„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi iatrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred ono krono za celo leto. Posamezne, številke veljajo 4 h. ~ Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadno vrstice
(petit), če se enkrat natisne, po 15 h,, dvakrat 25 h, trikrat 85 b.
Na lastne noge!
Tako je povsodi in tako je bilo tudi pri nas Slovencih: duševno naobraženejši stanovi so vodili celi narod. Vodili so ga huntam dobro, vobče pa našega naroda niso privedli do zrno ge in do sijajne sedanjosti. Gospodarsko uboštvo se je širilo, ljudstvo je gladovalo, vrelo je v tovarne, izseljevalo se je v Ameriko. Niti narodna stvar ni napredovala; polovica ljudstva še ; je narodno nezavedna, mnogo jih sili od j ločno v nasprotni tabor, le malo je tako j značajnih, ki ne zatajijo svojega slovenskega j rojstva; v šolab se šopiri nemščina, stro- 1 kovno-stanovsko šolstvo je nerazvito.
Med vodilnimi stanovi niso bili kmečki stanovi. Zakaj nc? Imeli so premalo politične izobrazbe, premalo korajže do javnih nastopov, premalo samozavesti. To skušamo sedaj popraviti s tem, da kličemo naši mladini: Izobražuj se, pripravljaj se na svoj poklic! Zbiramo mladeniče v društvih iu tam se učimo ž njimi in se urimo ž nj'mi. Ni dovolj za sedanje čase, da so naši mladi ljudje verni, da so narodni, ampak oni mo-i"?yo biti tndi naobraieni.
Po nekod, posebno po Slovenskih goricah, hodijo sedaj volkovi v ovčji obleki okoli
ter mamijo mladeniče s slikovitimi podobami. To so ljudje, ki jim je kmečki rnladtuič bil dosedaj deveta briga, ki jim je neolikan, zaničljiv predmet, toda sedaj, ko vidijo, da imajo drugi ljudje srce in ljubezen do mladeničev ter da jih zbirajo pod katoliško-narodno zastavo, sedaj se jim vzbuja gnjev v srcu in njih duša koprni, da bi vse te mlade čete zbrali okoli sebe p:>d novo liberalno zastavo!
Vabijo našo mladeniče v družbe, bi nimajo izobraževalnega pomena ali vsaj v prvi vrsti ne. Mladeniči, premislite dobro, j predno si ustanovite kako tako društvo ali pa predno vstopite v tako že ustanovljeno društvo! Zanjkc se Vam nastavljajo. Ko boste v novem društvu, vcepili bodo Vam sovraštvo do izobraževalnih društev in imeli Vas bodo tam, kjer si vas želijo! V ozadju boste ostali še zanaprej, drugi bodo vladali čez vas. Kakor se godi vašim očetom, tako se bo gedilo tudi vam!
Med našim narodom mora zavladati doba, ko bo kmet in delavec, ko bo narod eam vzel vodstvo svoje usede v roke. Za ta poklic pa morata biti kmet in delavec izobražena Brez izobrazbe ni vodstva! Za to pa se mladina ne daj napeljevati na
pota, kjer ti ne ponujajo duševne izobrazbe. Niso tvoji prijatelji, niso prijatelji tvoje bodočnosti.
Okoli po sveUi.
Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se zelo zanima za volilno spremembo. Skraja, pravijo, ni bil ravno zelo navdušen za splošno in enako volilno pravico, sedaj pa se je ž njo že spoprijaznil, ker se je prepričal, da bo tudi po novi volilni pravici prišlo lepo število katoliško mislečih poslancev v državni zbor. Pred tednom je bil nadvojvoda Franc Ferdinand v Draždanah, glavnem mestu Saksonske, da je povrnil sanksonskemu kralju obisk, katerega je lani napravil našemu cesarju.
Dve nadvojvodinji sta zaporedoma zboleli na isti bolezni, namreč na vnetju slepega črevesa, ter se morali dati operirati. To je Elizabeta kneginja Vindišgrec, hčerka ceeareviča Rudolfa iu Štefanije, iu soproga nadvojvode Otona, nadvojv dinja Marija Jožefa. Ko je kneginja Elizabeta srečno prestala operacijo in jo smela zopet iz postelje, povabil je ceiar svojo vnukinjo, da pride stanovat v cesarski grad Šanbrun, da si tam zdravje okrepi. Tudi pri Mariji Jo-
Zvezdni utrinki.
Predaval prof. dr. Leopold Poljanec.
Kako lepe so zimske noči! Hrib in dol *ta pokrita z belo snežno odejo, okolo tebe je tišina, le sneg čuješ škripati pod nogami, včasih zazvenijo po cesti tudi kra-guljčki samotno bežečih sanij. Nad teboj sc razpenja nebeški obok, posejan z milijoni Zvezdic, ki tako lepo migljajo in gledajo ^oli nate. Ko ves zamaknjen v to lep to •d v svoje misli gledaš v nebo, zažari zvezdica in popiše na nebu svetlo črto, kakor bi hotela pasti na zemljo; čez par trenot-*ov izgine.
Zvezda se je utrnila! Od mladih nog še spominjaš, kako so ti pravili mah, da ima vsak človek na nebu svojo zvezdo; *o se utrne, ko ugasne, ugasne tudi njegovo življeje. Premišljevati začneš, rad bi vodel, kaj se je zgodilo na nebu, ko se je strnila zvezda. Zvezdne utrinke si razlagajo Učenjaki tako le:
Znano je, da se zemlja suče ali V ti okoli solne a. Porečeš sicer: „To mogoče, saj vendar vidim z lastnimi očmi, kako solnce vzhaja zjutraj na vzhodu, *fcko stoji opoldan najvišje na nebu, kako zvečer zaide.* Vse so vidi res taki), toda na ®voje oči se ne smeš vedno zanašat^ varajo lc\ goljufajo te večkrat. Ko se pelješ v že-
!
j
t
I
j
leznično. a vozu, se ti tudi zdi, kakor bi sedel rnirao na svojem mestu, ia bi se pomikala krajina mimo tebe v nasprotni smeri. Će stojiš na dravskem mostu in gleda) v Dravo, zdi se ti, da je voda mirna, dc se premika most navzgor. Vse to so prevare, ki nam jih povzročajo naše oči. Slavni Poljak Kopernik je bil prvi, ki je spoznal, da se suče zemlja okoli solnca in no narobe, ta zvezdoslovec je živel od le a 1473. do leta 1543. Poleg zemlje se sučejo so drugi svetovi okoli solnca; tem svetovom pravijo planeti. Imena so jim dali po bogovih, ki so jih častili pagaoskt Grki in Rimljani. Solnca najbližji planet je M e r k u r (bog trgovine in zvijače), za njim pade Venera (boginja lepote in ljubezni). Slovenci pravijo Veneri večernica in jutr-nica ali zorni ca, ker včasih nam sveti ta zvezda zvečer, drugekrati zopet zjutraj. ; Za Venero se snče v večjem krogu okoli ! solnca naša zemlja, a potem planet Mars j (bojni bog). Marsa spoznaš pa nebu takoj, j ker se sveti rdečkasto. V silno veliki raz- I dalji obkrožavajo solnce planeti: Jnpit< r | (najvišji bog rimski), Saturn (Jupitrov f oče). Uran (bog neba) in Neptun (bog , morja).
Poleg planetov se sučejo okoli solnca | Udi tako majhni svetovi, da jih ne vidiš s
| na neba z golimi očmi kakor druge zvezde, 1 praviš jim meteoriti. Njihova pot ni od-ij merjena natančno kakor pri planetih, tem-J več se križa večkrat s potjo naše zemlje. * Meteoriti se gibljejo z veliko hitrostjo okoli solnca, v 1 sekundi pretečejo do 30 km (kilometrov) ali 30.000 m (metrov). Tovorni vlak potrebuje za 30 km em uro, giblje se torej 3600 brat počasneje ko meteoriti.
Če se približa tak meteorit preveč zemlji, pritegne ga zemlja k sebi kakor padajoč kamen, ki spustiš z ruke. Padajoč meteorit se silno tare ali drgne z zrakom, pri trenja pa nastane vedao toplota. Saj je znano, kako se segrejejo po trenju svedri, žage; osi pri kolesih (posebno na železnici), ako niso namazane dovolj, zažarijo vslod trenja, vžgejo se, in vlak začne goreti. Na tak način se vžgojo vsled presilnega trenja v našem ozračju tudi meteoriti; ko takle žareči meterit švigne po nebu, pravijo ljudje: „Zvezda se je utrnila*.
Zemlja torej pritegne k sebi meteorite; no potem morajo pasti na zemljo, kajneda? To se včasih tudi zgodi, a ne vselej. Ako se voziš s kolesom, ni ti vseeno, jeli ti veter p ha nasproti ali za hrbtom.
Če imaš nasproten veter, se moraš močno truditi, veter 'za hrbtom pa te ponese skoro sam po cesti. Leto za letom se dogajajo
žefi se je operaoija »rečno obnesla. Nadvoj- j vodinja Marija Jožefa je zavoljo svojega dobrega, krščansko usmiljenega srca ua | Dunaju izvanredno priljubljena, za to se ' tudi za njeno bolezen vsi krogi živo zani- ’ majo ter ji želijo kmalu popolnega ozdravljenja.
V našem državnem zboru so se prijatelji in neprijatelji nove volilne pravice bndo prijemali. Od obeh strani so pošiljali najboljše govornike v ogenj. Izmed Slovencev sta govorila štajerski poslanec Robič in vodja Slovenske ljudske stranke na Kranj- j skem dr. Šušteršič. Vladi sta pravila ; prav poštene, ker je pri razdelitvi poslancev | kakor mačeha ravnala s koroškimi in šta- > jerskimi Slovenci. Vladni predlog o volilni | spremembi se je izročil posebnemu odseku j poslancev, ki ga bodo po Veliki noči za- j čeli prerešetavati. V tem odseku sta izmed i Slovencev dr. Ploj in dr. Šušteršič. Ko- j roški in štajerski Slovenci za trdno upajo od njiju delovanja popolnih uspehov!
Na Kranjskem je imela liberalna stranka shod zaupnikov, da si je izvolila nov izvr-šeralni odbor in označila svoje stališče nasproti vladnemu predlogu o volilni spremembi. Izvolitev v odbor se je po našem mnenju izvršila jako srečno, ker so vanj izvoljeni možje, o katerih vemo, da ne bodo mnogo delali, lu to je pri liberalcih z ozirom na narodno korist vedno dobro! Glede volilne preosnove pa so bili liberalci mnenja, da pač koroški Slovenci po vladnem predlogu dobijo premalo poslancev, o štajerskih Slovencih pa niso črhnili besede. H?ala lepa za pozornost! Kako so ti ljudje kmetom naklonjeni, se je razvidelo iz tega, da so tožili, da dobijo kranjski kmetje preveč poslancev. Za to so predlagali, naj se jim dva poslanca vzameta in dasta mestom in trgom. Zares ljubeznjivi prijatelji kmeta!
Na Francoskem imajo za poslaniško zbornico nove volitve dne 6. maja. Bomo videli, ali so proticerkvena dejanja dosedanjih vlad že vzbudila francoske katoličane ali ne. Pri popisovanju cerkvenega pr»mc ženja, katero vlada sedaj nasilno izpeljuje, se katoliki hrabro postavljajo v bran. Zaradi bližajočih volitev pa vlada pri popisovanju
tudi ne nastopa več tako brezobzirno kot doslej!
Nekateri listi hočejo vedeti, da se Rusija in Japonska zopet hudo gledata in da hočeta kmalu vojske. Bati se je baje nove vojske. Rusija za to tudi ne prevaža več vojaških čet iz Mandžurije v domovino. V Rusiji sami še vedno ni pravega miru. Ljudstvo je zapeljano in zbegano, da samo ne ve, kaj hoče. Volitev za državni zbor se mnogokje noče udeleževati, prej pa so prelivali kri, da bi dobili to pravico!
Mladinska organizacija.
Slovenskim mladeničem in mladenkam! Ljuba spomlad jo tukaj in zopet se začenja delo zunaj v vinogradih in na polju. Marsikdo ni potreben doma in si išče dela pri drugih ljudeh. Tudi mladina si zasluži sedaj marsikateri vinar! Zbirajte denar in varčnjte ž njim! Kar ne potrebujete za obleko, drugo svoto hitro naložite v Čebelici pri bralnem društvu, če pa še te »imate, pa pri poštni hranilnici. Nobea vinar se naj po nepotrebnem ne izda! Upeljite tudi pri sebi majhno knjigovodstvo, kakor smo vam že nasvetovali, da imate pregled čez dohodke in izdatke. Nobenemu ne bo škodovalo, če si že sedaj kaj prihrani. Verujte nam in ubogajte nas, svoje prijatelje!
Kmečka mladina na Češkem se je začela organizirati, kakor je to pri nas na Slovenskem že v navadi. Kmečke mladeniške zveze imajo glavni namen se strokovno izobraževati ia gojiti kmečki stanovski čut.
Sv. Anton v Slov. gor. Socijalno-poli-tični tečaj je trajal od 18. decembra do 5. marca, in se je priredilo v tem času edenajst shodov, katerih posamezni so trajali nekaj čez dve uri.
Št. Ilj v Slov. gor. Nase kmetijsko bralno društvo si je svojo knjižnico, oziroma izposejevanje knjig in Časnikov uredilo tako, kot re je predlagalo in priporočalo na mariborskem zborovanju „Zveze". Udje si jako pridno izposojujejo raznovrstno pošteno čtivo, posebno se v tem odlikujejo naša vrla dekleta. Časnikov ima društvo naročenih deset. Društvo le Čvrsto naprej, po slovenskem in krščanskem progr/ mu!
na železnicah nesreče, ker trčijo vlaki skupaj. Najstrašnejše je, ako se pomikata vlaka drug proti drugemu in trčita, kakor se je zgodilo to pred kratkim v Ameriki; vse je porušeno. Če se pomikata vlaka v isti smeri, in zadnji trči v sprednjega, nesreča davno ni tako velika.
Slično je tudi pri meteoritih. Zemlja je velikanska kroglja in se suče okoli svoje osi in okoli solnca od desne proti levi strani, torej ravno narobe kakor kazalec na nri. če švigne meteorit tako rekoč za hrbtom zemlje skozi naše ozračje, se mn zrak ne npre presilno; tak meteorit zažari in pade na zemljo, ako jej je prišel preblizu. Ko pa pridrvi meteorit k zemeljskemu ozračja od sprednje strani, tedaj nasproti lastnemu zemeljskemu gibanju, nastane velikansko trenje; meteorit zažari izprva, kmalu potem pa nastane prehuda vročina, da se kar raz gubi in razplini kakor žveplo, ki ga vžgeš. Taki meteoriti no padejo na zemljo, ali boljše rečeno, samo njihov predroben prah pade na zemljo. Res so našli v morski globočini čez 4000 m (metrov) drobce in mrvice, ki si jih ne morejo razlagati drugače, kakor da »o padli z neba. Tudi oni meteoriti ne padejo na zemJjo, ki šyrknejo v
' preveliki razdalji po ozračju, da jih zemlja , ne more pritegniti k sebi. Ozračje in meteo-! rite primerjaš lahko morskemu vrtincu in j ladjam; ladje, ki se gibljejo naravno proti i vrtincu, so izgubljene, morje jih pogoltne, ladje pa, plavajoče bolj ob robu se lahko f rešijo.
Posebno lepe zvezdne utrinke napravijo oni meteoriti, ki jim praviš ognjene kroglje. Videli so ognjene kroglje na nebn, ki so bile velike kakor ščip ali polna i luna, od njih .je žarela tako močna svetloba, I da se je noč zasvetila kakor beli dan. Ognjene kroglje navadno razpočijo blizu zemlje kakor bombe, njihovi drobci razletijo na vse strani, toda sredi nočnih tmin še žari včasih pol ure pozneje na nebu pot, ki je švignila po njej ognjena kroglja. Taka ognjena kroglja je posijala pri svetlem dnevu nekako pred desetimi leti nad špansko prestolnico Madridom ter je razpočila v zraka. Počilo jo tako silno, da so se zdrobile šipe v oknih. Ljndje so mislili, da so vrgli zločinci-anarhisti že zopet kako bombo in prestrašeni planili na prosto. V tem se je vsulo nanje z neba kamenje.
(Konts prihodnjič.)
Sr. Kunigunda ua Pohorju. V nedeljo oznanjenja M D. je imela „Dekliška zveza* v bralni sobi poučni shod ■ predavanjem. Zapela se je v čast Mariji pesem. Nato je Ivana Rožič deklamovala pesem iz knjige Marijinega življenja 1904 stran 56. četrti spev Včlovečeuje. Potem so so delila dekletom Marijine podobe sprejemnice v Marijino dražbo. Dve dekleti ste se na novo sprejele v poskušajo v Marijino družbo. Po malem se razvija, ali upati je, da se bo v lepo, dišečo rožo razcvetelo. To Bog dal po Mariji!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je imela v nedeljo dne 25. marca svoj občni zbor, katerega so se udeležile v obilnem številu domačinke pa tudi dekleta od Sv. Ane, Negove, Sv. Antona in Sv. Trojico. Ta podružnica je sad dekliških zvez beue-diške, antonjevške in anovske, ki so natanko izpolnile določbo opravilnika za dekliške zveze, ki pravi: „Dekliška zveza še ima poseben namen, da vzbuja zanimanje za našo preimenitno šolsko družbo ali pa celo poskrbi, da se v kraju ustanovi in vzdržuje posebna ženska podružnica drnžbe sv. Cirila in Metoda". Občni zbor otvori z navdušeno pesmico Marija Šen ek ar. Na to poroča blagajničarka Amalija Letnik o delovanju podružnice 1. 1905. Imela je pri Sv. Benediktu poleg 4 ustanovnikov še 6 letnih in 144 podpornih udov, ki so zložili 57 20 K. Udnino so z veliko gorečnostjo pobirale po občinah Amalija Letnik, A. Zimič, M. Horvat, Liza Lorbek, M. Tomažič, Frančiška Črnko, Liza Kralj, R. Dokl, M. Landergot ia Cecilija Škrobar, odbornice dekliška zveze Pri Sv. Ani sta vrli deklici Micika Poš in Micika Bernbard od 1 letnice in 32 podpornih udov nabrale 15 K 40 v. V Negovi ste pobirali udnino s posebnim navdušenjem za družbo deklici Franca Satler-jeva in Terezija Štefanec v Ivanjcih. Od 3 letnic in 30 podpornic ste nabrali svoto 21 K 70 v. Pri Sv. Antonu se je veliko trudila za družbo Aua Zimič in nabrala od 6 letnih in 34 podpornih udov 28 K 10 v. Odlikovale so se tndi Trojičanke. 3 letnice in 56 podpornic je darovalo 24 K 60 v. Udnino ste pobirali za družbo vneti deklici Ivanka Škof in Antonija Zimič. Podružnica je torej imela 1. 1905 4 ustanovne, 20 letnih in 296 podpornih udov, skupaj 320 udov, hi so darovali uduine 148 K. Nepozabna Ciril-Metodova slavnost v lanskem poletju v prid družbi je imela 201 K 71 v dohodkov. Uduine in drugih dohodkov skupaj je bilo 352 K. Stroški Ciril-Metodove slavnosti so znašali 61'71 K, za ustanovitev slovenske knjižnice v Apačah, kjer se je v 3 mesecih že izposodilo nad 200 knjig, je podružnica darovala 27 69 K. Vsi stroški znašajo 92 K, ostane torej čistega 260 K, ki so se poslale družbi s preostankom 1. 1904, ki je znašal 40 K. V 2 letih je torej naša ženska podružnica poslala družbi sv. Cirila in Metoda 500 K. To je gotovo krasen uspeh rodoljubnega delovanja naših priprostih kmečkih deklet. Po tem zanimivem poročilu pohvali kaplan Gomilšek delovanje podružnice in razloži, kako silno potrebnje družba za ohranitev naše slovenske dečice tudi v bodeče naše podpore. Za leto 1906 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica Roza Dokl, namestnica Marija Landergot, tajnica Marija Šenekar, namestnica Antonija Valentan, blagajničarka Amalija Letnik, namestnica Frančiška Črnko, v»e pri Sv. Be-
nediktn, blagajničarki ea Sv. Ano ate Micika Poš in Micika Bernhard, za Negovo Franca Satler in Terezija Štcfanec, za Sv. Anton Ana Zimič, za Sv. Trojico Ivana Škof in Antonija Zimič. V proslavo sv. bratov Cirila in Metoda deklamnjeta posebni pesmici Marija Kralj in Marija Landergot, Amalija Letnik pa lepo izpr.govori o ienski požrtvovalnosti. Ženo delujejo kot matere, kot gospodinje, kot podpirateljice revnih, kot strežnice bolnikov, kot učiteljice, pisateljice, da, tudi kot vladarice. V vseh teh poklicih se odlikujejo, v ta namen jim je treba čednosti požrtvovalnosti, ki najlepše krasi vsako deklico in ženo! V požrtvovalnosti se moramo vaditi tudi slovenska dekleta, kar se zlasti zgodi pri delu za družbo sv. Cirila in Metoda. Micika Bernhard od Sv. Ane vzpodbuja z iskrenimi besedami vse tovarišice k plemenitemu delu za našo šolsko družbo, da bo s svojimi šolami in otroškimi vrtci ob mejah in po mestih mogla tem več našib otrok obvarovati pred potujčenjem. S tem je bil sklenjen občni zbcr, ki je bil ob enem zanimiv poučni shod. Pokazal je, kako lepo delujejo naša dekleta za narod. Njih vzgled je vreden povsod posnemanja. Vrle slovenske mladenke, sedaj pa le zopet na delo, da bo ženska podruž-niba beeediška tudi letos lahko lepo svoto poslala glavni dražbi v podporo!
Ali že znaš novo slovenščino?
Piše Ermanov B.
(Dalje.)
Še dva druga mrtva jezika hitita po bogoslužju zidati in siriti božjo Cerkev na zemlji, da popravita, kar so zamndili njuni očaki, stari Grki in Sloveni, ki se kot pa-gaai niso udeležili zidanja; tudi starogrški in staroslovenski sta v velikem poštenju pri ■v. Cerkvi, skoraj kakor latinščina. Stari-grški jezik je posebno zato častitljiv, ker je bil ob času Kristusovem in v apostolskih dnevih precej razširjen tudi po Palestini tako, da so vsaj 3. evangelisti pisali svojo evangeije v tem jeziku. Zlata njegova doba, ko se je največ in najbolj pravilno govorilo in pisalo v tem jeziku, pa spada že v <5as pred Kristusom. Mnogo knjig, velezani-Mivih spominkov njihove duhovitosti, še »am je ohranjenih, za kar imamo zopet v prvi vrsti zahvaliti vrle menihe, ki so jih prepisavali. Obsegajo pesmi, nčene spise, pa tndi igre, ki omikancu ne smejo biti po vsem tnje. Zato mora tndi dijak gimnazijec iz teh spisov spoznavati starogrško ljudstvo, bi ga ni več. Na tleh pa, kjer sta sroje dni vladala starogrški jezik in narod, na balkanskem polotoku in na otokih, živi danes ljudstvo istega pokolenja, govoreč novogrški jezik, bolj skromno življenje, kolikor se je pač mogoče narodu gibati, ki rau je Turčin sosed. Cerkev pa je obranila v svoji službi mrtvo starogrščino, ki ima pravico latinščino povsod ondi nadomeščati, bjer je že zdavna vdomačena.
Staroslovenski jezik je vsled preobilnih zaslug sv. bratov Cirila in Metoda v 9. stoletji dobil vstop v Cerkev, b katere časti-tosti med Sloveni sta onadva mnogo pripomogla, dostop celo k najsvetejši Daritvi. Staroslovenščina z ozirom na različni pravopis tudi zdaj cirilica, zdaj glagolica imenovana, je najstarejša sestra, lahko bi rekli prvorojenka med slovanskimi jeziki, bakor so češki, poiski, hrvatski, bolgarski, nuki in naš (juhi slovenski, toda s tem »Mlečkom, da je staroslevenščina žo tndi
mrtev jezik, dragi še pa živijo vsak v svojem narodu. Sr. Ciril in Metod sta staro-slovenščino sposobno storila za zvišeno cerkveno službo, ker sta ji preskrbela pismenke sli črke, da sta mogla prestavljati sv. pism". Dandanes še smejo opravljati sveto Daritev v tem jeziku po hrvaških škofijah, zlasti v senjski, in pa po nekaterih župnijah na Slovenskem. Kje bo pa odslej stalno imela pravico, to bodo v kratkem izrekli sv. Oče, opiraje se na sklep zbora vseh jugoslovanskih škofov v Rima 1904; črke,, ki so tu v rabi, se zovejo glagolske črke in duhovnik je glagolaš. V čast si smemo šteti, da je jezik, ki je naši sedanji slovenščini najbolj podoben, med vsemi dragimi tako odlikovan, da posvečnje kot tovariš slavnega latinskega in grškega jezika službo božjo. Zato nas celo neslovanski narodi zavidajo zavoljo te prednosti ter svoji nevošljivosti dajejo duška s tem, da navajajo rabo staro-slovenščine pri sv. maši kot dokaz nepokorščine in neposlušnosti napram rimskemu papeža, kar pa je grdo obrekovanjo. Videti je, kakor bi se bali staroslovcnsčine, čeravno je mrtev jezik.
Pa še hoise preglavice dela nekaterim našim sosedom, znanim črtilcem slovanskega imena, to, da ima pokojna starosloveoščina mnogo mladih nadebudnih sester, ki še živijo vsaka v svojem narodu ter zavzemajo velikanski kos Evrope; med njimi vidijo tndi našo sedanjo slovenščino, ki ima dasi malo bolj šibka od dragih sestric, so tndi svojo prihodnjost. Narod namreč slovenski še rad daje Bogu, kar je božjega, še vrlo pomaga zidati in vtrjevati cerkev božjo na zemlji, katera šn mn bo kdaj varno zavetje v bridkih časih narodnostnih bojev, kadar bo slo za obstanek; kdor bi pa hotel drugače svetovati, ni več prijatelj našega naroda, je že zgrešil stik z ljudstvom.
Narod, ki ima tako vrejene razmere in tak bojni načrt, tako orožje, lahko precej ravnodušno in mirno gleda v prihodnjost, če je tndi majhen. Narod slovenski še je v celoti tak; zato se bo živel, živel bo ž njim vred, kakor umevno, tudi slovenski jezik; naša slovenščina pa ji ho še kot živ jezik na svoj način dolgo službovala.
Pa pazljivi in oprezni moramo vendarle biti; imamo vzrok, se bati za naš živi slovenski jezik. Sovražniki bi ga že zdaj radi preglasili mrtvim, ker mu odrekajo sposobnost za življenje; bi nič ne rekli, Če bi bil bolj mrtev nego so oni trije takozvani mrtvi jeziki. Po te usluge zastonj pričaknjejo od njega, ker uaa je še vedno toliko, ki nam je slovenski jezik materni jezik, da nas ne morejo prezreti; in mi se tega zavedamo. Latinski, grški in staroslovenski jezik so res pokojni in bi bili do cela mrtvi, če bi se Cerkev ne bila potegnila za nje takrat, ko so nehali biti materinščina; naš sedanji slovenski jezik pa še živi v naroda, v katerem ima zaslombo, vedno še šteje lepo število hvaležnih sinov, ki gorijo zanj, ga Čuvajo, kakor lastno oko, ter skrbijo, da se ohrani čist in blagoglasen, da pride do veljave in pravice, kakor dragi živi jeziki. Toliko storiti je celo vsak dolžan za materni jezik; to pravi vsakemu vest; nikdo bi nam torej ne smel zameriti tega ravnanja.
Pa se vendar najdejo, ki Slovencem odrekajo pravico potegovati se za zasluženo Čast svojega jezika in za enakopravnost z dragimi jeziki. Svoje natolcevanje hočejo opravičiti z nekaterimi prav plitvimi po-
misleki zoper slovensko govorico, kateri pomisleki pa razodevajo skrajno njihovo nevednost v zadevi našega jezika. Eden tak pomislek, ki pride priprostim Slovencem ob meji često na uho, si čemo bolj ogledati.
Pravijo namreč v svoji plitvosti duha: Slovensko razumništvo je v zadnjih letih slovenski jezik tako preosnovalo, da ga priprost človek, ki se ni šolal, ne more razumeti; uvedli so Čisto „novo slovenščino*1.
Težko je uganiti, koliko je ta z nevednostjo hudobija sodelovala, da je spravila tak jezikotvoren nezmisel na beli dan. Moramo reči, da precej, če pomislimo, kaj nameravajo; pravijo, da bi radi „novosloven-ščino** odpravili, pri tem pa bi tički radi ugonobili slovenščino. Govorč o neki novoslovenščini, čejo zbuditi v ljudstvu mržnjo do svojega jezika, ljudi takodaleč zmešati, da bi nazaduje res verjeli in si domišljali, da niso več vešči jezika, katerega so že takrat umeli in govorili, ko še niso vedeli, ali so sploh dragi jeziki na svetu. Pa priprosti bralec od naše meje se lahko prepriča, da je takozvana novoslo-venščina le iznajdba neke vrste ljudij v naši soseščini, ki se pri vsaki priliki, kadar bi se dala voda napeljati na njihov mlin, drznejo, dasi brez pravega pojma o vsem tem, ziniti ktero modro o našem jezika; v naši sredi pa so tndi nekteri lahkoverni Ijndje, ki na te besede visokega soseda zdaj tudi sami vse nekam bolj črno vidijo; naenkrat se jim slovenščina ne zdi več razumljiva, ampak tuja.
Nova je res slovenščina, ki jo mi danes govorimo, pa le takrat, če jo primerjamo s staroslovenščino, s tisto staro sestro našega jezika, ki je bila pred tisoč leti, za časa sv. Cirila in Metoda živ jezik, danes pa je samo cerkven jezik. Da so takrat drugače govorili in pisali nego zdaj, se ne smemo čuditi. Pa za silo bi še mi tudi tisto razumeli, in jo res razumejo tam, kjer se bere slovenska maša.
Vendar že naša slovenščina, kakor jo imamo danes, sega precej daleč nazaj, namreč v 16 stoletje in se ni od takrat zdatno izpremenila, vsaj tako ne, da bi bili opravičeni govoriti o pozneje nastali novo-sloveuščini. Popolnoma neizpremenjen pa itak ne ostane nobeden jezik, dokler še biva kot živa govorica v kakem narodu; ravno ta gibčnost in spremenljivost do gotovih mej ga razlikuje od mrtvega jezika. Že mnogoštevilna narečja, ki se že v sosednih vaseh za spoznanje ločijo, skrbijo jeziku za raznoličnost. Ljudstvo je sicer v rabi jezika zoper novotarije, kar je že v njegovi naravi, toda po letih in letih se vendar vrinejo neznatne izpremembe, če draga ne: nektare besede se uglodajo. Vkljub temu pa šo jezik ostane sam sebi podoben.	(Konec prihodnjič.)
Domače novice.
Naše misli. Letošnjo spomlad so vremenski preroki pač obžalovanja vredni! Zdaj naletava sneg, zdaj se nam smeji zlato solnce, zdaj jo dež, zdaj jasno, zdaj čmeri-kavo nebo, vse to v enem predpoldnevn I Kdo bo vse to prerokoval ? Toda vremenski preroki so modri možje, tndi za tako vreme imajo svoj izraz: nestalno vreme! Naš list ima mnogo prijateljev, pa tudi tekmecev dovolj. Nemčurji vzdržujejo proti njemu svojega „Štajerca**, nekateri denarni zavodi in bogati zasebniki so vzdrževali proti njemu dolj časa „Slovenskega Štajerca**. Ta je
ztnriimT in na njegovo mesto je stopil „Novi 1 prošnjo, naj se v postavi določi razdrutnost Slovenski Štajerc“, slovenski Celjani pa so zakona. Kakšen les, takšen klin, kakšen začeli izdajati „Slovenske Pravice1*. Mnogo oče, takšen sin!
tekmecev ima naš list, toda mi stojimo vkljub temu trdno, ker je naša podlaga dobra, ker imamo jasno začrtan program. Z nami lahko gre vsak pošten Slovenec! Nova mladinska organizacija je že vzbrstela to spomlad. V krasnem Framu ob vznožju zelenega Pohorja jo najdemo. Pozdravljena tajfclajša izmed mladik našega organizacijskega drevesa! Župim Ornig so bili baje od svoje soproge hudo skregani, ker so pedpisaii prošnjo za razdražljivost zakona. Prav se jim zgodi! Takoj po Veliki noči bode imela organizacija štajerskih nepolitičnih društev posvetovanje v Maribora, da se naredi načrt delovanja za poletni čas. Kateri dan je rodoljubom, ki se zanimajo za to, najljubši? Na svidenje!
Slovenske zmage pri občinskih volitvah. Občina Okoslavci je imela 24. m. m. občinske volitve; zmagala je katoliška narodna stranka. Trdi občino P »c ir je vodijo vrli narodni možje. — V občini Zakot so bili izvoljeni dne 27. marca sami narodni možje. — V Kal ob j n so si trdi izvoleli narodne može, med temi sta tudi tamošnji g. župnik in g. nadučitelj. Zopet štiri slovenske občine. Posebno pomenljiva je zmaga v Okoslavcih, ker bo sedaj Brački,tu odklenkalo.
Konjice. Mil. knez in škof dr. M. Napotnik so dne 25. marca v cerki pri Sv. Ani na pokopališču služili sv. mašo zadušnico za svojo tik svetišča počivajoče rajne
Ustrelil bi se bil rad v Celju neki neznan mladenič. Orožnik je opazil to njegovo namero in tekel za njim, a ga ni došeL Mladi samomorilski kandidat je z revolverjem v roki prihitel na pokopališče, kjer je bilo polno ljudi S samokresom je grozil vsakemu, kdor se mu je hotel približati. Čisto malomarno si je začel slačiti suknjo in si n stavil revolver na prsi. Ljndje so strmeli in gledali, kako se bo počil. Tu pa se je zgodilo nekaj; bt d si, da si je fant premislil, ali oa po zvijači. Pristopil jo k njemu neki Derganc in mu izvabil iz rok samokres. Peljali so ga n \ policijo, kjer je obljubil, da s; ne b nič r.&vedil. Samokres so mu zaplenili. Pri nekem starinarju ga jo zamenjal za svojo obleko. Vzrok pa je bila „ nesrečna lj ubozen**.
Laž imfc kratke noge. V zadnji številki mora „Stajerc" zop -t pi nesti, postavno prisilen, dva popra ka, ker je nesramno lagal.
Pokazal je barvo. Dolgo časa si „Sta jerc“ ni upal spreg tvoriti niti besedic? o sedanjem brezverske m gibanju, da se postavno določi razdražjost sv. z ki na. V zadnji številki je vendar našel pogum ter se, kakor drugače ni bilo pričakovati, izrekel za razdružnost sv. zakona. Piše namreč: „Naj se torej ločita (mož in žena), ker nista za se stvarjena in po svoji volji naj si poišče ta takega družnika, ki je za nju bolj st varjen*. To je nauk ptujskega „Štajerca!“ Sveto pismo pa pravi: „Vsak, ki se loči od svoje žene, in vzame drago, reševtuje". To pa je nauk Kristusov, nauk atoliške vere! Vkljub temu bo zavijal „Stajere“ oči tor zatrjeval še zanaprej, da časti sveto vero in nikdar ne piše proti njej! Sicer pa so no čudimo, da „Stajere" -piše proti svetosti sv. zakona, ker smo vedeli, da je tudi „ Staj er če v “ oče Ornig podpisal
V Marijinem Celju, slavnem romarskem kraju, je postal superijor (načelnik) ondot-nega samostana o. Leopold Napotnik, naš rojak in sorodnik prevz. knezoskofa , lavantinskega.	i
Iz Gradca nam piše naša naročnica: V preteklem tedau nagovori neka Slovenka svojo poznaako iz nadstropja čez nlico na nasprotno stran slovensko. Nek Nemec sliši to in vpraša z zasmehljivim obrazom Slovenko, če se ne sramnje čez ulico tako glasno slovensko govoriti! A dekle, polno i narodnega ponosa, odgovori veličastno: „To je moj ponos, da sem Slovenka, mar se tedaj naj sramujem slovensko govoriti 1“ Nemec, osramočen, utihne. O, da bi so mnogo posnemalcev našlo, potem bi se v kratkem času uvodni članek „Slov. Gosp.1* mnogo boljše glasil kakor zadnji, ki je žalostno pretresal vsakega nadebudnega so- j mišljenika! čast in poštenje naj pi velja zavedno ponosni Slovenki!
Brežiee. Nemci se hočejo zopet tesneje organizirati. Naročili so si za-to svojega odvetnika iz Ljubljane, nekega dr. Janeša, Po imenu in rojstvu je Slovenec, po duhu pa Nemec. A uverjeni naj bodo naši nasprotniki, da tudi Slovenci ne bomo spali.
Laški trg. Naše bralno društvo je zašlo na čndaa pota. Za zadnjo nedeljo je povabilo voditelja mladih kranjskih liberalcev dr. VI. Ravniharja, da preiava v našem društvu. Ker imamo na Štajerskem dovolj vsaj tako zmožaih predavateljev kakor je dr. Ravnihar, je vsakemu jasno, da leži v tem le liberalna demonstracija Liberalci silijo korak za korakom naprej, zakaj bi tudi mi ne začeli nastopati z jasnim programom. Mi mladi, naprej!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Sv. Jurij je sedaj na konju. Vseh deset občin obsežne župnije ima sedaj po večini narodne kmečke zast' pe. Kot zadnja bračkianska trdnjava je padla narodnim kmetom v roke občina Okoslavci-Dragotinci. V vseh treh razredih so zmagali naši možje. S tem pa je tudi slava okrajnega bračkianskega zastopa uničena. Pri prihodnjih volitvah mora sastop pasti v narodne kmečke roke!
Trbovlje. Pazniško in delavsko podporno društvo bo imelo odslej vsak mesec poučna predavanja. Prvo predavanje je imel v mi-nolem mescu g. dr. Krek iz Ljubljane. — V nedeljo dna 25. p. m. so bilo volitve v bratovsko skladnico. Zmagali so neodvisni delavci proti socialnim demokratom.
Vuzenica. Dobili smo naslednje za Nemce zelo značilno pojasnilo:	Graška
„Tagespost" je dne 13. t. m. št. 71. priobčila članek, v katerem „nemška trška občina Vuzenica* ugovarja proti prideljitvi isto h kakemu slovenskemu volilnemu okraju in javlja, da se je že tozadevno obrnila na poslanca Wastiaua, ki naj v njenem imenu ugovarja v državnem zboru. — A to je velika nesmisel, „Trške občine Vuzenica** kot take sploh ni, ampak trg Vuzenica s popolnoma slovensko okolico: Okolica trg, 8t. Vid, St. Janž in Dravče voli skupni občinski odbor, v katerem je seveda večina slovenska. To pa tudi po vsej pravici, saj ima občina po zadnjem ljudskem štetju 1440 Slovencev in le 245 Nemcev, katerim se nikakor ne godi krivica, ker imajo v odboru celo 4 (7,) svoje odbornike. Z ozirom na ta dejstva smatram kot svojo častno dolžnost
izjaviti sledeče: Ker so se nekateri tržaai kljub temu čutili poklicane zlorabiti ime celo občine v strankarske namene za hrbtom njenega odbora, (kajti edino tega smatram upravičega odločati v zadevah tičočih se cele občine), ugovarjati moram odločno v prid ogromne slovenske večine, da bi se naša občina pridelila kakemu nemškemu volilnemu okraju, tor izjaviti, da se popolnoma strinjam z vladnim, v tem oziru edino pravičnim predlogom, da ostane naša občina pridel jena slovenskemu volilnemu okraju. — Vuzenica, dne 28. marca 1906. Ant n Mravlak, župan.
Nova Štifta pri Gornjem gradu. Gotovo ste že radovedni, kaj jc novega tukaj na koncu Savinske doline. Naravnost povem, da nič posebnega. No saj pa tudi ničesar biti ne more. V Ameriko gre, kdor le more. Iz naše župnije je tam že blizu osemdeset oseb. Mnogo jih je pa tudi v Trbovljah, na Nemškem in Bog ve kje se. Trije so se v Ameriki čisto izgubili, da se nič ne ve, ali še žive ali nc. O enem ž« deset let ni ne duha ne sluha. Ko so laosko leto nekateri slovenski časopisi prinesli vest, da živi v Alaski neki Slovenec milijonar z izmišljenim imenom, so tukaj hitro „pogruntali**, da je omenjeni izgubljenec tako srečen. V tukajšnjih planinah dela mnogo delavcev kot drvarji. Kdor ne gre v Ameriko, pa drvari. Nad našo župnijo še zmiraj vihra zastava narodne zaspanosti. Tristo gromov, ali moramo biti res mi Novostiftčani največji narodni zaspanci ua Slovenskem, Kedaj bo vendar tega konec? Najbolj žalostno je, da med tukajšno mladino ni opaziti nič narodnega navdušenja. Nekateri mladeniči delajo sicer izjemo, ali teh je le malo. Dekleta pa itak vse skupaj ne premorejo niti enega nsjeenejšega političnega lista „Naš Dom!** Je menda škoda kronce? Mladeniči, dekleta, ali vas ni sram, da vas mladina po drugih krajih tako daleč prebiti v narodnem oziru? V prihodnje mora to biti drugače. Skrbimo, da popravimo to sramoto s tem, da sc v obilnem številu naročujemo na poštene narodne Časnike, v prvi vrsti na „Slov. Gosp.** in pa na „Naš Dom*. Vsak posestnik si naj naroči „Slov. Gosp.1*, vsak mladenič in vsako dekle pa „Naš Dom1*. Naprej zastava Slave!
Staingrobski.
Žalec. V nedeljo dne 25. marca je imelo „Slov. kat. delavsko društvo** v Žalcu občni zbor. Nanj so prišli tudi socialdemokrati, da bi motili govornike. G. Moškerc iz Ljubljane je govoril o splošni in enaki vo-: lilni pravici z ozirom na delavstvo, ki se ’ združuj po društvih in nasto paj za svojo i stanovske, verske in narodno koristi. Govorili so še gg. Lipold, Mkuš, Zupanc, dr.
: Bergmanu in župiiik Koren. K r je g. L:pold povdarjal, da sc mora uveljaviti v novih štajerskih strankah, ki bodo nastale, iz-j ključno narodno in demokraško načelo, je župnik Koren odločno ugovarjal ter zahteval,
; da sprejmejo štajerske stranke tudi katoliška ■j načela v svoje programe.
Slovenci na Dnnajn. Slov. kat. izobra-ževalno društvo „Straža** ua Dunaju je otvorilo sedaj Članom predavanja. Dvakrat je že predaval g. dr. Karol Capuder, starešina „Danice8, o človeku.
„Straža8 na Dnnajn. Na cvetno nedejjo dne 8. aprila priredi „Straža8 zabavni večer v XV. okraju, Zinkgasse 19, zvečer ob pol l. 6. Slovenska služba bo^ja pa se za mesee 1 april ne nore vršiti drugo nedeljo v meseca,
ker se obhaja v cerkvi gv. Antona «v mi sijon, *ato bo »Inžba božja dne 16. aprila na Veliko nož.
Koroške novice.
Koroške misli. Nad 400 koroških Slovencev se je zbralo na XVI občnem zbora katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Z veseljem stao poslušali poročilo aenmoruo delavnega tajnika g. Ekarja, da je društvo priredilo 58 političnih shodov. Dr. Brejc je govoril o volivui reformi in nam naslikal krivico, ki bi se zgodila koroškim Slovencem, ako bi postal vladni načrt za nas postava Sprejela "e je resolucija v zadevi volivne reforma. Deželnemu predsedniku baronu Heiou smo dali nezaupnico, ker je tako po ,očetovsko“
boljše po očemsko skrbel za to, da so
volivui okraji tako pametno razdelili. Poslancu dr. Lemišu, Oraču in Se fritzu se j® izrazilo ogorčenje radi postopanja pri razdelitvi mandatov, svetovalo sc jim je, n*j odstopijo. Tudi v zadevi „razp irate" In „svobodne šole", se je sklenila resolucija.
Okrepčani v narodnem oziru smo se vračali vsak na svoj dom. — V nedeljo dne 25. marca so bili zopet 3 protestni »hodi, namreč v Možici, v Crni in v St.lah.
Dne 25. marca se je ustanovilo na Koroškem zopet novo društvo, namreč izobraževalno društvo v Dobrlivasi ^ Podjuni. Da bo to društvo dobro naprc-dovalo, to lahko z vso pravico trdimo, ker poznamo, da so slovenski fantje v Doberli-^nsi in v celi okolici sami „fejst bilserji", W bodo vsi pristopili k novemu društvu. — »elikanoč se približuje iu ž njo tudi veselo tovljenje. Ljuba vigred že bodi po deželi. Za „pisanko" voščimo vsem našim braveem, da bi tudi v njih srca našla vesela vigred pot in da bi tam ostala, ter povzročila novo, veselo, srečno življenje!
»Na Koroškem se dani", tako piše koroški dopisnik v „Slov. Narodu" in za tv? oi dvomiti, da pričakuje za Koroško dobo liberalizma. V dopisu napada zares že prav Po liberalnem vzgledu naša vrla koroška duhovnika dr. Arnejca ia V. Poljanca, •tor sta si upala na shodu političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence ‘udi izraziti svoje mnenje, ne da bi prej prosila pri „Narodovem* dopisniku za dovoljene. Kaj sta omenjena duhovnika za koroške Slovence, ve vsakdo, ki pozna njih delovanje v pristopnih jima okrajih. Toda 11 J' pravimo z ozirom na „Narodove" napade, kko bi imenovana gospoda tudi res nič dobrega ne storila za koroške Slovence, jim Pa tudi škodila nista nič! „Narodov" do-P'snik pa s svojo nezmožnostjo in lenobo »amo izsesuje Slovence, zaneti med njimi I vsaki priliki prepir ter je že dolgo vrsto jst najbolj škodljiv vampir na telesu koroš kih Slovencev. Ali se razumemo, znani g. dopisnik „Slov. Naroda?"
Groma nesreča se je dogodila v sredo v , ^arca na boljaškem južnem kolodvoru. Neki kurjač bi bil imel pripeti lokomotivo k vlaku. Ker je pa hitel, je bil neprevideu Jn je prišel med oba „puferja", ki sta mu ‘'mečkala prsi. Nezavesten se je zgrudil in bmrl na vožnji v bolnišnico. Zapušča vdovo *b več nedoraslih otrok. Prepeljali so ga v Maribor.
Ugledna domača viafemna zavaroval-k*oa v Ljubljani. Dne 27. decembra 1905 Pogorele so v farni corkvi na Črešnjevcu po keareii dragocene jaslice s prti in pregnn-
jačo. Ker je zavarovana cerkev pri domači zavarovalnici, poravnala je ta drage volje vso škodo. Tako domača zavarovalnica, in kako druge? — Delajmo, da si ustanovimo v vsoh strokah lastne zavede, kajti domačin skrbi za nas, — tujec išče pa le koristi pri nas!
Novo železnico nameravajo graditi iz Trbiž??, v B,Abe!j za izvažanje rudnismh pridelkov.
Vrbsko jezero je izgubilo že vso ledeno odejo. Doscdaj so ljudje hodili ob nedeljah na otok k maši peš po ledu. Sedaj se bo to zgodilo le še s čolnom.
Dobrlaves. Hvala Bogu! Vendar enkrat se je nam izpolaila naša goreča želja Ustanovilo se je pri nas Čudao potrebno izobraževalno društvo, h kateremu je pristopilo takoj 33 članov. Počasi še jih pristopi gotovo već, kor se ljulj e, posebno mladina, za društvo z velikim veseljem zanima. Mladina iz podjunske doline I Le čvrsto naprej! Liberalni nemškutariji pri nas ne sme pšenica zoreti.
Kctnuraves pri Celoven. Pri nas se v
novejšem času prav živahno gibljemo. Naš novi vneti gospod župnik ustanavljajo Marijino družbo za dekleta, pevsko društvo za mladeniče. Sploh kažejo tudi Kotnasrčani, da si ne pustijo kar tak vzeti svoje vere in materinega jezika. Saj j* pa todi skrajni čas, da vstajamo. Nasprotniki ne mirujejo. Hrjuk-jo zoper vero in cerkev, obrekujejo gospoda župnika našega, pridnega dušnega pastirja. Neki znsni hudoben naš nasprotnik jd celo pri nas na kmetih dobil z zvijačo in nasilnostjo veliko podpisov za novo brezversko zakonsko postavo. Kotmarčani! vdajmo sel
Spodnji Dravograd Tržani nočejo biti več z okolico v eni občini skupaj, jim je preveč kmetavzarska. Ločitev bo se baje j kmalu izvršila. Kmetje naj tudi kaj na se držijo ter pokažejo tržanom, da so tržani na kmete navezani, ne pa kmeti na tržane. Slovenski kmečki ponos na dan!
Sinčaves. čudne reči se govore med tukajšnjimi železniškimi delavci. Pride nekega dne pred kratkim nek socijalistični agitator iz Celovca, zbobna skopaj delavce ter jim prigovarja, naj se podpišejo na neki papir. Pravi jim, da se morajo delavci podpisati tam za to, da se duhovnikom vzame vsa oblast, naj se jim ne zviša plača. Te in še marsiktero druge neumnosti jim ju pravil in klobasaril. Iu pridi bil je za podpis delavce, ki so mislili, da jim govori morda sam Bog. Ia veste kaj so podpisali zapeljani delavci? Podpisali so protiversko socialistično zahtevo o zakonu. In nomiue patre, vzemi jo na kvatie, — Čo to zapustiš, pa drugo dobiš. Tako se na kratko glasi novi liberalni evangelij socialistov. Ce bi delavci to vedeli, zakaj so gra, če bi marši k teri vedel, kaj hoče ta socijalistični pierok, bi se gotovo ne podpisal. Spodil' bi ga; saj imamo šc hv*>!a Begu tudi med našimi delavci precej vernih krščanskih mož. Krščanski delavci, ogibajte se liberalcev in socijalistov. Njihove lope besede in sladke obljube niso vredne niti piškavega oreha.
Št. Peter pri Velikovcu Pri nas se je zgodila velika nesreča. V ponedeljek dne 16. marca se jo ustrelil naš nadučitelj Miha Škorjanc. Pravijo, da bi naj vzrok bil ta, ker pri inšpekciji šolskega nadzornika Juvana ni imel uradnih spisov. Sejni nadučitelj je bil čndno nervozen in bolehen. Lani je iskal zdravja v kopeli. Ker je bil
rajni drugače priden krščanski mož, jo gotovo svoje nesrečno dqjatijo storil v razbur-’ jenosti. Cela župnija in okolica žaluje za njim. Imeli smo ga vsi radi, ter ga visoke spoštovali kot poštenega učitelja, ki ostane vsem, še posebej mladini v najlepšem spo-! minu. Bog daj, da dobimo pravega naslednik r.
Št. Lipš. Sedaj se je tudi v našem zaspanem kraju začelo narodno gibanje. Po tiudapolncm prizadevanja čast. gos. Jan. Hojnika so je posrečilo v nedeljo 18. t. m.
, prirediti v Škofovi gostilni igro „Sv. Neža*, j Uspeh je bil jako razveseljiv, kajti igralei | so pokazali v tem prvem posknsu, da od njih lahko pričakujemo res kaj dobrega in izvrstnega, ljudstvo pa po svojem velikem številu, da se iskreno zanima za ljudske igre, za narodno stvar. Dobra volja je v ljudstvu gotovo, samo buditi jo je treba. Vsi upamo, da bomo še večkrat imeli pri-| ložnost, gledati naše fante in dekleta na j odru. Lahko bi se to doseglo, če bi poene-j mali sosede in osnovali kako društvo, ka-' toro bi prirejalo igre. Torej naprej, ne pa ; nazaj v spanje!
Št. Jur na Vinogradih. Velika nesreča je zadela znano Ra;alkarjevo hišo. Gospodinja Ana Taupe nevarno zboli. Streči ji pride njena sestra Neža, ki je tndi bole-, hala. Naenkrat pa tudi ta nevarno zboli in i 22. marca nmrje. Gospodinja nevarno bolna i vstaae iz postelje in nese nmirajoči sestri | svečo. Smrt sestre jo pa toliko pretrese, da tudi ona dan navrh izdihne svojo blago dušo. Pri imenitni hiši dve sestri naenkrat naparani, je gotovo redki slučaj. 8 štirimi duhovniki smo slovesno pokopali Nežo Ci-ktilnik v soboto dne 24 sulca ▼ Malem Št. Vidu. Ob velikanski udeležbi ljudstva od vseh krajev — bilo jih je gotovo pol drugi tisoč — smo »a spreiu li k večnemu počitku ua Marijin praznik v nedeljo trnplo druge sestre, rajne K >jnokat ce. Takšnega pogreba nihče v bližini ne pomni, težko ga bodemo kdaj še tudi kje videli. Gotovo je to lepo znamenje, kako »mo vsi spoštovali rajni sestri, ki uta bili vzgled prave krščanske žene, veliki dobrotnici cerkve in nbogih. Bog jima povrni dobra dela Res čudno, kako pri nekateri hiši sledi nesreča za nesrečo. Rajnekarjeva hiša je zgubila blago mater in skrbno gospodinjo. Štirikrat eo pogoreli veliki hlevi in mlini, enkrat je zgorelo 27 glav lepe živine. Ponoči navrh, ko smo potepali gospodinjo, je poginila lepa mlada žrebečna kobila; škode do 1500 kron. Ako bi Rajnekar ne bil dobro založen in priden gospodar, bi moral itak \ pustiti gospodarstvo. Bog potolaži žalujoče
j lj«di!
St. Jur na Vinogradih. Dne 4. marea je tukaj v gostilni pri Pivkežu ob precejšnji udeležbi zborovala kmetijska podrnžniea za važenbersko občino. Ker je bil zadržan potovalni učitelj g. Šumi iz Velikovca, je govoril o sadjarstvu zakamenjiki vrtnar gosp. Pirker. Povedal je precej koristnih in dobrih reči; le škoda, da ga ljudje večina razumeli niso, ker je govoril nemško. In radi tega nikakor ne moremo zameriti isti kmetici, ki je po Pirkerjevem govora šaljivo vprašala svojega moža, če se je sedaj tudi o tem govorilo, kako mora ženstvo na kmetih kure nasajati. Drugače Pirkerjev govor in nasveti niso bili odveč in napačni. Najboljše se pač sadjarstvo, kakor vsaka draga, š« posebej gospodarska stvar, ljudem dokaže z vzgledi. Zato bi bilo pametno, da bi po-
sobno sedaj v vigredi kak izkušen mož ljudem iz ljubezni jedno nedeljo v tej, drugo nedeljo v oni vasi kazal in nasvetoval o pametnem sadjarstvu. Bes je, da kmetu dandanes primanjkuje delavcev; a gotovo bi bilo ljudem v veliko korist, ako bi se v krajih, kjer je svet zato, bolj pečali s sadjarstvom. Stavili so se razni predlogi in se sprejemali novi udi. Svarilo se je pred agenti. Ako pride agent k hiši in ti ponuja svoje blago, varuj se ga in ga zapodi. Veliko ljudi je bilo že zapeljanih in oguljufanih. Ker Čapičar na Mostiču nima več žrebca pincgavske pasme, se je sklenila na shodu prošnja, naj se v Velikoreu nastavi ceiak omenjene pasme. 6. Pirker prigovarja kmetom, da tedaj, če se ustanovi za važenbersko občino kuhinjska šola, dado svoje hčerke za nekaj časa v le to šolo, kjer se bodo, kakor pravi, naučile mnogo koristnega. Nazadnje se je govorilo tudi o tem, da se naj pri bodočem zborovanju ali v Malem Št. Vidu ali na Želiujah naprosi kak učitelj iz Celovca, ki bo kmete podučeval o potrebnem zavarovanju živine. Le prirejajte koristne gospodarske shode; a vršijo se naj tako, da bodo ljudje o njih imeli vsaj nekaj koristi.
Važenberg. „Zakonska postava naj le pri starem ostane1*. Tako so rekli skoraj vsi imenitni in navadni naši možje, posebej pa še žene, ki so posebej še trdile, da se do groba ne ločijo od svojih mladih, a tudi ne od starih mož. Zato smo poslali več sto podpisov za nerazdružnost zakona, nabranih v šmarješki iu šentjurski župniji, na Dunaj. Da je nekaj tudi takih, ki se niso hoteli podpisati, četudi pravijo, da so katoličani, se samo obsebi razume. Je pač križ, če nekateri ljudje rajše verujejo vsakemu pri-vandranemu škricu, kakor pa svojemu dušnemu pastirju.
Velikovec. Novi nemški velikovški katehet Matija Kandolf niso našli sreče in zadovoljnosti na svoji službi. Komaj so jo nastopili, že so se jej odpovedali, ker niso zadovoljni z otroci. Višja šolska oblast nima ničesar proti temu, a ostati morajo do konca šolskega leta. Sploh je pa to velika neumnost, da bi naj bil trd Nemec katehet na velikovških šolah, kjer je čez polovico slovenskih otrok. — Med laško Gorico in Velikovcem se je zgubilo na pošti denarno pismo v znesku 4619 kron. Pri pošti so se seveda storili potrebni koraki.
Iz dragih slovenskih krajev.
Slovenska zmaga v Trstu. Privolitvah za občinski svet v Trstu so v šestih okoliških volilnih okrajih zmagali slovenski kandidatje. Navdušenje med Slovenci je bilo vsled tega splošno in veliko.
Kranjski deželni zbor je bil nenadoma sklican za dne 2. aprila, ker vlada hoče izraziti svoje stališče nasproti zahtevi po splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor.
Posvečenje novega knezonadškofa go-riikega. Novo imenovani knezonadškof gori-ški dr. Frančišek S e d e j je bil dne 25. m. m. slovesno posvečen. Ob 9 in pol uri se je pripeljal v cerkev novi knezonadškof v spremstvu Nj. Prevzv. pomožnega škofa in dvornega župnika dr. Lavrencija Majerja, krškega škofa dr. Mahniča, ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča in tržaškega škofa dr. Nagla. Pri vstopu so zapeli č. gg. bogoslovci veličastno pesem: Eece Sacerdos Ma-gnus. Pontifikalno mašo je daroval Nj. Prev-
zvišenost pomožni škof dr. Majer. Po mašnem berilu je pričelo posvečevanje škofovo. Škof dr. Majer in vsi navzoči škofje položijo roke na posvečenca in molijo glasno po ritualu: Accipe Spiritum Sanctum. Nato se vrSi maziljenje s sv. krizmo na glavi in na rokah, kakor je predpisano. Po sv. obhajilu položi škof Majer slovesno mitro na glavo novemu knezonadškofu in mu da pastirsko palico v roko. Z mitro na glavi in s pastirsko palico v roki gre zdaj novi knezonadškof v spremstvu dveh pričujočih škofov po cerkvi, deleč prvikrat sv. blagoslov z desno roko na levo in na desno stran zbranemu občinstvu. Potem se j« izvršilo vmeščecje. Vsa duhovščina je prišla poklonit se novemu višjemu pastirju in mu poljubit roko. Slovesnost je končala okolu 12. ure in pol. Ko je zapustil pre-milostivi knezonadškof stolno cerkev, čakala ga je zunaj ogromna množica ljudstva, kateri je podelil svoj blagoslov. Kmalu potem je novega knezonadškofa v škofovskem dvoren posetil cesarski namestnik knez HoL-enlohe; za ujim se mu je predstavil namest-ništveni svetnik grof Marenci, ki mu je izročil škofovsko posvetno imetje.
Razne novice.
Molitev iz šole hočejo odpraviti v nekaterih krajih Zgornje Avstrije. Linški mestni zastop je sklenil, naj se na dekliški šoli v Šartenu, katero obiskuje slučajno par protestanskih doklic, odpravi katoliška molitev pred ukom in po uku, mesto nje pa vpelje neka vodena mešanica, ki bi ugajala tudi uekatoliškim otrokom. Deželni šolski svet gornjeavstrijski jo temu odloku pritrdil, sklicevaje se na ljudsko-šolski zakon. Deželni odbor pa, ki je po večini katoliškega mišljenja, sklenil je pozvati ministrstvo, naj svoj neumestni odlok glede molitve prekliče. Liberalni odbornik dr. Jager je stavil nasprotni predlog, naj se sploh vsaka molitev iz šolskega ponka odpravi. Seveda je za sedaj propadel. A to ravnanje izpričuje, s koliko silo napadajo liberalci vse, kar je Se v šoli katoliškega ostalo. Značilno je, da imajo protestantje v Linču svojo lastno šolo, a naščuvani protestantski stariši so svoje otroke raje poslali v katoliško šolo, da so mogli na podlagi določb šolikega zakona izpodriniti katoliško molitev.
Nesporazumljenje. Znani milijonar Van-derbild je podil svoj avtomobil z nenavadno hitrostjo po cesti ter pri tem povozil psa. Ni pa storil, kakor store to navadno bogataši, da odletijo svojo pot, temuč je izstopil ter se vrnil na lice mesta, kjer je našel kmeta, ki je kimaje z glavo prestrašeno gledal na ostanke povoženega psa. Vander-bild je izvlekel 50 dolarjev ter jih ponudil kmetu vprašaje ga: „Ali je s tem pes plačan?" Kmet je pokimal in avtomobil je oddrdral naprej. Kmet pa je gledal sedaj denar v roki, sedaj psa v prahu, popraskal se za ušesi ter rekel: „Rad bi pa vendar vedel, čigav pes je to bil".
Drag« vin«. Jure iu Ana sta imela krčmo ob cesti. Krčma je dolgo dobro uspevala. Ko pa so se železnice zgradile in so vozniki po cestah izginili, je tudi ta krčma popolnoma osamela, tako da sta Jur« in Ana skoraj pozabila, da imata krčmo. Žalostro življenje se je začelo za njiju. Polovnjak vina #ta še imela. Ravnokar se pogovarjata, kako bi ga v denar spravila, kar u mož domisli in reč«: „Veš
kaj, Ana, že vem kako bo najbolje. Kadar bom jaz žejen in bom šel v klet, ti bom dal groš, ko pa boš ti žejna, pa moraš ti meni dati groš." Predlog je bil sprejet. Oba sta vesela novega načina krčmarske obrti. Koj dragi dan sta začela. Mož, kadar je šel v klet, je dal ženi groš, žena pa možu, kadar je šla v klet. Ob koncu meseca opazita, da je sod prazen. „Nič ne dč,“ reče mož, „saj si lahko za ta denar, ki sva ga dobila za ta polovnjak, kapima drugega." Gresta v hišo, da bi denar seštela. Žena pogleda in reče možu: „Jaz nimam nič, sem vse tebi dajala." Gresta v njegovo denarnico gledat; ali tam s strahom opazita, da ni več kakor en sam groš. Čisto lahko. Mož je, kadar je šel v klet, dal ženi groš in žena jo ravno tisti groš možu vrnila, kadar je šla v klet. Polovnjak prazen, denarja pa nič več, kakor en groš.
Zvijača z zvijačo. Premožen kmet v Ameriki gre ua semenj. Seboj nese 200 dolarjev (1 dolar nekaj Čez 4 krone). Radi previdnosti tki znanemu krčmarju hraniti 100 dolarjev. Dragi dan se pa vrne in tirja oni denar. Toda krčmar taji, da bi bil njemu kaj izročil Vse govorjenje, pričkanje in vpije ni nič pomagalo. Kmet gre k odvetniku. Temu ponudi kar 20 dolarjev, Če mu pripomore priti do denarja. „O to se bo doseglo," pravi odvetnik. „Pojdite zopet b krčmarju, govorite ž njim prav prijazno, češ, da ste se morda zmotili, in komn drugemu denar dali shraniti. Vzemite sabo pa eno pričo in vpričo te dajte mu še 100 dolarjev. Prosite ga, naj vam je shrani za nekaj časa. Na to se vrnite k meni!" Kmet stori, kakor mu je odvetnik svetoval in se vrne. „Zdaj," pravi odvetnik, „pa pojdite zopet h krčmarja in zahtevajte 100 dolarjev, pa skrbite, da bosta prav sama." Kmet gre in zahteva 100 dol. med štirimi očmi. Krčmar mu jih odšteje. Na to hiti kmet zopet k odvetniku, pokaže denar in praša, kaj mu je zdaj storiti. „O to je zdaj lahko," pravi odvetnik, „zdaj pa vzemiti sabo ono pričo ia zahtevajte onih 100 dol., katere ste mu dali v pričo priče." Zvijačni krčmar se je zvijal in zvijal, spoznal je, da je vlovljen in dal je prej zatajeno svoto 100 dolarjev. — Tako je: laž in zvijača imata kratke noge.
Kdor zns, zna. Neki ljudski govornik se jo brezvzpešno na vse mogoče način« trudil, da svoje poslušalce razvname za neko novo društvo. Konečno ves vznevoljen zavpije: „Gospoda moja, spoznam, da j« moj glas, glas vpijočega v puščavi." „Dobro, dobro 1“ zadoni od vseh strani. Toda govornik nadaljuje: „in zato se nikakor ne čudim, da mo obdajajo sam« kamele."
Pomagal si je. Zdravnik neke norišnice je neko jutro brezskrbno vstopil v kuhinjo, kjer je več umobolnih lupilo krompir. Naenkrat eden izmed norcev zavpije: „Vrzimo doktorja v kotel! To bode dobra juha!11 „Prav, prav!" zavpijejo vsi in skočijo proti zdravniku, da ga vržejo v kotel. Ta p» mirno in glasno spregovori: „Bodite vendar pametni in me pustite, da tam le v sobi slečem obleko in čevlje. Saj vam drugače juho docela umažem," Norci so to sprevideli in so ga spustili. Zdravnik pa je skočil * stransko sobo. zaklenil vrata in skozi okno poklical čuvaje, da so besneč« n«re* ikratili.
Nova srbska himna.
Srbski ministrski svet je odobril za srbsko himno sledeče besedilo Alekse Santiča:
Bog, na polja, na dobrave
lij nam solnca nebeški sijaj t Zmage, vencev, nove slave
kralju in rodu srbskem« daj!
Z vero očetov, ki so prostosti
kri žrtvovali, vžgi nam sree;
Da nam pred svetom v dedov svetlosti slavno ostane srbsko ime!
Kakor prežene
po dobi viharni
mavrica svetla z neba mrak,
v srbski kroni
kamen žarni
srbske svobode bodi znak!
Naj beli orel
zbndi, oživi se
in nove slave da nam plod;
z Avale sinje
v višavo spusti se —
slogo naj sveto varuje rod!
V srbskem jeziku se glasi: „Bože na polje — zemlje ove — vaskrsa zlatnim suncem sjaj! — Pobcdu, vence — slave
nove — kralju i rodu srbskom daj!-----------
Verom otaca — sto slobodu — preliše kralju, daruj nas; — da nam n sveta —
i a rodu — ostane svetlih dela glas!-------
Ko šarna svetlost — dnge pnne — sto s neba goni crni mrak, — nek dragi kamen
—	srbske krune — spasenja srbskog bude znak! — — Nek beli oro — prene, sine
—	i nove slave da nam plod. — S Avale plave — aek se vine — jedinstvom svetim spasi rod!‘ Natečaj za uglasbo te himne je razpisan do 15. junija tega leta. Prva nagrada zaasa 1000 dinarov, druga pa 300. Konkurirati smejo poleg srbskih tudi drugi slovanski skladatelji.
Pred sto leti.
Zgodovinska prigodba.
S. Goriški.
V dolini rečice Mislinje, ki je pritok Drave, leži Sv. Martin, znana božja pot. Posebno v začetka prejšnjega stoletja so tja prihajali božjepotmiki iz Štajerskega, Kranjskega, Koroškega, Ogrskega in še celo iz Knrlanij«, to je iz pokrajine na Primorskem. Ker je prišlo tukaj toliko različnih ljudij faznih narodnosti j skupaj, se je odigrala tukaj marsikatera grozna dogodba. Posebno *e je izvršilo dosti umorov v gorovju na desni strani Mislinje, v Kapi. Na tem gorovju so bile v prvi polovici prejšnjega stoletja velike fužine za pripravljanje železa. V teh fužinah je bilo mnogo delavcev iz okolice, dosti je bilo pa tndi Italijanov, ker je bil lastnik teh fnžin B mazza, Italijan.
Bilo je leta 1831. Iz cerkve pri Sv. Martinu so se valile velike množice, ki so "e pred cerkvijo razlivale v pisano morje. Kaj več je bilo čokatih Gorjancev, med temi so ge pa pomikali v gručah Ogri in Labi. Ka trati za cerkvijo so se pa veselo pomenkovali fantje in dekleta in njih zvonki *>neh se je izgnbljal v šumu množice. Na strani te grnče je vodil mlad Italijan krasno
deklico, Italijanko. Marsikateri fant se je ozrl na Nino, tako je bilo namreč deklici ime, in nekako čudno mn je bilo pri sren, Če ga je zadel njen mili pogled. Ona dva a sta se zadovoljno in živahno menila, ajti dclgo so že nista videla. Spremljevalec deklice, Colautti, je bil uradnik v Bonaz-zovik fužinah in deklica je bila njegova zaročenka, ki je prišla na to daljno božjo pot, da bi videla svojega zaročenca in molila za njega. Njun pogovor sta pretrgala dva možka, ki sta k njima pristopila. Prvi, že prileten, z imenom Arettino, je bil oče Italijanke. Tega je spremljal bogato opravljen, lep mladenič, kateremu se je na prvi pogled poznalo, da je Italijan.
Zaročenka se je zelo začudila, ko je videla ji že od doma znanega Cassettina pred seboj. Mislila si je: posebno pobožen ni, dragega pa na tako daljni božji poti nima iskati. „Cassettino, kaj pa vi tukaj delate ?“ ga je vprašala. „Ker ste vi odšli, je postalo pri nas doma tako dolgočasno, da sem odšel za vami". Čeprav pravijo, da ženske zelo ljubijo laskanie, vendar Nina ni bila nič kaj hvaležna Cassettinn za te besede. Vedela je, da te besede ne morejo napraviti prijetnega ntisa na zaročenca. Nina je sicer vedela, da jo Cassettino rad vidi, toda ni si mislila, da npa njo dobiti za ženo, ko je vendar že z dragim zaročena. V tem trenutku jo je prešinita grozna misel. „Kaj, če hoče Cassettino mojega zaročenca nmoriti, samo da bi mene dobil*. Sama se je prestrašila te misli, ki se ji je zdela nemogoča.
„Nina*, reče Colautti, „jaz moram iti še danes na Kapo k B nazzovim drvarjem, da jim oddam neko naročilo. Po bližnjicah te bodem došel in te potem spremljal do kranjske meje. No pa", je rekni dalje, „pojdita z očetom črez hribe, mesto po veh ki cesti, če hočeta videti tnkigšno gorovje*.
Ker sta bila Nina in njen oče s tem zadovoljna, rekel jo še Colautti, da se snidejo onkraj Kape pri stndencu, ki leži blizu neke drče in je od poti samo nekoliko korakov oddaljen.
Potem je Colautti odšel. Kmalu za njim se je poslovil tudi Cassotino, kateremu so je porodila črna misel: „Kaj ko bi bilo mogoče Cdauttija na kak način spraviti s sveta*, si je mislil, ko je odhajal v gostilno. Na pragn gostilne ga je ustavil neki Italijan, njegov znanec in prijatelj od doma. „Kaj pa ti tukaj delaš? Si tndi prišel dela iskat? Se mi zdi zelo Čndno. Ko sem zapustil dom, si bil še bogatin, zdaj pa že po tujih krajih za delom".
„Ah 1 se motiš, prišel sem na božji pot. No pa pojdiva raje v mojo sobo, bi se rad s teboj na samem pomenil". Ko sta prišla v sobo, ki si jo je Cassettino v gostilni najel, je ta skrbno zaklenil vrata iu nadaljeval: „Nino z naše vasi si poznal. V to sem se jaz zaljubil". „Če si se zaljubil, jo pa snubi, pa je tvoja", reče mu prijatelj domačin.
„Poslušaj! Vse bi bilo dobro, da ni Nina zaročena s Colanttijem, ki je tukajšnji Bonazzov uradnik, kakor ti je menda znano. Cn bi se mi kako posrečilo, da bi spravil tega človeka s sveta, bi mogoče pri Nini kaj dosegel. Ti si menda znan tukaj v okolici, toraj poslušaj. Danes sem bil zraven, ko je pravil Colautti svoji zaročenki, da mora iti še v gore k Bonazzovim delavcem. Obljubil ji je, da jo bo pričakoval onkraj Kape pri studenca, ki je blizu ceste in neke
drče. Če mi veš tukaj kaj pametnega svetovati, veš, da plačam dobro*.
„Nič ni lažjega kakor to. Dobro sem znan tnkaj v okolici in ti bom lahko pomagal, da boš čisto lepo spravil s sveta svojega tekmeca. Colantti je krenil namreč na desno, ker sekajo Bonazzovi tam. Čo hoče priti do omenjenega stndenca, mora iti črez drčo, po kateri bo šel kakih dvajset korakov, ker je na obeh straneh drče takšna goščava, da se ne da priti skoz. Sicer pa tako ni nerarno hoditi ob tem času po drči, ker po leti ne spuščajo drv. Ti bodeš pa moral zgoraj čakati, da bodeš spnstil nekaj hlodov po drči navzdol, takoj ko bode on vstopil. Izogniti se ne.bo mogel, ker se bo preveč ustrašil in ker je drča preoska*.
Cassettina se je odvalil kamen od srca. Jntri zvečer Colantti že ne bo več med živimi in potem mn tndi Nina ne odreče svoje roke. Tako si je mislil on, toda naredil je račnn brez krčmarja.
„Dobro!* mu reče Cassettino. „Ker sem pa jaz neznan v okolici, mi pokažeš ti to drčo*. Potem sta odšla v gostilno, in C is-settino je plačeval pozno v noč.
Komaj je drago jutro solnce pozlatilo naj višje vrhove Kape, se je Colautti že poslovil od drvarjev in je veselo stopal črez gozde, laze in travnike. Z drevja so padale na njega rosne kaplje, a on se ni zmenil zato, ampak si je veselo žvižgal neko pesem, katero so pred nekaj dnevi peli fantje na vasi in katera se mn je jako prikupila. S svojo palico je za kratek čas odbijal glavice cvetk in niti sanjalo se mu ni, da bo tndi njemu kmalu nekdo odbil glavo. Ker je že večkrat hodil po tej poti, se ni zašel, ampak je prišel čisto na pravem mestu v drčo.
Komaj je naredil kakih pet korakov, zasliši od zgoraj krik. Hitro se je obrnil in stopil pri tem nehote korak nazaj. Več pa ni mogel prestopiti, ker je videl nekaj tako groznega, da mn je kar kri zaostala. Po drči je letel hlod, ki je gnal pred seboj razmesarjeno — Nino. Hlod je pograbil njega za noge in izgubil je zavest.
Ko se je spet zavedal, je stal poleg njega Arrettino in mn je močil glavo z vodo. Nekoliko strani je ležala Nina popolnoma mrtva. Colautti pa je imel obe nogi zlomljeni.
Nihče ni vedel, kdo je sprožil hlod. Samo to je starec povedal Colauttiju, da je tam, kjer se cesta najbolj približa drči, šla Nina gledat, kakšna je naprava. Pri tem je stopila preveč na rob, prst se je ndrla in Nino je odnesel hlod, ki je ravnotedaj priletel po drči.
Ker je Cossettino videl, daje Nina mrtva, je zgubil vse vesejje do svojega bogastva in sklenil se je pokoriti zn ta velik greh. Svoje premoženje je dal v pobožne namene. Sam pa se je podal v samostan in delal tam pokoro celo svoje življenje. Na mesta pa, kjer se je zgodila ta nesreča, je dal pozidati malo kapelico.
Listnica orednlitra.
Djekše: Hvala za poročilo. Pošljite natn včasi tudi kak dopis, ker imate spretno pero. — Ključarovci: Pisanje ptujskega I sta je tako neumno, da ne more nikomur škoditi, za to se n'iin ne zdi umestno odgovarjati. Zahtevano pošljemo. Pozdravljeni! — Jeleuče, Pesnica: Mislimo, da bi one s takim dopisom še le bolj odvrnili. Skušajte jih dobiti osebno za našo stvar. — Dunaj: Dotična oseba bi menda bila samo razžaljena, zato opustimo in jo pridobimo dragim potom. — B • č i e a: Bazžaljivo, torej ne smemo 1
Samo eno naročilo zadostuje,
se prepričate, da niste nikdar v življenju tako po ceni kupili!
Rjuhe (prti) brez šiva, kompletna velikost, samo 80 krajcarjev 1
4 '=
n
Oane v goldlnaj^th.
Odaje ii fianeis iz najboljše Himalaja volna, komvl tno dolge in široke, 1 komad sed j samo IMO.
Obrisalke, za gospodinjske priprave, posebno modne, pol ducata 1'10.
Namizni prti, z lo trpežni, barvani, veliki, 1 komad—-46, —'GB,—80, !•—.
Obrisalke za posodo, rudeče in modro pisane, pol ducata —66, —'90, 1’20.
Namizni prti is belega damasta, 1 kom. L'10.
Serviete, iz platnenega damasta, rožnati vzorci, pol ducata 110, 140.
Žepni robo, beli ali barvani, pol duc. —‘48.
Močno platno, belo, 20 m, 8‘60.
Domače platno, 20 m, 4 20.
Vojaško platno, 20 m, 4*—.
Posteljna oprava, barvana, 28 m, 4‘50
Močni Sifon, najbolj, vrsta, 23 m, 3‘60.
Konfekcijsko platno, belo, zelo močno. 1 komad 23 m, samo 6 60.
Atlas-gradl za postelje, bel, rožnat, 120 cm širok, 1 m 48.
Angin za napolnjevanje perja 120 cm širok, rožnate aU rumene barve, 1 m 45.
Obrisalke (frotier), beli, z lepimi reki 20
Odeje (šivane), iz najboljšega turškega kretena ali ruša, samo 1‘90, 2‘40.
Zastori, iz čipk ali volnati, dva dola, za eno okno, sedaj samo 1-80, 2’90.
Kavina garnitura, obstoječa iz 1 ka-vinega prta in 6 servjjet, samo 1‘20.
Suknene Obleko za otroke od 3—9 let samo 2‘20.
Štajerski kostimi za otroke od 3—9 let, sedaj samo S CO do 4'—.
Snknena obleka za funte od 9-18 let samo 6’—.
Snknena obleka za gospode, trpežna, vsaka velikost, samo 8‘50.
Modna obleka za gospode, najfinejša, vsaka velikost, samo 10‘— do 18.—.
Suknene hlače za gospode, vsaka velikost, sedaj samo 2‘30 do 3 —.
Štajerska obleka za gospode, vsaka velikost, sedaj svrno II'50.
Volna v vseh barvah za ženske obleke, 120 cm široka, 1 meter —‘86.
Psrkal za obleko in perilo, lepi vzorci, 1 meter samo —‘18.
Jegrova moška srajca, 1 kom 50, 60, 70. Moške spodnje hlače iz rujevega platna ali cvilha, močne, 1 kom. 45, 3 kom, 1 ‘40. Koroški loden za moške obl ke, eden meter samo 2‘—.
Kamgarn blfgo za moško obleke, eden metor samo 2‘20.
Gradi za modrace, najbolj., 1 m —‘46. Predpasnik iz črnega atlasa, —85. Ženske nogavice, pleteno, 1 par —‘18. Moške nogavice, 1 par —‘16, —‘18,	‘20.
Hlačni cajg, 1 20 m za 1 hlače, —‘96. Perkal robec, lepi vzorci, 1 kom. —‘30. Slamnice (Strohsack). velike, iz najboljšega cviliha samo —‘80, PIO. Atlas-satin odeja, velika, z dobro belo volno napolnjena, samo 3 60.
Pukano perje brez prahu 1 kg 1—, 1‘80 in 1‘60.
Ovratnik iz šifona, 1 komad 15, 18. Srajca iz vojaškega platna 75.
Oksford srajca, močna 77, 85, 95. Mollinos sra'ca, močna, 74.
1 predpasnik iz lincerskega druka, za nošo na obeh straneh 48.
Predpasniki st otroke (SchliefschUrzen) močni, iz pisanega perkala, se dš prati 1	2	8	4	^	hrt.
80	86	88	42	46	60 kr.
1 ima trača, enodelna, z afrikansko travo napolnjena 6‘—.
1 matraca, tridelna, c afrikansko travo napolnjena 7‘—.
1 matraca, žimnata, (Rosshaarmatratze), tridelna, 20— in 26‘—. Delavske obleke iz plavega platna ali cviliha (SchlosserHnzttge) 2 60.
1 modna kravata, svilnata, dolga 30, 36, 60 1 Sifon srajca, dna 1‘—, 1 30.
1 naprsje, belo ali pisano 30, 36.
Dežnik za gospode ali gospe 1 40, 180. 1 svilnati robec 86, 1 10, 1 80, > —.
W i
Alojzij ttuliišek, p
Manufakturna trgovina
..Pri Amerikancu*4
samo v Mariboru, Glavni trg. -jlfcc
P#**r, kmetice ia dekleta!
▼ moji lekarniški praksi katero izvršujem že čez 28 let, poerečilo se mi je imugjti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapllo it. II. Isti delaje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko ■a vsako pošto) je 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 6 K. Treba, da ■i vaaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: N Vranič, diplomirani lekarnik, Zagreb, Jezuitske ulice it 1. Denar se pošlje naprej ali s poštalm povzetjem. 29 6—4
Poior, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi katero izvršujem ž* 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredst vo za rast brk in las, proti izpadanju las in za ou-h tram tu v prhljaja (luskin) na glavi, to je Ka-pilor it. I. Gena (franko na vsako pošto) je 1 lončič 3 K 60 v, 2 Ion-Čiča 5 K. Prosim, da se naroči samo od meno. Naslov je: N. Vranič, diplomirani lekarnar, Zagreb, Jezuitske ulice št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 29 5—4
Ceno kupite za spomlad
obleke za otroke, deklice in ženske, posebno pa obleke za dečke in može. Ker bom opustil konfekcijsko blago, zato prodajam vse to za tovarniško ceno ali pa še cele ceneje.
Prosim, naj se vsakdo sam prepriča!
Obleke za otroke (se dajo prati) od 1 — do 2 40 K.
01 tke za deklice (-e dajo prati) od 1‘60 do 8 - K.
Obleke za ženske (se dajo prati) in iz sukna od 4‘ - do 6‘60 K.
Obleke za dečke, vsakovrstne, za S—6 letne od 2 40 do 6‘60 K.
Obleke za dečke, vsakovrstne, za 7—14 letne od 6‘— do 8— K.
Obleke iz kamgarna za moške od 16‘— do 20— K.
Obleke iz ševiota za meške od 12‘— do 16‘— K
Obleke iz sukna za moške od 16'— do 20‘— K.
Obleke iz drnk sukna za moške od 12‘60 do 16‘— K.
Obleke iz cajga za moške od 8 — do 10 — K.
Tudi perilo xa otroke, ženske in
možke, se bo prodiralo pod kupno ceno samo pri
Jožefa Susterič, Maribor
(1) Tegetthoffova cesta št. 39.
Rodoljubi! Slovenci!
Spominjajte se ob vsaki priložnosti naše
družbe sv. Cirila in Metoda.
Pravo pristno vino
tisto Naravno, samo ir grozdja.
Za pristnost vina jamčim in ne lehko kemično preišče. Cene zmerne, .od 36 do 46 kron 100 litrov. Imam tudi pravi pristni	.
tropinovec.
Pošilja se od 56 litrov naprej. Z* sode prosim, naj vsak sam pošlje. Zadnja železniška postaja Ajdovščina (Kranjsko).
Se priporočam za obilno naročbo lo-i Josip Cotič, vinogradnik Vrhpolje, po^ta Vipava (Kranjsko).
AnU.Strolmjer ,pri Zvezdi'
Maribor, Gosposka ulica 11.
Isprodajalne cene.
Utiojam si naznaniti cenjenemu občinstva, da sem nakupil mnogo lepsga blaga za poUtje in da sem v stanu postreči z najlepšim in uajno-vejilm blagom.
Volneno blago vseh vrst 120 cm široko 0'38 gld. Atlas aatin, krasni novi vzorci . . . 0 86	„
Cajg za obleko............ 0 18—0 80 „
Cefir, siv.......................o 24	„
Sukno za moške obleke črno, baivno
močno.........................120	„
Loden za štajerske obleke v vseh barvah 1‘80 Kamgarn, črn, moder, čista volna . . 2 40 "n
Močen cajg za hlače.............. 0 68	„
Vojaško platno, močno, izborno . . . 0'19	„
Rumeno „ za spodnje hlače . . 018	„
n	„ dvojne širokosti za
rjuhe..........................0‘42	„
Oksford za srajce,	močen......... 0 25	„
Svila za predpasnike,	čisto novi vzorci 1 80	”
Svileni robci, 1 komad ...... 0-95	„
Nogavice, v vseh barvah, 1 par . . . 0 16	”
Pozori
Posebno pa opozarjam na mojo zalogo zgotovljenih moških oblek in sicer prodajam ! Štajersko obleko, lopo izdelano . . 8'60 gld. „	n z žamatnim naprs-
nikom.........................11'50	„
Kamgarn obleko z atlas podšivora. . 13'— n Cajg obleko, močno, za delo .... 4-80	„
Sukneno obleko v vseh barvah . . . 8'—	„
Suknene hlače, rižaste in gladke . . 2 80	„
Cajgaste hlače....................1-30	„
Vabim uljudno cenjene odjemalce, da pridejo k meni kupovat ali pa si naročijo po pošti; vzorci se zaradi pomanjkanja časa ne pošiljajo, Z odličnim spoštovanjem
Ant. J. Strohmayer
(3)	Maribor, „pri Zvezdi".