. V samera me-stu je v izgradnji tretja osnov-na šola, obstajata pa tudi gim-nazija ter Center za strokovno izobraževanje kadrov. S potekom dveh glavnih tran-zitnih poti v republiki Črni go-ri preko tega področja proti morju, pa se odpirajo tudi no-ve možnosti. Predvsem je tu turizem, za katerega obstajajo, gjede na slfkovifcost podm&ja, vsi pogoji, ter v zvezi s tem gostinstvo, kl bo imelo mož-nost nuditi tudi nekatere lo-kalne specialitete. Glede na to, da o družbenem planu občine, ki odraža želje in hoteaja občine na realnih izračunih ter o dveh najpo-membnejših industrijskih ob-jeiktih in njihovem pomenu za razvoj občine pišemo v poseb- nem zapisu, naj ob koncu na-šega zapisa, v katerem vam predstavljamo pobrateno dbči-no občine Ljubljana Center, omenimo le še dve stvari. Področje občine Bijelo Po-lje je bilo v preteklem letu pro-glašeno za vzorec reševanja in-tenzivnega razvoja visokogor-skih posestev v naši republiki, na podlagi programa Inštituta za ekonomiko kmetijstva iz Beograda, kar bo kraju iihk>-go pomer^to pau nadaJynjem rass-voju kmetijstva — predvsem zato, ker pomeni to tudi de-narno pomoč izbranim kmeti-jam. Druga zanimivost je, da sa 7 iBjelem Polju ustavlja zadnja leta čedalje veft ljudi, ki sikot fcuristi ogledujejo že cm>enjene Iapdte kiraja ter obdskuj«jo znamenita zgodovinska me3ta. V samem mestu je zgrajenlep, moderen hotel z imenom »Sandžak«, ki je bil tudi ob našem obisku dokaj zaseden, zlasti s tujimi turisti. Za obi-skovalca pa je zanimiv tudl tri kilometre oddaljen Izvir »kisjele vode« ob reki Lim, ki bo v razvoju turizma v teh krajih prav gotovo dobil po-raembno vlogo. A. B.