Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZYEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV O E L J A-O K O LI C E IN SOSTANJA Celje, sobota, 8. avgusta 1953 LETO VI. — ST. 31 — CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor. OdgOTorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, TitoT trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-250 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celj.ske tiskarne. Četrtletna naročnina 100. polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. PoSfnina plačana v gotovini. Tudi V političnem življenju sta kultura in lepo vedenje priporočljiva Na nekem zborovanju, ne bom pove- dal naravnost kje, ker so to ljudje pre- velike občutljivosti in bi iz mene spet naredili zlohotnega zlodja in vrag vedi kaj še, so se obnašali skrajno nevljudno, neparlamentarno, skratka priredili so italijanski parlament v malem. Dokler so govorili zastopniki skupine ljudi, ki je v določenem vprašanju predstavljala večino, so se vedli kot normalno, govornike so nagrajevali z aplavzom, s skandiranjem in navduše- nimi vzkliki. Potem so sami povabili zagovornike nasprotnega mnenja, da si bodo prisotni lahko ogledali medaljo z obeh strani in da bi dosegli nekak sporazum in vmesno pot med obema skrajnostima. Toda kaj se je zgodilo? Povabljeni so se res oglasili, v dobri veri, da je »ve- čina« res tako demokratično dojemljiva. Toda naleteli so slabo. Cim so zagovar- jali teze, ki so se križale z interesi te večine, so prenapeteži vskočili z med- vzkliki, brundanjem, žaljivkami itd. S tem so hoteli odvrniti ljudi od treznega presojanja, od primerjanja »obeh plati medalje« in istočasno s takim nekultur- nim vedenjem vplivati na govornike. Končno so oni, ki jih je bilo manj, spoznali da nima smisla govoriti, ker je pri prizadetih bila demokratičnost špan- ska vas, ker so spoznali, da so samo a priori povabili zagovornike nasprotne- ga mnenja, češ, nihče nam ne bo očital, da smo absolutisti. Takrat, ko sem to »reprizo italijanskega parlamenta« na lastna ušesa poslušal, sem dobro videl, da je bil ta sestanek jalov, nekoristen, manifestacija ozkosti, nedemokratično- sti, kulturne plitkosti in tipične malo- meščanske revolucionarnosti, ki sloni zgolj na zunanjem efektu. Da pa bi bil ta zunanji videz še bolj osvetljen, so se naposled zmernejši iz- med vročekrvnežev le spomnili, da so njihovi somišljeniki bili le preveč ne- demokratični. Zborovanje so zaključili s trkanjem na zdrav razum »podleglih«, ki bi ga pri »triumfntorjih« zam,an iska- li, češ, nikar ne odnesite slabega vtisa. Ne rečem, da to zborovanje ni bilo potrebno, da večina ni imela svojega »prav«. Toda trdim lahko, da so vse to, kar so nekateri hoteli z razumom, z voljo kompromisnosti doseči, podrli ti- sti, ki pa so bili morda življenjsko ve- liko manj zainteresirani za stvar in ki jim je šlo morda le za to, da bi se šopirili če že ne namerno škodovali na- menu. ""^ Vse to dokazuje, da pri nas še mno- gim ljudem manjka kidture, demokra- tičnega parlamentarizma in predvsem socialistične etike. Pametne in korist- ne rezultate je mogoče doseči le s ■pre- udarno in trezno besedo. Vsak, ki misli, da je demokratičnost v tem, da lahko ignorira, zametuje, blati in obrekuje mnenje drugega, je do skrajnosti nede- mokratičen. Zlasti je kaj takega pri nas nemogoče, kajti mi nismo abotniki ita- lijanskega profašističnega kova. Ce si nekomu z nesramnimi in nekulturnimi medklici vzel besedo, še nisi dokazal, da imaš prav. Borba mnenj, ki jo je maršal Tito priporočil v svojem pismu zagrebškim komunistom, je drugačna. Borba mnenj je borba mišljenj ljudi, ki imajo socializem za skupen cilj. Zato hi iz naših sestankov morali enkrat za vselej izginiti taki izpadi. Imamo dvo- je vr^t kršilcev tega političnega »bon- tona« (oprostite izrazu, ki ni ravno pri- meren). So ljudje, ki se čutijo vzviše- ne, ki mislijo, da imajo možgane za množico drugih. Namesto, da bi poslu- šali »preprostejše« ljudi in jih s pamet- no, stvarno besedo prepričali, pa lop- nejo po njem z bedakom, reakcionar- jem in temu podobnimi izrazi. Na dru- gi strani pa so ljudje, ki niso sprejem- lji7ñ za mišljenje drugega. To so samo- Ijubni slepci, ozkosrčneži, obe branži skupaj pa izdelani »material« za prvo- vrstni razvoj diktatorstva. Nekaj pa bi lahko bilo dostopno vsa- kemu: Nikakor ni ljubo če ga motijo, kadar goi^ri. Pusti vsakega, da pove svoje do konca. Tu izvzamem samo slu- čaj, da se nekdo žaljivo izraža o skup- nosti, o stvareh, ki so nam vsem drage. Ko govornik konča, imaš dovolj prilike, da mu odgovoriš. Z medklici, z mote- njem, žalitvami, bedastim duhoviče- njem pa vsak dokazuje le nezmožnost lastnega presojanja, svojo politično in kulturno plitkost in nezrelost v razvo- ju socialistične demokracije. O tem bi lahko razmišljali člani naših množičnih organizacij, kajti podobne stvari se dogajajo marsikje. Zaradi te značilnosti je članek splošnega značaja in menda ni niti nujno potrebno, da hi navajal, kje se je zbor, ki je bil povod članka, odvijal. V СеЦи se bomo rešiti neprimernih gostinskih obratov Svet za gospodarstvo pri MLO Celje je nedavno na seji sklenil, da bodo v Celju vsa privatna in zakupna > gostin- ska podjetja, ki letno ne dosegajo enega milijona prometa in ki so poleg tega še slabo urejena, zaprli;. Ta ukrep lahko Celjani samo pozdravimo, ker se bomo na ta način iznebili prevelikega števila gostiln, predvsem pa takih, ki delajo le slab vtis, skupnosti pa v ničemer ne koristijo. OKRAJNI FESTIVAL v Mozirju Odkritje spomenika padlim žrtvam Dne 2. avgusta se je vršila v Mozir- ju veličastna proslava 9. obletnice osvo- boditve Zg. Savinjske doline združena z odkritjem spomenika žrtvam fašizma, 2e na predvečer je vladalo v trgu slavnostno razpoloženje. Trg sam je bil lepo okrašen in ves v zastavah. Doma- čini so v lepem številu napolnili na predvečer dvorano Fizkulturnega doma in z zanimanjem sledili predstavi, ka- tero je priredil KUD Mozirje. Izvajali so Borovo: »Težko uro« in odlomek iz Miklove Zale v splošno zadovoljstvo vseh prisotnihi. Drugi dan zjutraj pa so po budnici prikorakale partizanske patrulje iz Ve- lenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Braslovč in Ljubnega. Sredi trga je borce sprejelo lepo število domačinov, raport komandanta patrulj pa je spre- jel sekretar okrajnega komiteja ZK Jakob Žen. Okrog 10. ure se je razvila povorka, v kateri so sodelovali člani »Partizana«, vse partizanske patrulje, obvezniki predvojaške vzgoje in gasilci s svojimi prapori. Pričelo se je ljudsko zborova- nje. Uvodoma je pozdravil predsednik ljudskega odbora v Mozirju tov. Pod- sedenšek zbrano množico in goste, med njimi bivšega politkomisarja IV. ope- rativne cone, narodnega heroja Joža Borštnarja, ljudskega poslanca Jožeta Lampreta in druge. O borbah partizanskih enot in IV. operativne cone pred devetimi leti v Zg. Savinjski dolini je govoril sekre- tar okrajnega komiteja ZK Žen Jakob. Po 11. uri je napolnila prostor pred novim spomenikom precejšnja množica ljudstva, da prisostvuje odkritju spo- menika padlim borcem, talcem in žrt- vam taborišč. Spomenik, ki predstavlja s sovražno kroglo zadetega talca, je iz- delal domačin Ciril Cesar. Na podstav- ku je vklesanih 114 imen onih, ki so darovali svoja življenja za osvoboditev izpod tujčevega jarma. Pred odkritjem spomenika je pozdra- vil vse navzoče, posebej še svojce pad- lih, sekretar Zveze borcev Mozirje tov. Hriberšek, na kar je odkril spomenik Jeraj Franc, predsednik ZB Mozirje. Po odkritju je prevzel spomenik v varstvo predsednik Ljudskega odbora Mozirje tov. Podsedenšek. Pevci so pod vod- stvom tov. Acmana prav občuteno za- peli žalostinki, godba pa je zaigrala In- ternacionalo, nakar so svojci in zastop- niki organizacij pred spomenik začeli polagati številne vence. Popoldne pa je bil na sejmišču zelo uspel fizkulturni nastop domačega dru- štva. Priznati moramo, da so se tudi tokrat prav postavili. Da pa je bilo razpoloženje še boljše pa so poskrbeli pevci iz Mozirja in Smihela ter godbi iz Šoštanja in Nazari j. Tudi šahisti so prišli ta dan na svoj račun. Na brzo- turnirju so odnesli prvenstvo šahisti Cinkarne iz Celja. Tako so udeleženci festivala prebiM v Mozirju res prijeten dan, ki jim bo ostal še dolgo v lepem spominu. / Naš novi gospodarski sistem v javiTî razprav Nagel razvoj gospodarstva v naši dr- žavi terja nov sistem in nove oblike, sproščenost in hitrejšo prilagodljivost trenutnim razmeram inipotrebam gospo- darstva. Toga negibčnost v samouprav- ljanju pri posameznih gospodai'skih panogah je narekovala potrebo po no- vem gospodarskem sistemu. Zvezni izvršni svet je posebni cen- tralni komisiji za nadaljnjo izgraditev našega gospodarskega sistema poveril nalogo, da izdela osnutke uredb, ki bodo obsegale vse določbe novega go- spodarskega sistema. Določeno je, da pridejo vsi ti osnutki v javno razpravo in bodo uzakonjeni šele potem, ko bo naša javnost izrekla o njih svoje mne- nje. Kakor sedanji, bo tudi novi gospo- darski sistem temeljil na vseljudski imovini proizvajalnih sredstev in na samoupravljanju. V razpravi so sedaj' sledeči osnutki uredb: 1. Načrt o skupnem proizvodu go- spodarske organizacije in njegovi raz- delitvi. Bistvo te uredbe je v tem, da pred- stavlja skupni proizvod gospodarske organizacije (podjetja, trgovine itd.) vrednost skupne realizacije blaga in uslug v obliki denarne vrednosti. Iz te vrednosti bo treba najprej nadome- stiti vrednost poizvodnih stroškov, ob- veznosti do splošnih družbenih, potreb in minimalnega fonda plač. To, kar ostane, se bo kot dobiček razdelile po predpisih te uredbe. Na dobiček, s ka- terim bodo razpolagale gospodarske or- ganizacije, bo predpisan poseben davek. 2. Načrt uredbe o upravljanju osnov- nih sredstev gospodarskih organizacij. S to uredbo se daje delovnim ko- lektivom pravica do samoupravljanja v okviru družbenega plana pod nadzor- stvorn družbe. 3. Načrt uredbe o kratkoročnem kre- ditiranju. Po tej uredbi bodo lahko gospodar- ske organizacije dobivale kredite za obratna sredstva. Kreditov se bodo lahko posluževale tudi družbene orga- nizacije (občine, mesta, ljudske repub- like) za pokritje proračunskih izdatkov v primeru neenakomernega dotoka pro- računskih dohodkov. O dajanju kredi- tov posameznim osebam bodo določali posebni predpisi. 4. Načrt uredbe o dolgoročnem kredi- tiranju. Dolgoročen kredit bodo lahko dobi- vale gospodarske in družbene organiza- cije za investicije. Dajala jih bo Narod- na banka FLRJ iz dohodkov od obresti na vrednost osnovnih sredstev gospo- darskihi podjetij in iz bančnih sredstev dolgoročnega značaja, vloženih pri banki. 5. Načrt uredbe o ustanavljanju go- spodarskih podjetij in obratov govori o načinu, pravicah in dolžnostih pri usta- navljanju podjetij oziroma obratov. 6. Načrt uredbe o združevanju gospo- darskih organizacij daje gospodarskim organizacijam možnost, da se združijo v skupine gospodarskih organizacij, kate- rih dejavnost je vezana na skupno upo- rabo osnovnih sredstev ali pa tedaj, če je za izkoriščanje zmogljivosti potrebno vskladiti medsebojno delo. 7. Načrt uredbe o prenehanju gospo- darskih podjetij in obratov. Podjetje aLi obrat preneha delovati, če delovni kolektiv to sklene z dve- tretjinsko večino v obliki referenduma. Poslovanje lahka tudi preneha, če se podjetje združi z drugim podjetjem ali če se podjetje razdeli na več novih podjetij. 8. Načrt uredbe o bankah predvideva obstoj Narodne banke FLRJ in ustano- vitev komunalnih bank, ki jiih ustanove okrajni oziroma mestni ljudski odbori. 9. Uredba o zagotovitvi izplačila mi- nimuma sklada plač določa postopek, kako naj ravnajo tiste gospodarske or- ganizacije, ki ne dosežejo niti 80% po- vprečnega sklada plač. 2e ta bežen pregled osnutkov novih uredb o gospodarstvu kaže, da se bo naš gospodarski sistem v marsičem spremenil in izpopolnil in da bodo od tega imela velike koristi ne samo go- spodarska podjetja, marveč tudi ostale družbene organizacije, kakor društva, ustanove, občine, okrajni in mestni ljudski odbori in celo republike. Z da- janjem kratkoročnih in dolgoročnih kreditov se bo razširila gospodarska de- javnost, s čimer bo odpravljen delni zastoj v zaposlitvi odvisne delovne sile. Omogočena bodo nujna javna dela: gradnja stanovanj, javnih zgradb, šol, izvršitev desetletnega kmetijskega na- črta, gradnja cest in regulacij. Dolgo- ročni krediti bodo lahko nadomestili razpise mestnih notranjih posojil. Nji- hova ugodnost bo tem večja, ker se od- plačevanje lahko razdeli na manjše anuitete, sprejemljive za redne prora- čune oziroma družbene plane. Celje mesto in okolica bosta lahko izvedla svoj investicijski program v ce- loti. Šele sedaj bo dana možnost izvršiti regulacijo Savinje v okviru železniške in celjske mestne uprave, to je rešitev enega največjih in najtežjih problemov mesta Celja. Naša dolžnost je, da osnutke uredb skrbno proučujemo, stavljamo predloge in tako prispevamo svoj delež pri ures- ničevanju vseh teženj, ki jih zasleduje nov gospodarslûi^ sistem. J. K. Čemu v Celju nerednosti pri preskrbi s kruhom in moko MLINI V ČASU NAJVEČJE SEZONE V REMONTU — MLO PREPOVEDAL PEKO KRUHA RAZLIČNIH GEN, A ENAKE KVALITETE — STANJE SE BO IZBOLJŠALO NAJMANJ DO 15. AVGUSTA — ZAKAJ NIMA TRGOVSKA MREŽA KRUŠNE MOKE? Nedavno je Svet za gospodarstvo in komunalo MLO Celje sklical sestanek nekaterih podjetij in ustanov, ki pre- skrbujejo Celje z moko. Do tega sestan- ka je privedla neredna in pomanjkljiva preskrba s kruhom, kar je v Celju po- vzročilo veliko razburjenja. Mnogi po- trošniki mečejo krivdo na MLO in vzpo- rejajo druga mesta v Sloveniji s Celjem, češ da je samo v Celju tako stanje. Vzroki za tako slabo preskrbo s kru- hom pa so dx-ugje. ZAKAJ NI DOVOLJ MOKE ... Vsako mesto dobiva koMčine moke dz" določenih mlinov. Verjetno ima Ljub- ljana to srečo, da prejema moko iz mlinov, ki lahko dostavijo vedno za- dostne količine. Celje dobiva moko od Mlinskega pod- jetja in od podjetja »2ito«, ki dovaža moko iz Sevnice, Čakovca, Creta in še nekaterih mlinov v hrvaški republiki. Medtem ko so mlini Mlinskega podjetja v Celju mieli s polno kapaciteto, so bili nekateri mlini na Hrvaškem prav v času največje mlevske sezone v remon- tu. To je dokaj čuden pojav, saj so imeli v času, ko ni bilo žita, dovolj časa za popravila. Tako podjetje »Žito« ni moglo dobitli naročenih količin, ki so bile tako že zelo tesno odmerjene v pri- meri s potrebami Celja. Čakovec še se- daj dolguje podjetju za julij 250 ton moke, pa tudi iz Sevnice še mora dobiti okoli 50 ton. Kritično je bilo zlasti po 15. juliju, ko Sevnica 11 dni ni poslala niti tone moke. Zaostal je tudi dovoz žita iz inozemstva v te mline ter prehod mletja starega žita na novo žito. Doslej so moko še vedno dostavljali na podlagi nekakih kontingentov, kar je bilo v rabi še v času distribucije. Baje je imelo takrat Celje največji povpre- ček moke na prebivalca. V bodoče kon- tingentov ne bo več in bi zaradi tega ne pomagale intervencije MLO. Obljub- ljeno pa je bilo v Ljubljani, da bo Celje dobilo prioriteto pri dobavah, da bi se odkrižali neljubega zastoja in nered- nosti. MLO zatrjuje, da bo najkasneje do 15. avgusta dovolj moke. VSE KOLIČINE MOKE JE MLO DAL ~NA RAZPOLAGO PEKARNAM... Dolge vrste pred pekarnami so zaradi tega, ker gospodinjstva nimajo moke, da bi pekli *kruh doma. Tako sedaj ku- pujejo Celjani ves kruh v pekarnah, ki pa že v prejšnjih razmerah niso mogle zadostiti potrebam, saj je znano, da kapaciteta celjskih pekarn ne od- govarja. .(Celje je po številu prebival- stva naraslo, pekarn je pa za polovico manj kot pred vojno.) Zaradi težav, ki so nastale, je MLO odločil naslednje: Vse količine krušne moke, ki so bile v trgovski mreži ali ki so bile namenjene trgovinam, je dal na razpolago pekarnam. V primeru, da to ne bi storil, bi nastala še hujša zmeda v tem trenutnem težkem stanju. Po- trošniki bi iz bojazni, da moke dalj časa ne bo, kupovali večje količine moke in jo doma vskladdščili. Zato je veliko bolje, da pečejo pekuine kruh in da se po-trošniki sproti preskrbujejo s kru- hom, s katerim se ne da delati zalog. Čim pa bo v Celju spet dovolj moke, bo ta ukrep prenehal veljati in bodo gospodinjstva, ki so sama pekla kruh, spet kupovala moko v trgovinah. ZAKAJ SAMO DVE VRSTI KRUHA V CELJU... Celjske pekarne pečejo kruh iz pol- bele krušne moke po 34 din in iz moke štev. 2 po 50 din za kilogram. MLO je prepovedal peko kruha iz moke Og, ker med to moko in moko štev. 2 ni nobene razlike razen v ceni. Kruh iz moke Og bi bil po 60 din, v resnici pa v kvaliteti ne bi bilo nobene razlike. Ta prepoved je popolnoma umestna. Prvič zaradi tega, ker bi bili oškodovani predvsem potrošniki, drugič pa zaradi tega, ker bi se чпа ta način lahko vršile razne malverzacije, ker bi bilo težko dognati, če bi kje prodajali kruh iz moke štev. 2 za tistega, ki bi bil iz moke Og. Glede tipa moke je pri nas še vedno težko. Pnimerjava vzorcev mok je celo na oko pokazala očitno razliko. Tako so na primer moke iste vrste in cene po- kazale v različnih mlinih tele razlike: moka iz Joštovega mlina kaže 89%, moka iz Creta pa 84%, torej 5% raz- l.'ke, kar pa ni dopustno. Poleg tega še sedaj nimamo analize, katera moka naj bi ustrezala enotnemu tipu, zato je ne- mogoče tudi intervenirati. Jasno je po- temtakem, da je tudi pri kruhu od časa do časa razlika. TEŽAVE PEKARN IN NORMALIZIRANE CENE MOKAM Celjske pekarne so preobremenjene. Pečejo -v dveh in treh izmenah, kar lahko privede do resnih posledic pri izrabljenosti pekarn. Stanje se bo z iz- gradnjo pekarne v Stanetovi ulici po- pravilo. Tudi cene moki se morajo normali- zirati. Bilo je precej razlik zaradi prosto nakupljene banaške moke, ki je bila nabavljena v nasprotju z uredbo. Za- časno so morala podjetja, ki so to moko imela na zalogi, dobiti pravico prodaje po 85 do 80 din za kilogram, da bi ne utrpela prevelike izgube. Ker pa je ta moka v glavnem že prodana, je MLO določil enotne cene za moko. Odločbe so podjetja že zdavnaj dobila in je že skrajni čas, da se cene uredijc'. V bodoče stane Og moka in pšenični zdrob 65 din, moka štev. 2, 55 din in polbela krušna moka 37 din v trgovi- nah. Te cene so stopile v veljavo dne 1. avgusta. Podjetje »Žito« je obljubilo, da bo zastavilo" vse sile, da bodo pravočasno dobili iz mlinov zadostne količine moke. Potrošniki so lahko prepričani, da se bo stanje v Celju, kar se kruha in moke tiče, normaliziralo do 10. avgusta аЖ najkasneje do 15. avgusta. Vsaka i>otrošniška mrzlica je odveč. Pekarne bodo ves čas pekle kruh s polno kapaciteto. Vsak nered lahko ustvari samo škodo za potrošnike same. Da pomanjkanja moke v splošnem ni, dokazuje veliko rednejša preskrba v drugih krajih, kjer take smole z mlinli nimajO', kot jo imamo Celjani. Vsekakor pa je treba na koncu po- udariti, da so tisti kolektivi, ki so de- jansko krivi, da se je v Celju kaj ta- kega zgodilo, vredni vsega obsojanja. V Rogaški Slatini so razrešili občinski komite ZKS v razpravi o pismu Centralnega ko- miteja Zveze komunistov so v Roga- ški Slatini obravnavali vrsto vprašanj, ki so pomembne za utrditev demokra- cije v Rogaški Slatini in za nadaljnje delo komunistov. Med negativnimi po- javi je bilo obsojeno nesodelovanje par- tijskih organizacij občine, zdravilišča in steklarne. Zaradi slabega sodelova- nja med komunisti iz treh celic poli- tični učinek ni bü tak, kakor bi lahko bil. Komunisti so tudi kritizirali delo ob- činskega ljudskega odbora. Na eni stra- ni se odborniki niso dovolj zanimali za svoje naloge, na drugi pa tajnik ni imel vedno najboljšega odnosa do lju- di. Občinski odbor še avgusta ni raz- pravljal o gospodarjenju podjetij, o za- ključnih računih, tako da odbor nima pregleda glede poslovanja pwdjetij. Kritizirano je bilo tudi stanje v občin- ski pekarni, ki jo 'upravlja predsednik občine. Zaradi nedelavnosti in raznih napak FKDsameznih članov je bil dose- danji občinski komite ZKS razrešen in bo izvoljen nov. J. V. VeČina osnovnih organizacij v konjišl(i občini je obravnavala pismo CK ZKS v večini osnovnih organizacij ZKS na p>odročju konjiške občine so v zadnjih dneh .že obravnavali pismo CK ZKJ, v ostalih pa ga bodo še v teku prve po- lovice tega meseca. Občinski komite ZKS je že pred tem sklical na skpuni posvet sekretarje osnovnih organizacij ter jčh opozoril na nekatere najbolj značilne slabosti v političnem delu. Ena izmed teh je pojav malomeščanstva, kar se -najbolj opaža v konjiški terenski organizaciji. Temu pojavu daje zelo ugodno podlago sam socialni sestav članstva, saj je med njimi prav malo delavcev. Nič čudnega torej, če v osta- lih ni tiste prave revolucionarnosti, kot bi jo komunisti morali imeti. Posamezni članć-komunisti so dali h krstu ali birmi svoje otroke, toda do danes še niso bili niti kaznovani, še manj pa izključeni, kar bi v takih primerih bilo edino pra- vilno. O tem sicer razpravljajo na sle- hernem sestanku, toda do zaključka še niso prišli. Posebna značilnost za to or- ganizacijo je tudi izjava sekretarja, da ne ve, kaj naj bi razpravljali na se- stanku. Ko so na zadnjem sestanku go- vorili o pismu CK ZKJ, je eden izmed članov bil celo mnenja, da pomeni to korak nazaj. Vse to narekuje, da bo ta organizacija morala svoje delo v smislu pisma CK resno preokreniti, nedelavne člane pa čimprej izključiti, ker le-v tem primeru bo delo lahko v bodoče bolje izvrševala. V posameznih organizacijah so bili komunisti premalo budmi (Stranice in Špitalič), kar so nekateri ljudje izkori- stili v svoje namene ob priliki zadnje- ga birmovanja škofa Držečnlka iz Ma- ribora z neprimernimi pozdravi. V Špi- taliču je škofa pozdravil celo odbornik ljudskega odbor^i. Komunisti iz tovarne usnja Konus so v razpravi o pismu ugotovili, da je njihovo ik)litično delo bilo v glavnem le na sestankih, tega pa niso znali v zadostni meri prenesti v ostale organizacije v podjetju. Sicer se v tem pogledu od zadnjega leta dalje že kaže znaten napredek, vendar s tem še ni rečeno, da so komunisti svoje delo izpolnili. Odpraviti bo treba nekatera osebna nesoglasja med komunisti, ki resno ovirajo politično delo. (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 8. avgusta 1953i Stev. 31 Pogled po svetu Zunanje politični komentarji se po 27. juliju vsi zaporedoma bavijo s po- menom korejskega premirja, ki so ga podpisali tega dne v *Munsanu. Kako tudi ne! Saj je korejska vojna skozi tri leta razgaljala ne samo nasprotja na Daljnem vzhodu, marveč je odigrala svojo vlogo skoraj pri vseh azijskih vprašanjih. Slo je za to, kdo ho v tej »mali« vojni odnesel svojo politično in vojaško zmago. Ali bo to Sovjetska zve- za, ki je nedvomno z vsem svojim ogromnim potencialom stala za Severno Korejo, ali pa bodo to Združeni narodi, ki so v svoji Ustanovni listini obsodili napadalca in se zavezali, da bodo proti njemu skupno nastopili. In nastopili so ter .v dobi dvrh let tudi našli pot do premirja, upa^^mo pa, da tudi pot do miru. Z drugo besedo, zmagal je končno le tisti duh, ki ne veruje, da je z orož- jem moči vzpostaviti ravnovesje sil na svetu, doseči boljši položaj kakor s spo- razumom in mirnim sodelovanjem. Se- ve, kakor pri vsakem velikem dogodku, tako tudi pri korejskem premirju ne smemo videti samo dobrih avspicij. Na- padalec se svojim ciljem ni odrekel, spremenil je le svojo »politiko«. S ko- rejskim premirjem je tako, kakor s ko- rejsko diamantno goro Kongo-Sanom. Vsa se blešči od najrazličnejših Meste- cih kamnov, diamanta pa doslej na njej še -niso našli. Prav bi bilo za ve- lik del sveta, za ves svet, če bi nekdo na tej gori 42 budističnih samostanov našel vsaj »kamen modrih«, ki bi od- prl narodom široko pot miru in vseh blagrov, ki mu slede: zmanjšanje obo- roževanja, zmanjšanje stalne vojske, gospodarsko in tehnično pomoč, vza- jemno izkoriščanje surovin itd. Toda svetovni potniki pravijo, da Korejci od- svetujejo gledati v Kongo-San, da je nevaren tisti blišč za oči! Res, prevelik optimizem pri presojanju korejskega premirja ni na mestu. Diktator Južne Koreje in njegovi ljudje godrnjajo in vse kaže, da si pomirjenje na Koreji predstavljajo samo na en način: da Južria Koreja, z drugo besedo reakcio- narni Sing Man Rijev sistem, koman- dira tudi Severno Korejo. Kako se bo to uredilo, bodo prinesli prihodnji ted- ni. Vsekakor bo pot do pomirjenja zelo težka in strma, saj gre za sprejem Ki- tajske v OZN, na kar pa Dullesova garnitura ne misli pristati, kajti Cang- kajšek uživa še nadalje neomejeno pod- poro. Težavna je ta stvar tudi zato, ker je nasprotje med ZDA in Veliko Brita- nijo globlje, kakor se po navadi misli. Angleži s Kitajsko trgujejo in to tudi s strateškim materialom. Gre torej tu- di za gospodarsko ravnovesje na svetu, gre za funtšterling, ki hi rad obdržal neodvisnost od dolarja. Da je previdnost na mestu, se vidi tudi iz trdovratnosti, ki jo je postalin- ska Sovjetska zveza pokazala nasproti pozivu washingtonske konference. Ta poziv je morda bolj kot vse drugo spra- vil na noge Churchilla, ki je hotel z hermundsko konferenco izkoristiti no- tranje potrese v SZ po Stalinovi smrti. Ni naključje, če so zdaj tudi laburi- stični leaderji Churchilla slavili kot po- osebljeni alhion. ki se noče pokoriti Dullesovi zamisli o evropski obrambni skupnosti, o Nemčiji in o nestrpni po- litiki do moskovskih mogotcev. Anglija ima do teh vprašanj svoje stališče in Churchill hi se o teh rečeh rad pogo- voril ne za zeleno mizo, marveč spro- ščeno, komodno, zavedajoč se, da SZ ni rekrut, ki hi se na prvi mah uklonil pozivu ameriških magnatov, tudi če se solidarizirata z njimi lorda Salisbury in jeguljasti Bidauld. Vohljači po mini- strskih predsobah so te dni že zavohali preosnovo angleške vlade, vendar so se verjetno zaleteli. Korejsko premirje je sovpadlo s pro- padom De Gasperijevega kabineta, »ko- palnega«, so mu rekli. Ugledu Italije ne ho škodilo, če bo porinila v politič- no ropotarnico tega mežnarja, ki je s podporo zaostalih italijanskih volivcev in finančnega kapitala, v katerem ima vatikanski odločilen vpliv, vsa leta po vojni je vodil politiko Apeninskega pol- otoka, izrabljajoč staro, amoralno tak- tiko mešetarije in ribarjenja v kalnem ter se ji ni odrekel prav do zadnjih dni, ko so mu volitve pokazale, da ga tudi večina Italijanov ne mara. Naveličali so se obljub, poniglavega' odnosa do ZDA in zadnje čase do SZ, nerešenih notranjih vprašanj in nerealne politike do Jugoslavije. De Gasperi je torej vendarle le še Adcide de Gasperi, člo- vek z velikim mističnim imenom, sve- že pečenim »de«, pa tudi človek ozkih perspektiv, ki je obračal krmilo svoje politične barke v fašistične vode, kjer je Italija že doživela svoj brodolom. Le kaj bo zdaj naredil Piccioni? Volitve so pokazale na levo, Einaudi je izbral na desni. Ce bo parlament dosleden, ho že znal ločiti lepe besede od namer. Tudi Franciji je korejsko premirje peínalo kri v zunanje politične žile. Bao Daj je v Parizu. Vietnamsko vpra- nje trka Are de Triomphe. Treba se bo odločiti, morda še pred jesensko ofen- zivo. Vsi miroljubni narodi pričakujejo, da bo munsanska listina marsikje ka- žipot k znosnejšemu sožitju med narodi. Tudi mi Jugoslovani skušamo s svojim stališčem, podpreti vsako mirovno ak- cijo. To kažejo tudi nadaljnje globoke spremembe v našem notranjem poli- tičnem, življenju, ki skušajo do kraja uresniçiti socialistično demokracijo na področju družbenega življenja. Zborovanje zaradi toplic v Шкт Pretekli četrtek je bilo v Laškem množično zborovanje. Udeležilo se ga je nad 200 Laščanov, tako da je bil prosvetni dom nabito poln, kar se v Laškem redko kdaj zgodi. Na zborova- nju so bili navzoči tudi pomočnik na- čelnika Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS tovariš Ravnikar, sekre- tar mestnega komiteja ZKS Celje, in član Sveta za zdravstvo LRS tov. Olga Vrabičeva, predsednik OLO, tovariš Miran Cvenk in še drugi. Savinjski vestnik je zelo na široko pisal o problemih laških toplic, zato zadeva bralcem ne bo neznana. Nedav- no je poročal tudi to, da je Svet pro- izvajalcev okraja Celje-okolica prevzel toplice pod svojo upravo. Občinski ljudski odbor v Laškem, ki je od izvo- litve dosti delal na tem, da bi se kla- vrno stanje laških toplic vendarle pre- maknilo na koristnejšo stran, je pred dnevi dobil sporočilo Sveta za zdrav- stvo LRS, da preidejo s prvim septem- brom laške toplice pod upravo novo- ustanovljenega rehabilitacijskega cen- tra za invalide. Nedvomno je Laščane, ki so bili že prepričani v uspeh svoje polletne borbe ta preusmeritev priza- dela. Zaradi te nove situacije so množič- ne organizacije v Laškem sklicale zbo- rovanje s ciljem, da bi pred povablje- nimi predstavniki Sveta za zdravstvo ^ LRS protestirali in našli nekako vzpo- redno pot v tem problemu. In kaj se je v resnici zgodilo. Zborovanje je doseglo ravno naspro- ten učinek, kot so pričakovali najzmer- nejši, bil pa je ravno tak, kot so ga želeli prenapeteži, oziroma tisti, ki jim Laško v resnici ni toliko pri srcu, ko- likor bi jim kdo po njihovem »narobe revolucionarnem vpitju« prisodil. Zdi se, da se del Laščanov z enako ihtavo- stjo loti vsakega problema, ki naj rodi ugodnejše pogoje v socialistični iz- gradnji. Na tem zborovanju je človek moral dobiti vtis, da Laščanom ni šlo za spo- razum, kot so zmernejši govorniki zelo radi poudarjali. Čeprav so sami pova- bili k besedi zagovornike nasprotnega mnenja, da bi tako laže dosegli nekak modus vivendi, so Laščani besede le- teh enostavno preslišali. Popolnoma razumljivo je, in hkrati pohvalno, da so Laščani v letošnji po- mladi sklenili narediti konec slabemu gospodarstvu v laških toplicah. Dokler so stremeli za tem, da bi bile laške Ntoplice kolikor se da, zasedene, ni bilo najti njihovim težnjatn oporekanja. Ce se spomnimo izjav nekaterih vid- nejših Laščanov, ki so trdili, da jim je popolnoma vseeno, kdo bo upravljal laške toplice, in da jim gre edino le za to, da bi ne bile prazne, da bi La- ško v turističnem pogledu zopet zaži- velo, potem se lahko vsebini tega zbo- rovanja samo čudimo. V tistem času, v zgodnji spomladi, v Laškem, pa tudi v Celju in na okra- ju gotovo še ni nihče vedel, da se bo Svet za zdravstvo LRS odločil za re- habilitacijski center v Laškem. Seveda, če bi Laške toplice ostale pri istem kot so bile zadnja leta, bi bila to gospodar- ska škoda za Laško in za državno go- spodarstvo sploh. Toda Laščani so se v svojih težnjah tako globoko oprijeli zahteve, da naj toplice postanejo edi- nole in samo letovišče, da so prezrli važnejši moment, ki odtehta vse ostale koristi. Odločitev sveta za zdravstvo LRS, je samo plod vzbujene zavesti, da smo pri nas veliko premalo storili za vojne in delovne invalide, ko smo mislili, da smo z izplačilom rent opravui svojo dolž- nost. Velika je dolžnost družbe do teh ljudi in nič manjše ne bodo zasluge, če bodo ti ljudje s sistematičnim zdrav- ljenjem zopet sposobni za delo in se takoj znebili občutka manjvrednosti. S tem, ko bi v Laškem nastal ta cen- ter, bi mesto pridobilo to, kar meščani ves čas zahtevajo. Toplice bi ne bile več prazne, goste bi obiskovali svojci in kljub temu bi našli tudi ostali de- lovni ljudje in turisti zadoščenje ob le- potah Laškega in s kopanjem v zdra- vilni vodi. Iluzorno pa je misliti, da bi Laško kdo ve kaj pomenilo, če se ne bi vsi skupaj trudili in poleg obstoje- čih objektov in naprav zgradili še vrsto novih. Toda pustimo to. Poglejmo raje za kakšno ceno so hoteli Laščani doseči sporazum: Ko so trdili,*da se v polni meri zave- dajo važnosti rehabilitacijskega centra, da nimajo nič zoper invalide, še več, da iih spoštujejo, pa so v isti sapi od- klanjali ustanovitev tega centra v La- škem. — Postavite center kjer koli, sa- mo v Laškem ne, so dejali. To doka- zuje, da v Laškem prav vsi apriori odklanjajo odločitev Sveta za zdrav- stvo LRS. Številni predlogi, češ, uredite to stvar v Rogaški Slatini, Dobrni, Cateških ali Rimskih Toplicah, so imeli namen, od- riniti »nadlego« drugam. Ce bi uspelo dobro namernim in trez- no mislečim Laščanom zajeziti zliv brezkoristnega razpravljanja, nedostoj- nih izpadov, žalitev in trmastega vztra- janja posameznikov, ki so se nečemu odločno upirali, ne da bi sami vedeli, kako bi bilo bolje, bi verjetno laže na- šli zaželen snoraznm. ZpIo тч1о ie bHo ljudi, ki so bili pripravljeni prisluhniti in upoštevati tudi drugo stran zvona. Čudno je, da tudi člani ZKS niso znali ločiti brezplodnega zaletavanja, nena- čelne ali celo nesocialistične diskusije od pametnega razpravljanja.. Ce bi pra- vočasno preusmer-ili razgovore v par- lamentarični način obojestranskega pre- sojanja, bi verjetno vtis tega zbora ne bil tako porazen. Največ »zaslug« pa. imajo tisti ljudje, ki so v svoji slepoti zahtevali svoj »prav« in šli mimo vzvi- šenega cilja, ki ga naši skupnosti na- laga skrb za tiste, ki so toliko žrtvo- vali v borbi za svobodo in pri izgrad- nji socializma. Prepričani smo, da bodo v Laškem- trezni ljudje znali vso stvar premisliti, da bodo znali ločiti, kaj so koristne in kaj lokalpatriotične težnje. Verjame- mo, da ne bo tako težko spoznati res- nične naklepe tistih, ki izkoriščajo vsa- ko še tako dobronamerno akcijo, da pristavijo svoj lonec, ali pa skušajo stvar še bolj zaplesti, da si potem lahko manejo roke. češ, niso uspeli. Čudno je, da napredni Laščani niso opazili popolnoma odkrite tendence in egoistič- nih teženj o bogatitvi obrtnikov in pri- vatnikov. Laščani so lahko prepričani, da bodo tudi v tej novo nastali situaciji prido- bili, tako v gospodarskem kot v turi- stičnem pogledu ... Treba je le več ra- zumevanja za našo celotno socialistič- no skupnost in napraviti pametno ra- čunico. Motijo .pa se tisti, prepričani smo, da jim bo Socialistična zveza uspe- la to tudi dokazati, ki so šli tako daleč, da celo grozijo z abstinenco pri jesen- skih volitvah. Tisti pa, ki so pošteni državljani naše socialistične skupnosti, bodo pa v svojem prizadevanju lahko še marsikaj dosegli v korist Laškega. O največjih revežih — obrtnikih v Celju je že nekaj mesecev na dnev- nem redu vprašanje odmere davka obrtnikom. Problem je v tem, da je precejšen del obrtnikov dal prenizke prijave glede lanskoletnih dohodkov in da so bili ugotovljeni nekateri grobi primeri utaj prometa in dohodnine. Ko je Uprava za dohodke zavrnila take prijave, je obrtna zbornica na pobudo prizadevnega tajnika tov. Mirnika se- stavila komisijo, ki je te prijave po svoji uvidevnosti popravila. Kljub te- mu, da je s temi popravki zbornice že bil presežen po družbenem planu pred- videni znesek, Uprava za dohodke ven- darle v celoti ni mogla upoštevati. Davčna komisija pri MLO je znova pregledala prijave in na osnovi izraču- nov ter drugih podatkov nekaterim obrtnikom, dala končno odmero. V davčni komisiji sta sodelovala tudi dva člana zbornice. Del obtnikov (četrtina) s končno od- mero ni zadovoljna in je vložila pri- tožbe. Obrtniki poudarjajo, da niso so- cialno zavarovani in da nimajo otroških doklad itd. Nekateri so se verjetno upravičeno pritožili. MLO jim bo od- mero tudi popravil, če so pritožbo ar- gumentirali. So pa tudi slučaji, da po- samezniki navajajo v pritožbe, da ne morejo živeti, da morajo razprodajati najosnovnejše stvari, ker drugače ne morejo preživeti družin. Da je tu precej pretiravanja se vidi že iz tega, da imajo posamezniki, ki so se pritožili, osebne avtomobile. Ce nekdo lahko zaposluje dva pomočnika, tudi ne more govoriti, da nima prometa in dela, ker bi v ta- kem slučaju pomočnike odpustil. Take pritožbe lahko le ocenimo kot napor, da se odtegne družbenemu prispevku. Kljub temu ne moremo metati vseh obrtnikov v isti koš in jih končno ozna- čiti negativne. Ne, posebno v uslužnost- nih strokah med čevljarji, krojači in ši- viljami je mnogo obrtnikov, ki so dali dokaj točne prijave. Postaran mizar Svenda s Stanetove ulice je n. pr. dal eno tako točno prijavo. Njemu je dav- čna komisija celo črtala predlog zbor- nice za povečanje čistega dohodka in se držala njegove prijave. Taki primeri so sicer redki, vendar obstojajo. Največ utaj je bilo v l-^niunkturnih strokah kot so kovinska, gradbena in lesna, po- sebno še pri večjih obratih. Ko je bU zadnjič sestanek obrtnikov, katerega-'se je udeležilo okrog 300 obrt- nikov, so nekateri večji obrtniki tudi skušali na račun revnejših obrtnikov zmanjšati svojo krivdo. Govorili so o vsemogočih težavah, ki jih vsi poznamo, in tako taktično napeljevali vodo na svoj mlin. Zato je treba pohvaliti pred- log, da se naj v bodoče imena obtnikov, ki na tak ali drug način škodujejo ugledu obrtnikov, objavi in javno ob- ravnava. Nekateri obrtniki so se s svojimi pri- javami dejansko osmešili, ko je bilo iz njihovih računov mogoče izračunati, da lahko oni z družinami žive mesečno z dva, tri ali pet tisoč dinarjev. Taka prijava razumljivo takoj povzroči sum davčni komisiji. V tej obrtniški »davčni aferi« se je zelo slabo predstavil sam predsednik zbornice, tov. Holobar. Predsednik obrtne zbornice je prijavil 285.000 din čistega dohodka, Uprava za dohodke pa mu dokazuje za preko 400.000 din či- stega dohodka več. Kako je s to potezo vplival predsednik na davčno moralo ostalih obrtnikov, si lahko sami misli- mo. Razumljivo je, da družba do pred- sednika, zbornice, ki je na čelu liste tistih s slabo, davčno moralo, ne more gledati ravnodušno. Kaj neki pravijo k takemu svojemu predsedniku obrtniki državnega sektorja. Na sestanku obrtnikov je bilo pre- senetljivo posebno to, da se iz vrst ti- stih malih obrtnikov ni skoraj nihče oglasil niti kritiziral odmere, pač pa so se pojavili zagovorniki teh malih prav med velikimi. Tako je med prvimi govoril v imenu malih avtoprevoznik in čevljar Jager, ki je imel lani preko 2 milijona din prometa. Seveda je Ja- ger tudi med tistimi, ki so utaj ali do- hodke. Njegova izvajanja na sestanku so bila zelo demagoška in neprimerna (obrtništvo nima bodočnosti, naj se obrt podržavi itd.). Rezultat njegovih prizadevanj je bil prav nasproten. Obrtnikov, ki so utajili večje zneske je nekaj desetin. Na Upravi za dohodke smo med najbolj očitnimi zvedeli na- slednja imena: mizarstvo Jurič, frizer Lortaek, avtoličar Žnider, mehanik Per- dan, Ramšak Jože, Kager Secilija, Zim- šek itd. Nekaj primerov še raziskujejo.^ MLO Celfe fe ¡zdaí navodila za najemanje poslovnih prostorov Svet za gospodarstvo in komunalo je sprejel navodila, po katerih se bo'do ravnali najemniki poslovnih prostorov na področju mesta in upravni organi zgradb. Mesečna najemnina za poslovne pro- store bo določena na osnovi pogodb. Odvisna bo od velikosti lokala, pro- metne točke, opreme prostorov in upo- rabnosti za določene namene^Najem- nina se določa na osnovi kvadratnega metra in naj bi znašala od 50 do 500 dinarjev za kvadratni meter. Lastnik lokala sme dati razpoložlji- ve prostore tudi v licitacijo. Lastnik zgradbe pa ne sme poljubno dil^tirati cene, z željo, da bi onemogočil poslo- vanje in tako povzročil odpoved na- jemnika ter da bi potem lahko oddal ickal boljšemu ponudniku. Najemna pogodba velja, če Svei za gospodarstvo v osmih dneh ne dostavi nobenega ugo- vora. Upravni organ, tu je mišljena Upra- va stanovanjskih zgradb, naj stavi ugodnejše pogoje, ki so važni za ljud- sko prehrano dn tudi za manjše usluž- nostne obrate državnega, zadružnega in privatnega sektorja. Ce se kje pokaže, da bi zvišanje na- jemnine neugodno vplivalo na cene artiklov in uslug, ki so važne za široka potrošnjo, morajo poslovalnice o tem obvestiti Svet za gospodarstvo. Odlok pravd, da imajo prednost pri oddajanju poslovnih prostorov v zgrad- bah splošnega ljudskega premoženja dr- žavna in zadružna podjetja. Vsa ta določila bi bilo dobro uporab- ljat? tudi pri sklepanju pogodb med privatnimi lastniki zgradb in najem- niki. O teh odločbah so bili prizadeti ob- veščeni pravočasno, in so morali po- godbe poslati Oddelku za gospodarstvo.,. Pohitite z izdajo delovnih knjižic! Komisija za izdajo delovnih knjižic v Celju je po časopisih pa tudi po osebnih intervencijah že nekajkrat opozarjala podjetja, ljudske občinske odbore in privatnike, da pohitijo s pripravami za izdajo delovnih knjižic. Vendar mnogi tega opozorila ne jemljejo resno. Ne- katera večja podjetja se zadovoljujejo s tem. da od časa do časa prinašajo le malenkostno število prijav, toliko pač, da formalno ostanejo v kontaktu s ko- misijo za izdaio delavskih knjižic. Drugi spet oddajo minimalno število prijav, potem pa jih mesece in mesece ne vidimo več. Tako je na primer »Gra- ditelj« Celje, ki ima preko 1000 delav- cev pred nekaj meseci prinesel zadnje prijave in so do danes preskrbeli de- lavske knjižice komaj kakim 150 lju- dem. »Tehnometal« Celje, ki tudi za- posluje precejšnje število delavcev — do danes sploh še ni začel delati na tem. Zdravilišče Rogaška Slatina ito- tako ne. Malomaren odnos do tega dela kažejo poleg navedenih še Elektro Sempeter, Opekarna Zalee, Volna Laško, Tekstilna Šempeter, Steklarna v Rogaški Slatini, Apnenik Pečovnik in Celjska klavnica. Imenovana podjetja sicer počasi izde- lujejo formularje prijav, vendar prina- šajo zelo pomanjkljiv material, mnogo- krat brez važnih dokumentov, tako, da komisije neredko tudi po trikrat vračajo pomanjkljive prijave. S tako malomar- nostjo posameznikov se delo komisij zavlačuje v nedogled. Tudi občinski ljudski odbori v okraju Celje-okolica z malo izjemami še do danes niso pristopili k delu za izdajo delavskih knjižic. Prav tako tudi pri- vatniki. Privatniki, v kolikor so do da- nes že dvignili prijave radi pozabljajo na potrdilo, da so bili socialno zavaro- vani. Poleg izvlečka potrdila o social- nem zavarovanju morajo privatniki pri- nesti s seboj tudi osebno izkaznico in 85 dinarjev za prijavo odnosno del. knjižico. Kot vzgled tankovestnosti in vzor- nega izpolnjevanja delovnih knjižic pa moramo prvenstveno navesti celjsko bolnico, kjer že končujejo z delom in ki jim komisija od približno 200 prijav ni vrnila niti enega dokumenta v popra- vek ali izpolnitev. Za Celjsko bolnico ne zaostajata dosti Tovarna nogavic v Polzeli, ki tudi že končuje z delom. Sek- cija JDZ, Rudnik Laško, Beton Celje, Pošta Celje, Tovarna emajlirane posode in Tovarna kovanega orodja Zreče. V.S^ SPREJETI SO NACRTI ZA NOVO GLEDALIŠKO KAVARNO MLO je odobril načrte za novo gle- dališko kavarno v novem stanovanj- skem bloku poleg Mestnega gledališča. Kavarna bo sodobno in lepo urejena, istočasno pa se bo v tem prostoru na- hajala tudi slaščičarna. Upajmo, da bo- mo v novi gledališki sezoni že lahko obiskovali ta lokal. TOČILNICA V PREŠERNOVI ULICI BO PREUREJENA Ze nekaj dni je Točilnica v Prešer- novi ulici zaprta. Prostore bodo pre- uredili, uredili sodobne sanitarne na- prave in izboljšali kuhinjo. Podjetje sestavlja proračun za najcenejšo in iz- datno izboljšavo lokala. Obnovo bo kre- ditiral MLO. Uspešno delo množičnih organizacij na terenu Sp. Hudinja Kdor je v zadnjih mesecih sledil delu množičnih organizacij na Sp. Hudinji je videl, da je postalo delo na tem te- renu zelo živahno. Pri tem ima brez dvoma glavno zaslugo terenska organi- zaciia Socialistične zveze, ki s konkret- nimi zadolžitvami posameznih odbor- nikov dviga čut odgovornosti in dosega sistematično delo ter skladnost dela ostalih organizacij. V odboru SZ so bile določene komi- sije, ki odgovarjajo za posamezne sek- torje dela. Tako je bila določena komi- sija za kulturo in prosveto, komisija za agitacijo, komisija za socialna vpraša- nja, gospodarsko-finančna komisija itd. Na čelu vsake komisije je član odbora SZ. Ostali odborniki odgovarjajo za skladnost dela z organizacijo Zveze bor- cev, AFZ, mladinsko organizacijo itd. Uspeh takega načina dela ni izostal. Vrsta uspelih kulturnih prireditev do- kazuje, da delovni ljudje Sp. Hudinje radi pomagajo svoji terenski organiza- ciji. S ponosom govore o svoji dramski skupini, ki je v sorazmerno kratkem času podala že dve enodejanki, nada- lje o novoustanovljeni folklorni skupi- ni, ki jo sestavljajo pretežno mladinci in končno tudi o najmlajših državljahih Sp. Hudinje — pionirjih, ki so že ne- kajkrat razveselili svoje starše z uspe- limi kulturnimi točkami. Veliko pomoč pri izvedbi teh prireditev sta nudili predvsem organizacija AFZ in mladin- ska organizacija. Tudi politično delo je na Sp. Hudinji zelo razgibano. Ce je sklican masovni sestanek ali zbor volivcev, se dvorana napolni do zadnjega kotička. Ob'sk je posebno velik, če obišče teren predsed- nik sindikalnega sveta in ljudski posla- nec tov. Medved, ki s svojim poljud- nim podajanjem poročila zna zaintere- sirati slehernega prisotnega, da tudi sam poseže v diskusijo. Na zadnjem zboru volivcev je bila diskusija poseb- no živahna. Ljudje so razpravljali pred- vsem o komunalni dejavnosti mesta Celja in se v celoti strinjali z razpisom mestnega posojila. V diskusiji so ne- kateri tovariši poudarili potrebo, da se popravi cesta do otroške bolnice in da se škropljenje cest v letnem času raz- širi tudi na Bežigrajsko cesto do So- dina. Množičnim organizacijam na Sp. Hu- dinji želimo tudi v bodoče plodno delo in obilo uspehov. S. A. V Konjicah razpravljajo o pismu CK ZKS (Nadaljevanje s 1. strani) Posebno vprašanje, ki več ali manj zadeva vse organizacije, so odprti se- stanki in udeležba nečlanov. IVÎedtem ko so bili prvi odprti sestanki soraz- merno dobro obiskani od nekomunistov, pa jih pride v zadnjem času vedno manj. Del krivde za to odpade na sam način obveščanja, saj se skoraj povsod zadovoljijo le s plakatom ali osebnim vabilom za člane, vse premalo pa se skrbi za osebno agitacijo. Večja krivda pa pade na vsebino sestankov. Niso redki primeri, ko se na sestankih vse preveč obravnava razna organizacijska vprašanja, pobiranje članarine in po- dobno, pri tem pa komunisti prezrejo vrsto političnih in gospodarskih vpra- šanj, ki gredo mimo njih. Naravno je, da nečlane taki sestanki ne zanimajo, saj od njih nimajo nobene koristi. Ko sedaj komunisti ocenjujejo svoje delo in delajo načrte za v bodoče, bodo vsekakor morali gledati tudi na to, da bodo njihovi sestanki bolje priprav- ljeni in na katerih naj se obravnavajo tekoče naloge, s čimer se bo udeležba nečlanov gotovo povečala. Stev. 29 »Savinjski vestnik«, dne 25. julija 1953 Stran 3 Ropopsha tolpa iz Robitovca Prjela zasluženo kazen Vse od sredine leta 1950 pa do druge polovice oktobra 1952 je bilo v ob- činah Slivnica pri Celju, Loka pri 2u- smu, Šentjurju, pri Celju, Šnnarju pri Jelšah in Prevorju izvršenih celo vrsto roparskih napadov, vlomnih tatvin in tatvin. Mnogi poizkusi pa so se izja- lovili, kjer so storilcem pravočasno pre- prečili dejanja. Ta dejanja so si v pogostem zapo- vrstju sledila v času, ko je bil doma v Rakitovcu tudi Selič Jože, ki je bil z Zidanskim Karlom kolovodja ropar- ske drhali. Prenehali so, ko je prvo- imenovani odšel k vojakom v jeseni leta 1952. Obtoženci so se tri dni zagovarjali pred Okrožnim sodiščem v Celju. Razprava je pokazala, da so obtoženci vlamljali in ropali v nočnem času. Bili so obo- roženi in so večkrat nastopali tudi za- maskirani. Pri tem so bili zelo nasilni in so prestrašenim žrtvam grozili celo s smrtjo. Obtožnica je obtežila storilce za 23 ropov, vlomnih tatvin in eno hu- do telesno poškodbo. Pripomniti je treba, da so bili storilci večinoma mlajši ljudje, kar izpričuje dejstvo, da je bil vodja roparjev mla- denič, ki je bil šele lani klican k od- služenju vojaškega roka. Ropali in kradli so v največ primerih denar, industrijske bone, perilo, obleke, vino iz zidanic, iz hlevov drobne živali kot zajce in -perutnino. Iz urarske de- lavnice v Loki pri Zusmu so odnesli 7 žepnih in 9 ročnih ur. V noči od 29. na 30. maja 1952 so izropali trgovino Kmetijske zadruge v Prevorju. Iz tr- govine so odnesli gotovino in razno tekstilno blago v skupni vrednosti za 340.000 din. V noči od 9. na 10. marec istega leta so Selič Jože, Zidanski Karel in Gajšek Jože napadli v Bodrežu Zavski Franca. Selič je napadenemu vrgel na glavo težak kamen. Zavski je dobil veliko rano na glavi in pretres možganov. To nečedno druščino so ujeli, ko so razpečavali naropano blago. Roparji, ki so bili strah tamkajšnjega prebivalstva, so se končno znašli v roki pravice. Pred sodiščem so po večin? priznali svoje zločinske podvige, le Zidanski Ka- rel je trmasto zanikal celo pri sooče- njih. Pod težo dokazov je tudi on pri- znal. Seličev brat Albert, ki je bil tudi obtožen in soudeležen, je kradel svoje- mu bratu ukradeno blago, ostali obto- ženci pa so razpečavali in skrivali plen te tolpe. Sodišče je obsodilo Selič Jožeta na 12 let strogega zapora, Zidanski Karla na 6 let strogega zapora, Selič Alberta na 4 leta in 4 mesece strogega zapora. Voga Miho na 5 let strogega zapora, ostale #azpečevalce blaga, Pestivšek Mirka pa na 2 leti in 10 mesecev stro- gega zapora, Johan Albino na 3 mesece zapora in Brečko Rudolfa na 3 mesece zapora. Zadnjima dvema so kazen od- ložili za dve leti. Med temi je družbi najbolj nevaren Selič Jože, ki je poleg tega še vojni dezerter in je že v vojski bil obsojen na tri leta strogega zapora pri voja- škem sodišču v Beogradu. Tudi Selič Albert že prestaja kazen 4 let in 6 mesec strogega zapora, na katero je bil obsojen pred okrožnim sodiščem v Celju že leta 1952. Selič Jože je bil leta 1949 blagajnik v KZ Slivnica. Tam je poneverjal de- nar in bil obsojen na 1 leto zapora. Potem je bil v Radovljici skladiščnik podjetja za odkup in preskrbo gostin- stva. Tudi tam je kradel in bil obsojen na 9 mesecev zapora. Še prej, ko je odšel v Radovljico, je izvršil dva ropa in en vlom. To dokazuje da je nepo- boljšljiv ropar in tat in je zadnji čas, da je prijet. PROCES JE POKAZAL, DA SE STARŠI PREHITRO ODKRIŽAJO SKRBI ZA OTROKE Žalostno je dejstvo, da so vsi sto- rilci mladi ljudje, ki še nujno potrebu- jejo roke, ki bi jih uvajala v spodobno, družbi koristno življenje. V tem prime- ru je razvidno, da so starši pustili mla- deniče živeti kakor so sami hoteU. Zla- sti je to tipičen primer za našo kmeč- ko mladino, kjer je kontrola nad počet- jem doraščajočih otrok odvisna izključ- no le od staršev. Mestni otroci, zlasti še tisti, ki obiskujejo srednje šole, ki se učijo raznih poklicev, imajo več skr- bi, so pod večjim nadzorstvom in med tem ne pride do tako težkih kaznivih dejanj. Na kmetih pa starši mislijo, da je skrb za doraščajočega sina ali hčer odveč, čim izstopi iz šole. Mar ni čud- no, da starši teh mladih ljudi, ki so storili toliko kaznivih dejanj, niso vo- dili računa kam zahajajo ponoči, kaj delajo? Odkrito rečeno, je poleg kriv- de, ki so jo prevzeli nase mladi hudo- delci, velika krivda tudi na starših. Starši so odgovorni za svoje otroke vse, dokler ne zavzamejo v družbi samo- stojnega položaja, ko je njih vzgoja ne- potrebna, pa še potem življenje teh lju- di marsikdaj zavisi od prejšnje vzgoje in nasveta, kd ga vsak roditelj lahko ob vsakem času in ob vsaki starosti otro- ka nudi. PRI NAS NI KAJ POSEBNEGA, ČE KDO KAJ PRINESE... Na razpravi zoper tolpo o kateri go- vori prejšnji članek, je prišlo do izraza nekako čudno pojmovanje naših ljudi o narodni imovini. Ko se je zagovarjal obtoženec, ki je kupoval, razpečaval in skrival nakra- deno blago, je z glasom, ko da to ni nič posebnega povedal, da si pač ni mislil, da je blago oropano, češ, da ni tako čudno, če v njihovem kraju delavci kaj prinesejo. Mislil je na balgo, ki ga je prevzel. Ne vemo točno, če je mislil pri tem čisto konkretno na blago, ki ga je sprejel. Toda čudno je vendar, da ti ljudje niso pozorni na tak slučaj, ko vendar vedo, da je treba blago vendar kupiti in da ga nihče ne kupi z na- menom, da bi ga prodal, morda tudi pod ceno, ki je v trgovinah. Kolikor je bil ta izgovor na sodišču neupoštevan in je vplival tudi na kazen, je treba o njem spregovoriti kaj več. Zgodi se sem in tja, da se kateremu ,izmed članov delovnih kolektivov v mestih posreči izmakniti kos blaga ali kak drug artikel, ki ga dotični delovni kolektiv proizvlaja. Taki ljudje med kmečkim prebivalstvom kmalu najdejo kupca, ki ne pomisli od kod tako bla- go, ali pa je njegova stopnja poštenosti prikrajšana za najvišjo vrednost, to je, spoštovanje do splošnega premoženja. Ne mislimo v tem primeru, v sploš- nem bo moralo sodišče v bodoče še ostreje kaznovati take ljudi, ki ne raz- likujejo privatno imovino od skupne. Ta bolezen, da tatvina ljudskega pre- moženja ni tolikšen greh, se je menda med ljudmi kar preveč zakoreninila. Ni državljana, ki mu je naša sociali- stična skupnost pri srcu, ki bi ne odo- braval, če bo sodišče obsodilo tistega, ki je na sumljiv način pridobljeno blago kupil, z večjo kaznijo, kot storüca sa- mega. Tem je treba prisoditi najtežjo kazen, ki jo določa zakon, ker v tem slučaju ne gre le za kriminalno dejanje, temveč je v ozadju še politična krivda. To je skratka omalovaževanje naših skupnih naporov za zgraditev naše bo- dočnosti. Ne vemo, kako je sodišče v tem kon- kretnem slučaju kaznovalo te krivce. Najbrž je to tudi upoštevalo, vendar se zdi, da so ti ljudje, ki so dajali nekako potuho storilcem, premalo kaznovani. Če bi ne bilo odjemalcev naropanega blaga, če bi le ti hoteli imeti zagoto- vilo, da je blago bilo pridobljeno po- štenim potom, bi se tolpa ne razmah- nila tako, in če bi ti ljudje bili pošteni, kot mora biti vsak državljan, bi roparji in tatovi prej prišli, na varno. Pripomniti je treba tudi tole. Selič Jože, kolovodja tolpe, je bil predkazno- van zaradi poneverbe in je potem dobu dejansko lepšo službo, prikladnejšo za tatvino. Skladiščnik lahko več ukrade, ker ima blago pri roki. Tudi to naj bo opozorilo za podjetja, ko nameščajo no- ve moči. Ljudje, ki so omadeževani s kriminalnimi dejanji, s tatvinami, mal- verzacijami in temu podobnimi zločini, morajo storiti vse kaj več, kot prese- deti kazen, da bi od družbe spet dobili zaupanje. ^ V vročih dneh avgusta je oddih na morju prav prijeten. Na sliki vidimo vilo Dragico, ki tvori poleg vue Marjan Počitniški dom Železarne Štore na Rabu, kjer v teh dneh preživlja svoj letni dopust nekaj družin iz Ce- lja in Štor. Želimo jim prijeten oddih! Pripombe !< problemu o našem narodnem ponosu Se ne zdi čudno natolcevanje, če kaj ni prav pri nas, češ, kaj bodo rekli tujci? Vse to se sliši tako, kot če bi rekli, da živimo za tujce. Res so nam tujci dragocen »tržni izkupiček"'deviz«, toda ne bi smeli biti merilo naše mo- rale, merilo našega prizadevanja itd. Bi ne büo л^Ико bolj socialistično, če bi enkrat rekli: Kaj pravijo k temu naši ljudje. Naš delovni človek je tisti za katerega ustvarjamo. Delovni človek je tudi tisti, kateremu so namenjeni do- hodki, ki jih prinese tujec. Tudi v tem strahu pred tujci, kaj bodo rekli, kaj bodo videli, kako si bodo to ali ono razlagali je ponižanje našega človeka. Dosti je že tega slinjenja okoli tuj- cev. Vse zaradi njih. Da bodo le oni za- dovoljni. Kjer ni za domačega delov- nega človeka razumevanja, kjer ni skr- bi zanj, k vragu tudi s tujci. Vse je prav, gostoljubnost, spoštovanje, skrb za razvoj tujskega prometa, toda ukla- njanje, slinaštvo in temu podobno je preveč. Tudi tujec bo kmalu spoznal v takem klečeplazenju le slabega gosti- telja, ki ga vodi le lov za denarjem ali pa morda še kaj drugega, če bo videl, da je izjema med ostalimi gosti. Navse- zadnje vsakemu tudi ne prija, če se nekdo preveč pripogiblje. Priporočamo našim ljudem, da v slu- čajih, če bodo opazili, da so kje slabše postreženi, slabše sprejeti ali celo za- postavljeni, protestirajo na kakršen koli način. So podjetja, kjer imajo za tujce posebne pribore, posebej izbrano postrežbo in podobno. Zdi se, da so pritožne knjige, ki so v obratih nekam izginile, ravno sedaj najbolj potrebne. Železniška zveza Celja s Sotelsko dolino Na celjskem kolodvoru vidimo ob pri- hodu in odhodu vlakov, kako je Celje gospodarsko navezano na Sotelsko do- lino, saj so vedno in ob vsakem času vlaki v Sotelsko dolino natrpano pk)lni. Posebno pa je treba omeniti, da pri- pelje železnica zjutraj kar trikrat de- lavce v celjske tovarne in da ima po- Poldne v ta namen prav pyoseben de- lavski vlak. Res je, da tega vlaka ne označuje niti Vozni red v svojih izdajah in da njene ^ft^eri ne objavlja niti celjski kolodvor ^a svojem voznem redu, tako da zanj ^edo potniki le od ust do ust in se- seda ne vedno v korist tujskemu pro- kletu. Priznati je treba, da je nekoliko' Ježavno opisati odhajanje in prihajanje ^^ga popoldanskega delavskega vlaka, ^3jti odpelje iz Celja ob 14,37 naravnost Ponikvo, tam se obrne in vrne na ^itibelno, zopet se obrne, gre v Me- 1 ^^je, se obrne ter vrne v Grobelno, , jer i>očaka na ljubljanski vlak, da se "^^nčno odpelje v Zabok. Priznati je treba požrtvovalnost že- lezničarjev in najboljši namen železni- ške uprave, vendar je treba imeti pred očmi tudi potrpljenje potnikov, kajti le-ti morajo najprej izstopiti na Gro- belnem, tam ob plotovih in po sencah potrpežljivo čakati, da se vrne vlak in se morajo peljati naprej. Pribiti je tre- ba, da se to vrši dnevno in da skače na Grobelnem vsaj 150 delavcev naj- prej iz vozov, potem pa skoraj enako število zopet nazaj. Mučno je to ob lepem vremenu, kar nevzdržno pa ob slabem vremenu, ko ni nikjer primerne pokrite čakalnice, pa tudi sicer komaj nekaj klopi. Zato bi bilo neprimerno ugodneje, da bi železnica ugodila želji in pustila potnike, da ostanejo v vago- nih in bi jih brezplačno peljala do Po- nikve in zopet nazaj na Grobelno, vsaj dotlej, dokler ne postavi zopet primer- ne čakalnice na Grobelnem. Ta čakal- nica je tako p>otrebna s primernim bi- fejem, zlasti še ob sezoni, ko ga po- grešajo predvsem tujci. IZ CELJA BO PELJAL POSEBEN VLAK NA PROSLAVO V OKROGLICE Množične organizacije mesta Celja in Okrajni sindikalni svet v Celju pri- pravljata poseben vlak za obisk pro- slave v Okroglicah v goriškem okraju. Kakor znano bodo v Okroglicah velike svečanosti ob 10. obletnici II. zasedanja AVNOJ, na katerem je bil sprejet sklep c' p'-iključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji ter istočasno 10. obletnico vstaje. Ob tej priliki se bodo v Okrog- licah zbrali tudi pripadniki IX. korpu- sa NOV POJ, Prekomorske brigade in drugi. Cena za vožnjo do Nove Gorice in nazaj je določena na 360 din. Prijave sprejema Okrajni sindikalni svet, ki vabi na polnoštevilno udeležbo na tej veliki manifestaciji. J. ,,ZLET SVOBOD" je bil manifestacija iculturnega življenja našega delovnega človeka Ko smo v prejšnji številki poročali o zletu Svobod v Celju, nismo mogli več uvrstiti pregleda nad kulturnim de- lom tega dogodka. Zlet Svobod se je dejansko pričel že 20. julija. Namen zleta je bil, da bi popularizirali delav- ska društva Svobode, istočasno pa pri- tegnili h kulturnemu udejstvovanju še preostale delavce in državljane, ki si doslej še niso poiskali torišča kultur- nega življenja.. Na zlet je bilo povabljenih 12 Svo- bod, in sicer: Konjice, Zreče, Rogaška Slatina, Store, Šoštanj, Velenje, Pol- zela, Liboje, Laško in Rudnik-Laško, vendar je od udeležbe izostala Svobo- da iz Polzele in Prebolda, ker se je na Polzeli ob istem času vršila otvoritev novega zadružnega doma. Zlet je bil — kakor smo že omenili — poleg politične manifestacije tudi kulturna, saj je v tem delu programa nastopilo več gledaliških družin, in to v samem Celju in v krajih izven Celja in prav tako tudi pevski zbori. V Celju je dramatska sekcija Svobo- de iz Celja odigrala dramo »Ugasle lu- či«, vendar je bila predstava slabo obi- skana, v Pečovniku pa je gostovala s Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Gledališka družina Svoboda iz Liboj je v Škofji vasi nastopila s Cankar- jevimi »Hlapci«, Prebold pa v Laškem s »Celjskimi grofi«. Potem so Laščani gostovali v Štorah z Zigonovo dramo »Kadar se utrga oblak«. (Obširnejše Pl^očilo na tej strani). Tudi pevskiU zborov je bilo več, in sicer so pevci iz Štor priredili koncert v Zrečah. V Celju je bil koncert ob priliki Dneva vstaje v mestnem parku, dugi dan pa so pevci iz Štor zapeli še v dvorani Ljudskega gledališča. V če- trtek so v Ljudskem gledališču izva- jali koncert še vsi trije pevski zbori iz Laškega, v petek pa še ženski zbor Svobode iz Celja. Ob vseh teh kulturnih prireditvah pa je bilo mogoče ugotoviti, da društva Svobod tako rekoč nimajo svoje pu- blike. Omeniti je treba dalje še vse godbe: Štore, Laško, Šoštanj, Velenje, Zabu- kovica in Konjice, ki so ob tej priliki prav tako imele svoje koncerte. Tak je bil združen koncert velenjske in za- bukovške godbe, šoštanjske, konjiške in godbe iz Štor. Na koncu je treba še poudariti, da prireditve niso bile skoncentrirane v Celju, temveč kakor smo videli, pred- vsem izven njega, da so se vršile tu in tam, kar je posebne važnosti za pri- tegnitev čim širših množic v delavska di'uštva Svobod. . .________ Zigon: Kadar se utrga oblah v okviru zleta »Svobod« v Celju je gledališka družina iz Laškega uprizo- rila v Štorah, dne 25. julija Zigonovo dramo »Kadar se utrga oblak«. Delo, ki je spričo svojih dramatskih pomanjkljivosti (kompozicija, slog) bolj igra kakor drama — našim poklicnim gledališčem skorajda tuja in potemta- kem nepomembna, je z vso požrtvo- valnostjo režiral Toman Ivan. Vsebine te drame ne bom navajal, za- nima nas bolj njena celotna izvedba in posamezne vloge. Za večino igralcev velja — slabo obvladanje teksta, ki za- vaja v enoličnost in suhoparno reto- riko. Vlogo Jakoba je dobro odigral reži- ser sam, vendar je čestokrat zašel v pa- tos, ki se v njem vselej vsak dramatski efekt izgubi v neko statiko. Njegova žena Ana (Blagotinškova) se je sicer trudila, di bi podala vlogo tako kot si jo je režiser zamislil, toda ni se ji do- cela posrečilo, ker je bila bolj nave- zana na šepetalko kakor na tekst, ki je osnova vsemu in ki ga igralec zato mora obvladati. Taka metoda ima se- veda za posledico utenjenost igre, kjer gre zgolj za golo izvedbo vloge, pri če- mer je jasno, da ni mogoče misliti še na razne in različne čustvene poudarke in geste, kar je za ustvarjanje efektov bistvo. Nekoliko bolje in bolj sprošče- no je zaigral njen sin Lojze (Kužnik), ki zanj skorajda lahko trdimo, da bo ob poglabljanju svojega znanja in ob poglabljanju svojih čustvenih odten- kov, postal še zelo dober igralec. Tudi vloga Andreja (Aškerc), ki zahteva močnega igralca, je bila preslabo na- študirana. Manjkalo mu je psihološke igre, — notranjih doživetij, razdvoje- nosti, posebno ob izpovedi Ane in tudi kasneje, ko v njem zmaga dobro nad zlim. Zadovoljil je še Filip (Kačič), medtem ko je Lenka (Šularjeva) čeden odrski pojav, ki pa tej svoji igrti ni ustrezala. Bila je premalo živahna; za- to pa bi v vlogi, ki bi odgovarjala nje- nemu mirnemu temperamentu, gotovo uspela. Poštarju (Vrhove) pa se je zelo poznalo, da je moral zadnji teden, ka- kor se temu reče — uskočiti, tako da gotovo ni imel časa za boljšo pripravo. Četudi je kritika morebiti malce pre- ostra, je kolektiv dobil na zletu »Svo- bod« kar dobro oceno, zlasti če imamo pred očmi težave, ki se z njimi morajo boriti amaterske družine. Prepričani pa smo, da bo gledališka družina »Svobode« iz Laškega v pri- hodnji sezoni s temeljitim študijem in boljšimi pripravami žela uspehe in pri- znanje kakor njihovi tovariši pevci. Vernik C. Koričan je esperantski kongres - kaj je razpravljal? Ker nam je v kratkem članku nemo- goče podati vsebino kongresa, se hoče- mo omejiti le na glavne rezimeje: Kon- gres je trajal sedem dni in zaradi pe- strosti in zasedanj mnogih sekcij ni büo mogoče udeležencem prisostvovati vsem razpravam. Delo kongresa je bilo razdeljeno na 2 generalni konferenci mednarodnega esperantskega udruženja, ki sta se vr- šili v ponedeljek in petek dopoldne. Med ostalimi dnevi so imele po tri zasedanja sekcije: a) Esperanto v znanosti in tehniki, h) Esperantska literatura, c) Esperanto in radio. Poleg teh konferenc so bile še stro- kovne konference svetovne esp: novi- narske organizacije. Mednarodne lige učiteljev in profesorjev, konferenca združenja znanstvenikov, esperantske združenje zdravnikov in celo konferen- ca mednarodnega združenja esperan- tistov-filatelistov. V sredo popoldne in v četrtek pa so imeli posebno konfe- renco esperantisti-člani sindikatov, ka- tero je organiziralo delavsko esperant- sko društvo in kateri so prisostvovali najvidnejši funkcionarji jugoslovanskih sindikatov. (Obširneje o tej konferenci bomo po možnosti še spregovorili v pri- hodnjih številkah). Na kongresu je bua organizirana no- vinarska služba, ki je vsakodnevno iz- dajala biltene o vseh razpravah in re- solucijah. (Preko 200 novinarskih agen- cij je vložilo pooblastila za prejem bil- tenov.) Na-prvi generalni skupščini medna- rodnega esperantskega udruženja je bü razdeljen vsakemu udeležencu referat s poročuom o delu vodstva in širšega odbora. Na kongresu se je predvsem pretre- salo vprašanje o odnosu razprav esper. v UNESCO, o zbiranju materiala in priprav za 8. konferenco UNESCO v Montevideo. Vodstvo je formiralo spe- cialno komisijo, ki bo v kontaktu z UNESCO — isto tako so formirane ko- misije v posameznih esp. udruženjih držav, ki bodo sodelovale z UNESCO svojih držav. Vodstvo upa, da bo to sodelovanje ustvarüo potrebne pogoje za uspešno konferenco UNESCO v Mon- tevideu in da se tako prizna esperanto kot mednarodni jezik. Sekcija »Esperanto v znanosti in teh- niki« je v glavnem razpravljala o pre- vodih znanstvenih del, o ustvarjanju, odnosno " o nadaljnjem razvijanju esp. terminologije. Sprejeta je bila re- solucija, da se prikaže vrednost že ustvarjene tozadevne literature in iz- dajo rezimeji na esperantu bodočih znanstvenih del in postavljanju toza- devnih sekcij pri znanstvenih ustano- vah. Sekcija Esperantska literatura je raz- pravljala v glavnem o koordinaciji pri izdajanju književnih del ter o načinu razprodaje knjig. Sekcija Esperanto in radio je spre- jela sklepe, da naj bo pri vsaki radijski postaji ustanovljena esperantska sek- cija, kjer se bodo рк) "možnosti organi- zirale esperantske oddaje tudi za tu- zemce. Najmočnejše radijske postaje naj bi pri glasbenih oddajah za ino- zemstvo poleg nacionalnih objasnitev uporabüe tudi esperanto. Nadalje je bü sprejet sklep, da UE A pri močni evropski postaji dobi dovo- ljenje za četrturno oddajo o esperantu, pri UNESCO pa razglašen j e interna- cionalnih obvestil o sklepih organizacije združenih narodov v esperantu. Posebni del kongresa je predstav- ljala mednarodna letna univerza, ki je dala 9 predavanj, katerih glavne misli bomo po možnosti tudi še objavüi pozneje. - Izredno zanimiva so bila še 3 kul- turna predavanja: predavanje o Zagre- bu, Jugoslavija, dežela in ljudstvo (pri tem predavanju je bua velika dvorana Delavskega doma nabito polna) ter pre- davanje v agrikulturi Jugoslavije. Umetniški in zabavni del kongresa je bü na največji kulturni višini. V po- nedeljek zvečer je bil umetniški večer naših pesmi in tamburaški orkester, sindikalni pevski zbor Jakša Dugandžič (sindikat prometnih delavcev) pa je pel pesmi v esperantu. V torek je bil koncertni večer, v sredo pa večer nacionalnih plesov Ju- goslavije. Dvorane so bile vsakokrat nabito polne. V četrtek je bil dan iz- letov, v Samobor, Plitvice in drugam. Izleta v Samobor se je udeležilo okrog 1000 delegatov. Skupina 19 delegatov iz Švedske pa je s člani esp. društva Celje dne 2. avgusta obiskala Logarsko dolino. M. D^^ stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 8. avgusta 19531 Stev. 31 Iz celja NEKAJ O CESTNEM PROMETU S 3. avgustom je bil v Celju uveden na križiščih nov mednarodni način usmerjanja prometa. Prometni organ; LM so z nauki in navodili uvajali pre- bivalstvo v to novost, kar je večina prebivalstva z razumevanjem in odo- bravanjem sprejela. Ta novost bo pre- cej dvignila zunanji kulturni izgled na- šega mesta, saj je bil nov sistem v Ljubljani in Mariboru uveden že mnogo prej. Skupine ljudi, ki se zbirajo na križiščih, dokazujejo, da se prebivalci zanimajo za razvoj prometa. So pa ne- katere izjeme, ki jim je tudi prijazna poučna beseda organa LM psovka in iščejo zato zadoščenje pri višjih foru- mih. Več razumevanja bi pri tem morala pokazati tudi Uprava za ceste in kana- lizacijo v Celju. Prehode za pešce in stop-črte na križiščih naj bi pobarvali s snovjo, ki bi jo nalivi ne izprali, ali pa naj bi v cestišče vdelali odgovarja- joče kovinaste ploščice. Po novem načinu je vožnja na kri- žišču prepovedana takrat, kadar kaže v smeri vožnje prometni miličnik prsa ali hrbet. Z dvigom roke da prometni miličnik tistim, ki so imeli odprto smer, znak »stoj« in izprazni križišče, za tiste pa, ki so pripeljali v smeri hrbta ali prsi prometnega miličnika, znak »pri- pravi se«. Ko se miličnik z dvignjeno roko obrne, odpre nasprotne strani z iztegnjenimi rokami. Vozila, ki priha- jajo v smeri, ki je ta čas zaprta, mo- rajo obstati na široki, do polovice ceste potegnjeni črti. Pešci smejo prekoračiti križišče ozi- roma cesto samo za ob križiščih poteg- njenimi črtami. Prehod preko sredine križišča je prepovedan. Zaželeno bi bilo, da prebival&tvo me- sta Celja in okolice samo da svoje pri- pombe in mnenja za izboljšanje pro- meta v našem mestu. NOVA TOVARNA CEMENTNIN V PECOVNIKU pri CELJU Gospodarski svet .Mestnega ljudskega odbora Celje je na svoji seji sklenil, da bodo v bližnji prihodnosti zgradili novo tovarno cementnih in kamnose- ških izdelkov, ker dosedanja ne odgo- varja več potrebam našega gospodar- stva, zaradi prenizke proizvodnje. Z' gradbenimi deli bodo zato pričeli že le- tos, in sicer bodo že letos zgradili ob- jekte v vrednosti 25 milijonov dinarjev. V jeseni se bo lahko prešel^ del obra- tov celjske »Cementnine« v nove pro- store. Nova tovarna bo moderno meha- nizirana, njena vrednost bo znašala 45 milijonov dinarjev, letna proizvodnja pa bo najmanj trikrat prekašala proiz- , vodnjo stare celjske »Cementnine«. NOVI OBRATOVALNI CASI V ME- SNICAH, TRAFIKAH IN GOSTIN- SKIH PODJETJIH Na predlog Trgovinsko - gostinske zbornice je Svet za gospodarstvo in ko- munalne zadeve MLO Celje sprejel no- ve obratovalne čase za mesnice, trafike in gostinska podjetja. Mesnice oziroma prodajalne suhega in svežega mesa bodo odprte od 6. do 11. ure, medtem ko morata biti dve največji prodajalni odprti vsak. dan ne- pretrgova od 6. do 20. ure. Vse prada- jalne pa morajo biti ob sobotah in dne- vih pred prazniki odprte nepretrgoma od 6. do 18. ure. Trafike bodo v poletnem času od- prte od 6. do 11. ure in od 15. do 18. ure. V zimskem času pa morajo biti trafike odprte od 6.30 do 14.30 ure in od 15. do 18. ure. Dve trafiki morata prodajati tobačne izdelke od 6. do 20. ure, trafika v bližini upravnih usta- nov od 6.30 do 14.30 ure, medtem ko mora biti dežurna trafika v centru me- sta ob nedeljah in praznikih odprta od 7. do 12. ure. Restavracijam je dovoljeno ob sobo- tah in nedeljah in ob dnevih pred praz- niki in za praznike obratovati do pol- noči. TEHARSKA CESTA V GRADNJI Celjani, zlasti prebivalci severo- vzhodnega dela mesta, so končno do- čakali, da bo Teharska cesta urejena. Vendar so nekateri preveč nestrpni in govore, da se dela prepočasi odvijajo. Treba je pripomniti, da je gradnja ce- ste zelo težavna stvar in da se mora temeljito opraviti. Ce bi cesto dokon- čali v letošnjem letu, bi se to v nekaj letih maščevalo, kajti naglica ni dobra. Letos bodo izvršena popolna makadam- ska obdelava, medtem ko bo asfaltiranje prišlo na vrsto šele drugo leto, ker se mora cesta utrditi in vleči, TUDI »SOLČAVA« PRIDE NA VRSTO Deloma neurejena pasaža v Prešer- novi ulici je že delj časa kamen spoti- ke. Zadnje dni so pričeli urejati lokal za prodajalno tovarne tobaka iz Sara- jeva, naslednje dni pa bo urejen tudi vhodni del trgovine »Solčava« in dvo- riščna vrata Kolbeznove hiše. Tako bo pasaža dokončno urejena. Potrebno je, da naposled tudi stebrišče primemo prebelijo in pobarvajo. GRADNJA PODSTREŠNIH STANOVANJ Ze jeseni smo pisali, da Uprava dr- žavnih stanovanjskih zgradb na stav- bah, ki so njena last, in odgovarjajo prezidavi, gradi podstrešna stanovanja. V Ziidanškovi ulici so se stranke že vse- lile, medtem ko v palači v ulici Tončke Cečeve urejujejo vrsto novih stanovanj. Tako bo poleg več stanovanjskih blo- kov tudi ta način zmanjševanja stano- vanjske krize, uspešen. mestni ljudski odbor je prevzel troje invalidskih podjetij Na nedavni seji je Gospodarski svet MLO prevzel od invalidskega podjetja obrate »Čevljarstvo«, »Šivalnico« in sla- ščičarno »Zvezdo«. Čevljarstvo in Šivalnica bosta obra- tovala naprej kot samostojni obrtni podjetji. izlet v sotelsko dolino Propagandno-poučni izlet v Sotelsko dolino preko Planine, Pilštanja, Kozje- ga, Podsrede, Bistrice in Kumrovca ter skozi Olimje in Podčetrtek priredi za svoje člane in povabljene goste v ne- deljo, dne 9. avgusta Obsotelsko turi- stično društvo s sedežem v Celju. Pri- jave sprejemajo v bivši drogeriji Sa- nitas. Gibanje prebivalcev v Celju od 27. 7. do 2. 8. 1955 V tem času se je rodilo v Celju 24 dečkov in 22 deklic. Poročili so se: Majcen Rihard, nameščenec iz Celja in Rado- tič Aleksandra, nameščenka iz Smartna ob Paki; Avbreht Franc, avtomehanik in Pangerl Pavla, tkalka, oba iz Celja; Sesek Viktor, stroj, ključavničar iz Stare Loke in Avbreht Milena, krojaška pomočnica iz Celja; Rak Franc, gra-' verski pomočnik in Premuš Katarina, tov. de- lavka, oba iz Celja; Blaznik Anton, čevljarski pomočnik in Resnik Veronika, šivilja, oba iz Celja ter dr. Predan Bojan, zdravnik in Sala- mon Smiljana, bolničarka, oba iz Celja. Umrli so: Doberšek Antonija, upokojenka iz Celja, sta- ra 55 let; Poklšek Avgust, delavec iz Loke pri 2usmu, star 25 let; Repič Ivan, kmetovalec iz Medloga, star "6 let; Beline Matevž, kmetova- lec iz Gubno pri Lesičnem, star 46 let; Šalej Ana, gospodinja iz Drešinje vasi, stara 54 let ter Ojsteršek Jurij, upokojenec iz Velenja, star 83 let. ...iz ozadja VTISI z VELENJSKEGA JEZERA Najlepši primer, kako človek spremi- nja naravo in jo oblikuje v svojo ko- rist, je mlado, čisto, z gozdnatimi griči obdano Velenjsko jezero. Po udoru tan- ke zemeljske plasti v izpraznjene rove velenjskega rudnika je tam nastalo do- kaj široko in mikavno jezero. Velenj- čani so s pomočjo rudnika prav spretno izrabili ta pojav v svoje kulturne na- mene. Jezero so spremenili v prijetno letno kopališče z vsemi sodobnimi na- pravami. Skakalnica in pomoli za star- tanje plavalcev te vabljivo kličejo, da skočiš v tople jezerske valove in si osvežiš od vročine prepotene ude. Mali pisani čolnički te vabijo, da se poigraš z njimi in prekrižaš jezero po dolgem in počez. Pogrešajo pa še vsaj dva večja čolna za vožnjo po jezeru in za prehod čez jezero na drugo stran. IZ pilStanja TAKSNEGA OCETA MORA SKUP- NOST PRISILITI K MORALI Človek, ki je zanemaril očetovske dolžnosti je Kladovšek Janko iz Lesič- nega. Svojo ženo Marijo je odpravil z doma, ker se ni mogla razumeti z nje- govimi; starši in jo pustil brez sredstev za otroka. Obljubljal je sicer, da bo po- iskal službo in ji uredil družinsko živ- ljenje. Pa je ostalo le pri besedah. Že- na je bila prisiljena iskati pomoči pri teti in je potem imela še enega otroka z njim. Ker žena ni vedela kaj početi, se je obrnila na sodišče, ki je razsodilo, da mora Kladovšek plačevati 1000 dih za otroka. Ta pa ni plačal, le zagrozil ji je, da jo bo ubil, če še pride na nje- gov dom. Naposled je prišlo tako daleč, da je žena Marija prinesla drugorojenca na občinski odbor. Poklicali so moža, ki mu je hotela žena izročiti otroka, ker še prvega ni imela s čim preživljati. Le-ta se je »znašel« in tajil, da bi bil drug otrok njegov. (Kdo mu naj ver- jame spričo njegovega odnosa do prve- ga otroka, ki ga prizna?) Zena ni nič opravila. Mora počakati do naslednjega uradnega dne, ko v Kozjem uraduje sodišče. Zena sredstev nima, otroci pa morajo jesti" vsak dan, ne samo ob uradnih dnevih. To je kratka zgodba, ki veliko pove. Zanimivo se nam zdi, da v tem kraju ni ljudi, ki bi že prej uredili to stvar in priskočili materi na pomoč. Kaj neki govorijo na svojih sestankih žene v AFZ organizaciji? Mar res ljudje po- štenega značaja, ki jih gotovo ni tako malo v Lesičnem ne najdejo načina, da bi brezvestnega očeta pripravili do iz- polnjevanja očetovskih dolžnosti? Uredništvo si pridržuje pravico na- slednjega dostavka: Po dosedanjem obnašanju Kladovšaka sodeč, bi bilo po izidu tega članka primemo paziti kaj bo Kladovšek počel. Človek, ki nekemu grozi s smrtjo, ni daleč od tega, da bi tudi kaj takega storil. Merodajni pa naj pohitijo z zadevo, da bo čim prej urejena. V naši socialistični družbi ta- kih pojavov ne smemo trpeti. Naša skupnost ima toliko moči, da nemoral- neže nauči reda. Ce ne z lepim pa zgr- da. Pri ljudeh s tako debelo kožo bo- žanje ne pomaga. Pri vhodu k jezeru te pozdravi lepa v lesu izdelana moderna restavraOija z jedilnico, salonom in kuhinjo. Vse na- pravlja prav prijeten vtis. Prijazne to- čajke ti vljudno postrežejo, le škoda, da'tokrat niso imeli ledu. Qddaljen in domač gost bi še segel po kakem ko- zarcu, toda topla pijača v vročini mu ne gre v slast. V bližini je še pomožna točilnica, oblačilnica za kopalce in pro- stor za parkiranje vozil. Vsa okolica gostišča je skrbno negovana, posuta sicer še z debelim peskom, a vendar rad stopiš sem in tja, da si ogledaš lepoto gozdne narave. Belo posute ste- zice, ki vodijo v gozdno tišino, ti nudijo prijeten sprehod in ko se vrneš, se zo- pet zagledaš v lepoto jezera. Obrežna razsvetljava daje jezeru poseben čar ob večerih, zlasti ob spremljavi godbe. Te- daj oživi tudi plesiišče. Popoldanskim gostom bi lahko posredoval godbo radio ali gramofon, posebno še, ker je jezero opremljeno z zvočno napravo. Razgled- nic s sliko jezera je žal zmanjkalo. Prav te bi privabile še marsikaterega gosta. Jezero je kaj pripravno za vodnii šport. Velenjčani in sosedje Soštanjčanii verjetno že pripravljajo prenočišča za tujce, ki bodo razširili sloves novega letovišča. Mnogo mnogo so že storili za povzdigo tujskega prometa. Ko bodo s primerno turistično karto ob jezeru opozorili goste na lepe izletniške točke v bližnji in daljni okolici, bo to eno najlepših in naj prijetnejših letovišč Slovenije. J. K. IZ SLOVENSKIH KONJIC Po daljši razpravi je končno le prišlo v Konjicah do združitve splošnih KZ Konjice in Skalce. O tem se je govorilo že skoraj leto dni, konec marca letos se je k združitvi že pristopilo, toda do združitve takrat ni prišlo. Več ali manj so bili tu krivi interesi posameznikov, delno pa tudi slabo zadružno vodstvo konjiške zadruge. Oba zadružna od- bora pa sta skupaj z vaškimi organiza- cijami SZDL delala na tem vprašanju še naprej, pojasnjevala sta zadružnikom gospodarski pomen združitve v večjo gospodarsko enoto. Preteklo nedeljo pa so se ločeno sestali zadružniki obeh zadrug ter na zbonih ugotovili, da bi bila združitev za njih vsekakor koristna. Na skupnem ustanovnem občnem zboru pa so še listi dan izvolili novo zadružno vodstvo iz članstva obeh dosedanjih za- drug. Po tej združitvi so zdaj na pod- ročju konjiiške občine štiri KZ, vendar pa izgleda, da se bodo nekatere, ki ni- majo dovolj pogojev za samostojno delo in obstoj, še pridružile konjiški (Spita- lič in morda pozneje tudi Tepanje). Seveda je to odvisno od samiih zadruž- nikov. Gasilci tovarne Konus v Konjicah so skupaj z enotami PAZ prjredili večjo vajo pri gašenju raznih objektov, reše- vanju ranjencev itd. Sodelovala je tudi ženska desetina, ki se je zelo dobro ob- nesla, saj so pri tem tovarniške gasilke pokazale mnogo spretnosti. Po konča- nih vajah je bilo zabijanje spominskih žebljičkov v drog za prapor. Neupravičeni zaslužki pekarn na račun potrošnikov Zadnje čase je bilo mnogo govora o naših trgovinah in o tendencah raznih trgovskih podjetij za lovom dobičkov na račun potrošnikov. Izrazit tak pri- mer je pekarna Rogaška Slatina. - Potrošniki so z veseljem sprejeli uredbo o znižanju cen moki in kruhu, medtem ko je kolektiv pekarne v Ro- gaški Slatini bržkone računal, da je treba to priliko izkoristiti in te cene prilogoditi njihovemu zaslužku oziroma dobičku, ne pa da bi zadovoljU potroš- nike. V prvem tednu je pekarna pro- dajala kruh od 36 do 90 din. Pri kon- troli je bilo ugotovljeno, da je imela pekarna na dan pocenitve kruha na za- logi večje količine moke. Uredba o znižanju cen predviideva, da morajo vse trgovine in pekarne do- staviti oddelku za gospodarstvo kalku- lacije prodajnih cen v odobritev. Večina peikarn, ki so to izvršile, so napravile kalkulacijo za kruh iz'' polbele moke po 34 din za kilogram, za kruh iz moke št. 2 po 50 din za kilogram (pe- karna Konjice po 48 din), kruh iz Og moke po 60 din, žemlje 5 dkg iz Og moke po 4 do 5 din za komad. Pekama Rogaška Slatina pa- je zopet izjema ter je napravila kalkulacijo za kruh iz polbele krušne moke po 39 din za kilogram, žemljice r>o 5,50 din za komad, medtem ko znaša peka kruha z vsemi stroški 33,71 din. Pripomniti je treba, da ima pekarna zelo velik pro- met, saj zaposluje skupno 17 ljudi ter znaša mesečni promet približno tri mi- lijone. V mesecu juniju je pekarna na- pekla 65.000 kg kruha. V kalkulacijo kruha iz 90% moke je poslovodja vne- sel za 1 kg kruha 1,38 din najemnine ter bi tako znašali stroški najemnine 89.700 din. Da pa pekarna ne plaèuje tako visoke najemnine, prebivalci Ro- gaške Slatine dobro vedo. Kalkulacije, ki bi jih lahko navedli an dokazali, niso stvarne. Pekarna naj bi porabila za peko žemljic iz 100 kg moke 13 delovnih ur, medtem ko za- dostuje samo 7 do 8 ur. Za delavca je v kalkulaciji določeno izplačilo 40 din, za tehnično in p>omožno osebje pa 46 dinarjev, itd. Se tole: iz 1 kg moke se speče 25 že- melj po 5 dkg, kar znaša po prodajni ceni pekarne 137,50 din. En kilogram moke stane 60 din; nastane razlika 77,50 dinarjev, kar naj bi bili stroški peke, torej 3 din pri komadu! Ali so ti stro- ški realni? O tej pekarni bi se dalo napisati še marsikaj. Tudi teža kruha navadno di- ferirá za kakih 5 dkg pri 1 kg. Ščurki in cigaretni ogorki, ki so bili tu in tam najdeni v kruhu, niso nikjer navedeni, čeprav je v kalkulaciji postavka za čiščenje in za odvoz smeti zelo visoka. Podobno je tudi v pekami v Žalcu in Preboldu in še kje. Z. E. V Zrečahi je Àila te dni občinska kon- ferenca ZKS, na kateri so obravnavali pismo CKZKJ. Navzoči komunisti so iznesli razne pomanjkljivosti doseda- njega dela v organizacijah ter podali več problemov za odpravo napak. « Kljub temu, da imajo Konjičani ene- ga najlepših plavalnih bazenov v vsej bližnji okolici, pa ga letošnje leto ne morejo uporabljati ter se morajo v vro- čih poletnih dneh hladiti v Dravtinji. Dva meseca bo že kmalu od tega, kar je narasla Dravinja odnesla jez, od koder je bil speljan dotok v bazen. Kot sedaj vse kaže, bo dotok vode v bazen le težko letošnje leto urejen. L. V. IZ SMARTNEGA ob PAKI Gradnja nove šole je nujna Občinsici ljudski odbor, ki namerava s pomočjo okraja zgraditi novo šolsko poslopje, je prišel na to zamisel še vendar ob pravem času. Kako nujna je gradnja, se vidi iz tega, da je staro šolsko poslopje pač že doslužilo svoje- mu namenu. Med počitnicami se je v gimnazijskem poslopju vdrl del stropa nad razredom. K sreči se je to zgodilo sedaj v počitnicah. Kaj bi bilo, če bi se to zgodilo v času pouka? Kdo bi bil odgovoren za nesrečo? Morda tisti ma- loštevilni, ki so proti vsakemu napred- ku in bi najrajši, da bi ostalo vse pri starem, samo da oni žive, kako pa živi. in napreduje skupnost, pa jim itak ni mar... Igralci bodo nastopili... Naši igralci nastopijo prihodnjo so- boto zvečer in v nedeljo popoldne na odru Prosvetnega doma z »Vdovo Ro- šlinko« (8. in 9. avgusta). Kakor so se doslej vedno, tako upamo, da se bodo tudi tokrat v vsakem pogledu postavili. Ljudje se že vesele, da bodo zopet la- hko gledali igro, ki je sicer težko delo, vendar poučno in vredno časa in truda, da si jo ogledajo. Po napornem delu hoče naš delovni človek tudi primerne- ga razvedrila in pouka. In kvalitetne igre mu to nudijo v polni meri. Gradnja nove sušilnice Kmetijska zadruga namerava zgraditi novo, veliko moderno sušilnico za hmelj. Urejena bo tako, da se bo z malimi stroški lahko ob obilni sadni letini pre- uredila tudi za sušenje sadja. V pri- tličju bo urejena garaža za kmetijske stroje, nadalje orodjarna in prepotreb- no skladišče. Z gradnjo bi se moralo pričeti že pred meseci, vendar so nastopile neke težave in nasprotovanja od strani, od koder bi najmanj pričakovali. No, pa o tem bo širša javnost še itak'obvešče- na. Pa res ni vse zlato, kar se &veti... NOV KOLODVOR V SMARTNEM OB PAKI Zelja Smarčanov, da bi končno že do- bili novo postajno poslopje se je pri- čela uresničevati. Temelji za novo stav- bo so že zabetonirani, kmalu pa bodo pričeli rasti še zidovi. V Smartnem upa- jo, da bo stavba še pred zimo'pod stre- ho. Potrebna denarna sredstva je že- lezniška direkcija že zagotovila. Izgradnja železniške postaje v Smart- nem ob Paki je bila zelo nujna. Saj je to prvič turistično izhodišče za Logar- sko dolino in druge letoviške kraje, po- leg tega pa je sem navezana v gospo- darskem oziru vsa Zg. Savinjska doli- na. V Smartnem je posebno živahen promet z lesom. V. KZ GOMILSKO PRED NOVIMI NALOGAMI Pred dnevi je bil polletni občni zbor KZ Gomilsko, ki so se ga udeležili šte- vilni člani zadruge. Zboru je prisostvo- val tudi zastopnik OZZ tov. Marine. Iz poročil je bilo razvidno, da vsi od- seki marljivo delajo. Lesni odsek bo ukinjen, ker ni zadostil pogojem za njegovo uspešno delovanje. Res je, da niso gozdovi bogati na debelem, prodaj- nem lesu, kar bi zadrugi nudilo dobro kupčijo. Ne smemo pa gledati samo za dobičkom, temveč je tudi treba vlagati v gozd in ga negovati. Zastopnik Okrajne zveze tov. Marine je obljubil, da bo v kratkem prišla tudi revizijska komisija, ki se bo na mestu prepričala in raziskala vzroke slabega poslovanja v preteklem letu. Najbolj živahno pa je bilo razprav- ljanje o desetletnem kmetijskem planu. V tem času si bo zadruga nabavila še en traktor in to znamke »Unimog«. Na- dalje bodo zadružniki zgradili tudi hmeljsko sušilnico, kajti privatne sušil- nice so v obiralni sezoni preobremenje- ne, da bi lahko še sušile drugim. Tovariš Virant je poudaril važnost razvoja živinoreje, posebno še o sivo- pšenični pasmi, ki bi imela v tem kra- ju ugodne pogoje za razvoj. S čisto pasmo bi mnogo pridobili na kvaliteti in kvantiteti mlečnih izdelkov. V ro- dovnik je trenutno vpisanih še samo 50 glav goveje živine. Za razvoj živinoreje bo zadruga fi- nansirala tudi še ureditev veterinarske ambulante v Kapli. Največji objekt dela v tem času pa je i^egulacija Boljske. Ze v predaprilski Jugoslaviji se je mnogo govorilo o pre- usmeritvi toka Boljske, a je vse ostalo samo pri besedah. S prestavitvijo stru- ge bo mnogo dobre zemlje zavarovane pred stalnimi poplavami. Z regulacijo ne bo rešena samo zemlja na območju občinskega ljudskega odbora Gomilsko, temveč tudi mnogo • travnikov v občini Prebold. Mnogo je büo tudi razpravljanja o povečanju hmeljskih nasadov, ki pa bi naj bili bolj strnjeni, kar bi vsekakor ugodno vplivalo na strojno obdelavo in jo pocenilo. Hiter razvoj kmetijstva pa terja tudi nove, sposobne ljudi. Zato so uvideli potrebo po razširitvi nižjih in srednjih kmetijskih šol, ki bi naj dajale stro- kovni kader našim zadrugam. Pred KZ Gomilsko stoje velike na- loge. Vsem tem pa bodo kos le tedaj, če se bodo odgovorni ljudje resnično zavedali pomena zadruge za razvoj kmetijstva. Z delom pa je treba začeti takoj in ne odlagati vse na zadnji čas. IZ ŠENTJURJA Oglejte si naš botanični vrt! Gotovo boste začudeni! Gre za prostor pred šolo, nekdaj šolski vrt, zdaj pa je poln bujne vegetacije; nikogar ni, ki bi po- kosil plevel. Gibanje prebivalcev v celjski okolici v času od 27. 7. do 2. 8. 1953. Rojenih je bilo 10 dečkov in 8 deklic. Poročili so se: Turiišek Martin, poljedelec iz Rakovelj, obč. Braslovče in Dacinger Rozalija, poljedelka iz Zg. Gorč, občina Braslovče; Divjak Mihael, mlinar iz Št. Lovrenca pri Preboldu in Jošovc Marija, kmečka hči, stanujoča istotam; Cest- nik Franc, rudar iz Šešč, obč. Prebold in Siter Marija, tov. delavka, stanujoča istotam; Dolin- šek Stanislav rudar iz Marije Reke in Cilenšek Ivana, tov. delavka iz Prebolda; Orešnik Bo- gomir, železničar iz Podvina, obč. Polzela in Verdev Ana, poljska delavka iz Doberteše Vasi, obč. Šempeter; Pristovšek Stanislav, rudar iz Zabukovce in Hrastnik Marija, poljedelka iz Sv. Pankraca. obč. Petrovce; Osenjak Robert Vincene, knjigovodja iz Celja in Kovač Ma- rija, upokojenka iz Petrovč; Kotnik Konrad, kolarski pomočnik iz Dola, obč. Fraukolovo in Brečko Ivana, kmečka hči iz Stranic; Cernee Friderik, ključavničarski pomočnik iz Brega pri Konjicah in Bezjak Katarina, nameščenka iz Konjiške vasi, občina Konjice; Bratož Sava, asistent SAZU iz Ljubljane in Trost Vida, ab- solventka biologije, stanujoča istotam; Cesaree Josip, krojač iz Tržišča, obč. Rog. Slatina in Lovrenčak Veronika, krojačica iz Peterneka, obč. ista; Ukmar Anton, uslužbenec DES v Vranskem in Koprivnik Marija, posestnicn, sta- nujoča istotam; Vihnalik Friderik, elektromon- ter pri DES Ceplje, obč. Vransko in Flis Ju- lijana, kmečka hči iz Planine: Cink Frančišek, upravitelj bolnice Novo Celje, stanujoč isto- tam in Rajh Hedvika, nameščenka iz Jfalca; Po- lajzer Alojzij, živinorejski brigadir iz Bezovja, obč. Šentjur pri Celju in Jug Marija, poljedel- ka, stanujoča istotam; Gošnjak Vidoslav, Ed- mund, mezdni knjigovodja iz Štor in Kveder Matilda, trg. pomočnica iz Šentjurja pri Celju ter Straus Jožef, električar iz Poljčan in Se- negačnik Ana, poljedelka iz Brezja ob Slomu. Umrli so: Arzenšek Marija, gospodinja iz Crnolice. ob- čina Šentjur pri Celju; Dečman Franc, kmeto- valec iz Korpule, obč. Šmarje pri Jelšah; Za- zjal Konrad, star 10 let iz Tolstega vrha pri Konjicah; Vipotnik Jurij iz Liboj, star 85 let; Esih Antonija iz Bukovja, obč. Frankolovo, sta- ra 80 let; Centrih Pavla, upokojenka iz Lat- kove vasi, obč. Prebold, stara 44 let in Kotnik Ivana, gospodinja iz Hudinje, obč. Vitanje, sta- ra 53 let. Iz sodne dvorane okraj.no SOjršCE 40-letni Mihael Štrajhar, poljedelec na Go- milskem, se je trikrat spozabil nad 13-letnim dekletom. Zato je prejel 1 leto in 6 mesecev zapora. Kot obtežilno je sodišče pri odmeri kazni upoštevalo okolnost, da je to storil kot družinski oče, ki vzgaja svoje nedoletne otroke. * 53-letni Horvat Alojzij, delavec brez stalne zaposlitve, stanujoč v Celju, je 14. 3. 1953 zve- čer vzel na dvorišču hiše v Prešernovi utici, kjer je slaščičarna »Zvezda«, trokolo, last sla- ščičarne »Zvezda«, vredno 25.000 din. Obsojen je bil na 11 mesecev zapora. Pri izreku kazni je sodišče imelo v vidu, da so tatvine koles v Celju zelo pogost pojav in da je treba zoper storilce teh kaznivih dejanj izreči ostrejše kazni. Razen tega pa je sodišče moralo upo- števati še, da je tatvina bila izvršena na škodo družbene organizacije. * Tudi cinkarniški delavec, 24-letni Blindarević Vladimir, je dne 6. maja 1953 zvečer ukradel iz veže Mestne ekonomije na Lavi v Celju mo- ško dvokolo, last Ekonomije, vredno najmanj 12.000 din. Sodišče mu je prisodilo 10 mesecev zapora. Zaradi lahke telesne poškodbe in nedovoljene posesti orožja, je bil kaznovan z 2 mestci za- pora, pogojno za dobo 1 leta, V. A. iz Nove vasi pri Celju. Felicijan Vida, poslovodkinja poslovalnice KZ na Vranskem, je nemarno opravljala svojo službo. V poslovalnici KZ ni hranila vreče z mišjim strupom ločeno od vreč, napolnjenih s klajnim apnom. Dopuščala je, da je bilo na tej vreči natisnjeno svarilo »Strup« in mrtvaška glava obrnjeno v zid in ne proč od zida, da bi bilo vidno prodajnim nameščencem. To je imela za posledico, da je vajenec Farčnik Ivan 18. no- vembra 1952 v zmoti prodal 3 kg mišjega stro- pa, namesto zahtevanega klajnega apna. Kme- tijski zadrugi Vransko je zaradi plačila odškod- nine za poginjeno živino nastala škoda 15.279 dinarjev. Vida Felicijan je bila zaradi nevest- nega dela v službi kaznovana s 6000 dinarji. Tuje hruške je lani v jeseni tresel v Stra- nicah na pokopališki parceli Kropej Anton i" si prisvojil otreseni sad. Sodišče je Kropeje obsodilo na 4000 din s pogojem, da se mu ka- zen po enem letu odpusti. * Dragajner Viktor iz Osence pri štorah. je na svoji gozdni parceli, brez sečnega dovolje- nja, posekal 106 za posek še nedozorelih dre' ves. Zaradi kaznivega dejanja — uničevanj« gozdov, je bil obsojen na 7000 din. * Kohne Edvard je v svoji pekarni na Mari- borski cesti v Celju pri prodaji krivo meril blago s tem, da je 16. 6. 1953 prodajal štrucc kruha, ki so tehtale od 2 do 7 dkg izpod pred- pisane teže 1 kg. Plačal bo 8000 din. gtev. 31 »Savinjski vestnik«, dne 8. avgusta 1953 Stran 5 KERDILIIA Ne samo državne meje in ugodno podpisan balkanski pakt, še marsikaj drugega nas veže na našo južno sosedo Grčijo. Fašistični okupator je v Grčiji naletel na podoben odpor naroda, kot v Jugoslaviji. Tudi tam so že leta 1941 v kamnitih planinah nastajale gveril- ske skupine, ki so z vso silo napadale nemške kolone, vlake in postojanke? Neštete grške vasi so zgorele, tisoče grških rodoljubov je pojilo svobodo- ljubna grška tla s krvjo. Nemci so prav tako brezobzirno morili cele vasi, kot v Jugoslaviji;, kot v francoskem mestu Oradour. VAS VDOV... Kerdilija je vas v severni provinci Grčije na makedonski meji. Od Soluna je oddaljena komaj dve uri vožnje z avtomobilom. Vas leži na visoki ravnfi pogorja Athos. Pogled na bele hišice sredi sredozemskega zelenja, dolina pod njimi, kjer se proti morju zvrstita dve jezeri in v ozadju modro morje... Za- res idilični pogled in vendar je v tem mirnem kotičku nastala med vojno tra- gedija, ki ji najdemo le redke primere, kljub krvavemu terorju, ki so ga hitler- jeve horde povzročale povsod, kamor so prišle. Vas se deli na zgornjo in spodnjo Kerdilijo. Med gozdovi sta stisnjeni in štejeta okoli 1000 prebivalcev, majhnih samostojnih kmetij. Pridelujejo tobak, malenkost žita, gojijo govedo in jedo trd vsakdanji kruh. Ko je nemška armada zasedla Grčijo, je imela Kerdilija malo skrbi. Pol leta so Nemci pustili vas čisto pni miru. Slišali so sicer nekaj o partizanih v hribih, toda pri njih se še niso oglasili. Naenkrat se pojavi v vasi major vo- jaške policije. Privlekel je s seboj po- leg številnih policistov še tolmača in zagrozil prebivalcem, naj se varujejo sodelovanja s partizani. In res, takrat še nihče od vaščanov ni izginil v go- zdove, kjer so se zbirali prvi grški borci za svobodo. Nedolgo po majorjevem obisku so partizani napadli nemškega policaja komaj dve uri daleč od vasi. Ubili so ga in mu odvzeli orožje. In zopet se je v vasi pojavil isti major. Vzel je dve muli in dal raz- rušiti osem hiš. Zupanu Dimitriju pa je dejal: »Dobil sem povelje, da razrušim vso vas in postrelim vse prebivalce. Toda, ker sem človekoljub, se zadovoljim Je z osmimi hišami in dvemi mulami.« Nekaj dni pozneje je župan z neka- terimi možmi odšel v Solun, da bi pro- testiral, ker so odvedli živali in porušili hiše. Vsi ti takrat niso vedeli, da jim je ta brezuspešna misija rešila živ- ljenje. .Medtem je namreč major prišel tretjič. Ker ni našel župana, je dal poklicati popa. Nahrulil ga je s trdim glasom: »Zdaj se ne pustimo več za norca imeti. V hribih so partizani. Mi smo zanesljivo poučeni, da so njihovi ljudje oboroženi z vašim orožjem in da jim pošiljate hrano.« Pop se je zastonj branil, da nič ne ve, zastonj je branil svoje rojake. Nemci so že ob treh zjutraj obkolili vas. Òim je vzšlo sonce, je dal major nalog svojim policajem, da so začeli prazniti hiše. Na občini so morali pred- ložiti majorju seznam vseh moških pre- bivalcev in za tiste od 15 do 60 let posebej. Nemci so nagnali vaščane obeh vasi na glavni trg. Tam so jih razdelili. Moške posebej, ženske posebej. Potem so dečke do 15 let poslali k ženskam, sedemnajst mož, ki so prekoračili šest- deseto leto, pa so zaklenili v občinsko hišo. Popu, učitelju in gozdarju so zapove- dali, naj ženske in otroke v F>ol ure od- peljejo iz vasi. Ženske so imele komaj pol ure časa, da so vzele najpotrebnej- še, tQda večina v zmedenosti še tega ni storila. Z muko se je žalostna kolona žensk in otrok vila iz vasi. Zapuščali so kraj, kjer so v mnogih rodovih nazaj v miru živeli,, razen v časih, ko so Turki po- korili deželo. Niso bili ubežniki še daleč, ko je v vasi začelo pokati. Joff, bolestno stoka- nje žena je bil odgovor na strele. Pop je zaman tolažil. Nebo, kjer naj bi ,bil bog, je bilo rdeče od plamenov, ki so požirali lepo Kerdilijo. Iz dima in pla- menov se je od vasi izločila druga pro- cesija. Sedemnajst starcev, ki so bili priče pokola. Ženske so trgale s sebe obleko in objokavale svoje mrtve si- nove ... Nemoi so ubili 250 mož in 20 slučaj- nih obiskovalcev. Starci so morali zanje skopati množičen grob in jih zagrebsti. Mnogi med ustreljenimi so bili še živi. Ko so se vdove vračale, so našle svo- je može, sinove in brate le napol po- kopane. Skopale so jim globoke gro- bove. Pozneje so na gomile postavile kamne, vanje pa vklesale datum — 17. oktober 1941. Po vojni so med gozdovi namesto prejšnjih dveh vasi zgradili eno. Ime- nuje se Nova Kerdilija. Toda še vedno niso rane zaceljene. Živine še ni dovolj, rok primanjkuje, da bi obdelale polja, nad 150 vdov se ni več poročilo. Nova Kerdilija živi novo življenje, toda senca preteklosti bo ostala še dol- go v srcih njenih vaščanov. Da, z naši- mi južnimi sosedi nas veže v skupnem boju prelita kri. Tudi grški narod je kot narod; Jugoslavije znal umirati za svojo svobodo. FIEMSKO ŽIVEJENJE ROSEANNA MC COY Spet fenomenalni ameriški problem, ki je po svoji motiviki slabokrvni pla- giat »Škotske krvi«. Umetniški eksponent tega filma ni — kar bi upravičeno in edinole lahko pri- čakovali in kar tudi pričakujemo — ne cena scenarija ne moč režije in ne pre- pričljivost igre (poleg tega, da imamo opraviti s povprečnimi igralci, vse to utone v »krvi sovraštva«), temveč nekaj povsem drugega — gangstrski boji in pretepli, kriminalna boksarska spret- nost, najrazličnejše in najraznpvrstnej- še intrige — vsi tisti fenomenalni atri- buti večine tovrstnih filmov, ki je njih zadnji smisel in namen, da bi zabavali in naposled tudi razvedrili publiko ter da bi ji včasih »pokravžljali« živce.. Vse te vratolomne akrobacije in sploh vse pa — na rovaš lepe Roseanne! — Uboga Roseanna! Bednost scenarija jo je prikrajšala najmanj za kakih štiri- najst dni ali pa celo manj osebne svo- bode, slaba režija pa jo je pomagala otežiti z osladno ljubezensko zgodbo s tem, ko ji je nudila nekaj banalnih poljubov... Vse to pa ji je naposled naprtilo še etično krivdo, kajti če je ne bi tedaj zvleklo na semenj, kjer smo imeli priliko videti čudovite predmete, na primer moža, ki je ob posebnih slo- vesnostih mimo ognja žrl celo miši!, se njen krvni sovražnik Johnse Hat- field — logično — ne bi mogel zaljubiti Vanjo, in sovraštvo bi bržkone ostalo v »ilegali« še naprej. Roseanna pa je bila povod za oborožen in krvav spo- pad, kjer je — kar je običaj in nujno — nekaj mrtvih in nekaj ranjenih, za- torej nosi v sebi pečat etične krivde! Da doseže zgodba svoj smisel, se na koncu oba ljubavnika v predljubezenski ekstazi vržeta v nevarno pustolovščino v ogenj smrtonosnih krogel, ki nas njih žvižganje spominja na najpopol- nejšo kovbojko... Fifi priči hočeta namreč doseči premirje, kar se jima tudi posreči, tedaj pa za epilog poseže yynes še umobolni Johnsejev brat, ki s svojim prav tako bolnim in be- bastim naklepom skoraj docela popačil celotni film in ga oropal njegovega ^Umetniškega bistva«. Toda roka scena- ^ista-režiserja je tudi to pot po'segla ^nies in ga v zadnjem odločilnem tre- nutku odpihnila na drugi svet. Mounts zdrkne v temo, sovraštvo na mah pre- i^^ha in deux ex machina — pravljični ^°nec, ki v njem zaživita Roseanna in »Johnse, oba nadvse srečna in zadovolj- ena, kajti oba sta — eno in oba sta drug drugega — vse! — Ker pa je to ^^^žkone uvodna fraza vsakega zakona, Pustimo vse to ob strani. Nazadnje bi bilo prav, da bi cenzura jugoslovanskih kinematografov že en- krat uvidela dvojni nesmisel takih fil- mov: devize in čas ter da bi z uvaža- njem tudi enkrat za vselej prenehala. Skoda je namreč deviz, ki bi jih lahko uporabili za kake bolj pametne reči in naposled je škoda tudi časa, ki ga ljudje zabijajo ob takih »mojstrovinah.« CARRIE Plemenitost, ki zna ponosno trpeti — ali je še kaj bolj vzvišenega, kot je ta herojska poteza? Prometeja so naj- pogosteje slikali v predsmrtnih, mukah, zvijajočega se od bolečin — v njegovih očeh je bila zgolj groza in sla po od- rešenju, Goya je bil med prvimi, ki so ga resnično razumeli, kajti njegov čo- pič mu je umel vdihniti žar vzvišenega trpljenja. In prav ta način tragičnega čustvo- vanja je osnova Lawrencove igre v vseh njegovih filmih, posebno pa še v filmski tragediji Carrie, ki šteje, tako po svoji dovršeni igri, kakor po sijajni režiji, med najboljše angleške filme sploh. Film so snemali po romanu The- odora Dreiserja, najmočnejšega ameri- škega pisatelja nedavne preteklosti. Dreiser j evo snov, dramatično že samo po sebi, je Oliver Lawrence izobliko- val tako popolno, da bi še komaj našli film, ki je s tako fino rahločutnostjo zvezal bistvo antične tragedije s sodob- no snovjo v času, ko je svet toli daleč od klasičnega čustvovanja. Prav nič pretirano ni, če rečemo, da je malone edini sodobni igralec, ki zna trpeti. Iz njega izžareva sila, ki najde v hipu te- sen stil z gledalci in si jih podvrže s sugestivno močjo, kar je prvi in naj- močnejši dokaz velikega igralskega ta- lenta. Carrie je podoba ameriškega življe- nja, a ožarjena z glori j o velikih usod, vzvišenih nad plehkostjo povprečnih ameriških tipov, katerih sijajen smisel za vsakdanja spletkarjenja pa je na polju ničevosti nepremagljiv nasprot- nik plemenitosti. »To je, kakor če bi bil galeb obsojen, da živi s kokošmi.« »Ljubezen jim je tuja, kajti edino, kar poznajo sta denar in pa tista puhla čast, ki jih drži pokonci, kot slama vre- čo.« Med temi maliki konvencionalno- sti zgubi George svoje življenje, kajti kadar se ničevost v svetu povprečnosti zaroti zoper visoke duše, tedaj je njih usoda zapečatena. George se poslovi od svoje umrle ljubezni, kakor se poslav- lja človek od življenja. Kdo na tem svetu je srečen? Komu na tem svetu so se izpolnila koprnenja, in če so se — ali je zadovoljen? CELJSKE BODICE ŽEMLJICI — SESTRICI Dve žemljici — dve sestrici, sestrici po imenu, sta uredniku v »pest prišli«, v potrošnikovem imenu. Je ena lepa — zagorela, za lepotico prave teže, a druga drobna obledela, kot ta, ki v smrtno postelj leže. V pekarni prva je rojena. V »Evropi« tista, ki je lažja. Ker prvo »smeši« zmerna cena, je druga pač — še enkrat dražja. Se slikali bi dični sestrici, — pa pravi fotograf, da nista fotogenični. LJUBLJANSKA Lokali, bari, restavracije so rasli v soncu »demokracije«. Kdo hi se bal njih adaptacije, če viri so akumulacije?! Milijoni šli so sem, milijoni tja iz fondov, ki ljubljanska jih megla je dolgo skrivala. A danes vsa razkrita baharija je do dna. Ko pa je šlo za gradnjo stanoimnj in šol, tedaj preljubi državljan je segel še v mošnjička zadnji kot, da posojilo dal hi — patriot. Zelo je važna restavracija, z njo v zvezi je akumulacija, a šola pridobitna nikdar ni, zato naj si otrok jo sam gradi. KRUH Spet gre za kruh ... o, žalostne pekarne! Boste sploh kdaj še pred meščani varne? Za smeh in dobro voljo ... ANEKDOTA O PREŠERNU Prešeren je imel navado, da je naglo hodil po ulicah. Nek samozadovoljen meščan se je hotel na ta račun nekoč pošaliti in je zaklical za mimoidočim pesnikom: »Gospod doktor, da se ne boste spotaknili!« Prešeren pa je odvrnil: »Brez strahu! Sem že mimo vašega jezika!« ZANESLJIV BRZINOIVIETER — Tovariš šofer. Kje za vraga imate brzinometer? — Ne rabim ga. Vedno dobro vem s kakšno brzino vozim. — Kako to? — Pri 40 km šklepečejo luči, pri 50 km šklepeče prednja šipa in pri 60 km vrata. — In če vozite z brzino 80 km na uro? — Potem mi šklepečejo zobje ... IMENITNA URA V avtobusu sedi mož, ki neprestano trese z roko. So^do premaga radovednost in vpra- ša moža: — Je vaša roka bila poškodovana? Posledica vojne? — Kje neki, pravi možakar. Kupil sem uro in če za sekundo preneham tresti roko, se ta zlodej precej ustavi. VREIMENSKO POROČILO — Oho, vidim, da imaš kovček v ro- kah. Greš na dopust? Kam? — Na Vidik! — Se nisem slišal. Kje pa je to? — Sam ne vem. Le v radio sem sli- šal, da je lepo vreme na vidiku. BEETHOVEN — DON JUAN Klepetulji se ustavita pred oprsnim kipom Beethovna: — Poznate njegovo deveto? — Kaj? Tolikokrat je bil poročen? KRIŽANKA skrit pregovor Vodoravno: 1 mesto v Istri; 5 bivša znamka čevlje-v; 9 gora na Koroškem; 10 napetost; 11 geometrijski pojem; 12 mesto v Italiji; 13 živalski glas; 14 hiter; 15 mehan. »človek«; 16 utežni izraz; 17 Weberjeva opera; 19 za (trgov, tuj.); 20 jugosl. šah. mojster; 21 snež- na zvrst; 22 ne širši; 23 tir; 24 vrsta jelenov; 25 poljedel. opravilo; 26 začetnici pisatelja »Celjski grofje«; 27 zbegava; 29 drevesni zaje- dalec; 30 predlog; 31 čebelarska potrebščina; 33 mlečni izdelek. Navpično: 1—34—35 pregovor; 2 glasb, inštru- ment; 3 igral, karta; 4 igral, izraz (narobe); 5 pokrivalo; 6 poziv, zbor (tuj.); 7 glas; 8 Edi- pova hči; krivda, problem; 10 prirojen čut; 12 improviziran bivak, zbor; 14 mitol. prevoz- nik duš (narobe); 15 vrsta ugank; 16 prereka- nja; 18 nekdanje prometno sredstvo; 19 pravo- slavni duhovnik; 21 ptica; 23 okvara, zlom: 25 Shakespearejeva tragedija, Verdijeva opera (fonet.); 27 odstop; 28 hika v Italiji; 29 del glave: 30 reka v sev. Afriki; 32 starosl. pijača; 53 dva enaka soglasnika. COPRNIK v naš okraj je bil — pred mnogimi leti — premeščen nov šolski nadzornik, Blejnik po imenu, in že tretji dan po svojem prihodu k nam se je odpravil na deželo, da spozna svoje novo de- lovno torišče. Svetovali so mu, naj si čimprej ogleda šBlo v Ligojni, ki da je še vedno v neprimernih prostorih nek- danjega graščinskega hleva, pa tudi njen upravitelj Mlejnik, da je precejšen čudak in vnet za nasprotno stranko. Ko mu je nedavno poginil lovski pes, da ga je pokopal na šolskem vrtu prav svečano s cvetjem, govorom in petjem šolske mladine. Sploh pa da se za lov briga dosti več kot za šolo. Sicer pa, da bo v Ligojni treba prav kmalu zi- dati novo šolo. Nadzornik se je zjutraj odpeljal z vlakom in čez pol ure je že korakal po samotni cesti, ki je med gozdnatimi hri- bi oh potočku vodila v Ligojno. Dospel je do prvih hišic in kmalu je zagledal na nekaj vzvišeni planoti sta- ro graščino, blizu nje pa je stalo nizko poslopje z nekim napisom. Ni mogel zgrešiti, gotovo je bila to šola, saj je okrog nje postajala gruča otrok. Povzpel se je po izhojjeni stezi v zložni breg in že je bil pri otrocih, ki so ga z nekim posebnim zanimanjem ogle- dovali in si pri tem skrivoma šepetali. »Zdravo!« jim je zaklical. »Kdaj pa pri vas prične pouk?« »Kakor pač je, oh osmih ali pa tudi ob devetih. Včasih gre upravitelj že zgodaj na lov in ribe lovit...« »Torej ga še ni tu? Ura pa bo že devet.« »Ko sem zjutraj živini snažil, je šel mimo nas z ribiško palico,« je dejal eden izmed dečkov. »Učiteljica pa je bolna.« »Tako? No, pa stopimo v razred!« Dekleta in dečki, vsi bosi in dokaj raztrgani, so se pognali v obe učilnici. Pod ttizkim stropom je dišalo po vlažni zatohlosti. Pred ozkimi okni je zelenelo drevje, tako da je dosti premalo svet- lobe moglo prodreti v prostore s sta- rimi, začrnelimi klopmi. »Revščina povsod!« je pomislil nad- zornik in je sedel k majavi mizi na škripajoči stol. Hotel je nagovoriti otroke s prijazno besedo, ko je opazil za tablo železno verigo, ležečo na tleh in pritrjeno k zidu. »Cemu pa je tu veriga?« je vprašal. »Upravitelj nanjo priklepajo svojega psa, kadar gredo iz razreda,« je odvr- nila zgovorna deklica v prvi klopi. »Zdaj pa imajo novega psa, ko jim je stari poginil, pravijo, da od strupa. Novi pes pa ni tako hud, se ga nič preveč ne bojimo.« Oči vsega razreda so bile napeto obr- njene v nadzorniku, kakor da od njega nekaj prav posebnega pričakujejo, »No, otroci!« jiii je nagovoril. »Ali veste, kdo sem?« »Coprnik ste! Coprnik!« je zašumelo po razredu. Iz klopi se je dvignilo ne- kaj dečkov in deklic in se približalo mizi. V rokah je držal ta jajce, oni že- lezni dinar in vsak ga je hotel položiti pred nadzornika. »Kakšen coprnik sem? Kdo vam je to rekel? Kaj hočete z jajci in dinarji?« je začuden in ogorčen strmel vanje. »Upravitelj so nam včeraj rekli, da pridete danes v šolo in nam boste co- prali. Da boste jajce razbili in bo spet celo. Ogenj boste požrli in vas ne ho zapeklo. In da imate očala, ki z njimi vsakomur vidite v žep. Za vstopnino pa smo vam morali prinesti vsakdo jaj- ce ali pa denar.« »Pojdite vsi v klopi! Jaz nisem co- prnik, ampak eolski nadzornik!« Otroški obrazi so se zapotegnili ka- kor v grenkem razočaranju. Nadzornik pa je pričel s poštevanko in ustnimi računskimi nalogami, nato je prešel k sklanjanju in spreganju. Mimo poslopja so udarili krepki ko- raki, v šolska vrata je nekdo butnil. V sobo je planil kosmat pes, se postavil na oder in grozeče ohlajal nadzornika. Za njim je košato vstopil upravitelj Mlejnik in temno pogledal tujca: »Prav imaš. Blisk, kar loti se ga! No, vi coprnik! Ali vam nisem sporočil, da pridite s svojo coprnijo šele oh enaj- stih? In kaj zdaj počenjate z otroki? Kaj jih celo izprašujete? Mešate se v šolske posle? Alo, Blisk, loti se tega coprnika!« »Jaz sem šolski nadzornik Blejnik!« je z velikim srdom, pomešanim s stra- hom pred režečimi pasjimi zobmi, za- kričal nadzornik. »Mir, Blisk!« je v zadnjem hipu upravitelj ustavil psa. »Kdaj pa pri vas pričenjate s po- ukom? Ali zdaj oh pol desetih?« »A, vi ste? Slišal sem o vas, o novi metli. No, prav. Pričakoval sem vas. Zato sem davi šel ribe lovit, da boste pri meni lahko obedovali. Prinesel sem lepega sulača in nekaj belic. Za nadzor- nika bodo kakor nalašč. Poglejte jih!« »Ne bom pri vas obedoval. Prišel sem strogo službeno. Cas je, da pričnete z delom. Na urniku je prirodopis.« Upravitelj se je razkoračil in pričel obravnavati ribe, ki si jih je potegnil \z torbe. Od njih je prešel k zemljepisu in zgodovini in brali so. Otroci so še nekaj znali in na koncu so še zapeli. Nato je poslal mladino domov in sledi- la je konferenca med štirimi očmi, bila je dokaj ostra, vendar ne predolga. Končno je nadzornik odšel. Štirinajst dni pozneje se je v državi menjal režim. Blejnik je bil razrešen nadzorništva in premeščen kot upravi- telj v Ligojno. Mlejnik pa je postal nadzornik. Cez leto dni je Mlejnik prišel nadzo- rovat Blejnika v Ligojno. Z njegovimi uspehi ni bil niti malo zadovoljen in ko ga je Blejnik povabil na kosilo, je od- klonil. Blejnik in Mlejnik sta oba že davno mrtva. Iz tistih dni je v Ligojni le šola ostala taka, kakršna je bila, in ljudje tam še danes pravijo, da bodo zidali novo šolo. F. R. Dalmatinski ROBINZONI Ciril Rakuša Morje! Ti moje lepo morje! Kadar veje nad tabo lahen veter, me spomi- njaš na plavolaso deklico, veter se po- igrava z njenimi kodri, dekle pa bi s razprtimi rokami objelo in poljubilo ves svet, ves ta lepi svet! Toda spo- minjaš me tudi na zaskrbljeno tem- nolaso Dalmatinko, ki gleda s široko razprtimi očmi v razburkano morje, ostra burja ji biča lase v obraz, ona pa čaka, če, in kdaj se vrne njen Stevo z ribolova. Tudi takrat si lepo, morje! In če bi vprašal to zaskrbljeno Dalma- tinko, če je zadovoljna s to usodo, ti bo rekla: »Ma ča! nije uvik ovako!« Da, svet je lep in najbolj se zavedaš tega, če si bil v življenju dovolj tepen. Vsaka rana se zaceli i*, potem je svet še lepši nego prej. Vsaka rana se zaceli in po- lagoma izgine, sicer bi moj plemeniti del telesa izgledal, kakor drobno ra- striran papir. Nek baron, ki je bil že sit vseh dobrot v življenju, je potoval v Alpe. Ko se je vrnil, so ga vprašali znanci, kako so mu ugajale. »Ah, kaj! kamor pogledaš, sama pokrajina!« Ta- kega bi poslal v Dachau, da bi kaj kmalu razločil pokrajino od pokrajine. V tem razpoloženju me pozove Mi- kula: »Ciril, začni stediti! Glej, da pri- štediš do julija 900 din, potem gremo na morje. Ti, jaz, Berto, Karlo, Ciro in Slavko iz Zagreba. V četrtek imamo sestanek pri »Turški mački«. Naj vam predstavim te junake. Berto, akademski slikar, doma iz Sv. Križa pri Trstu, star ribič in mornar, naj bi bil naš kapitan. Karlo, ravnatelj Glasbene šole, vzame s seboj violino, Ciril svojo har- moniko, da nam ne bo dolg čas, Ciro iz Zdravstvenega doma se razume na razne medicine in bo pomagal Bertotu pri kuhanju, Slavko bo naš fotograf in dekle za vse, Mikula pa — no, da, eden med nami mora biti pameten in to naj bo Mikula, kot naš spiritus agens. Na otoku Murteru najamemo dva ribiča z Barko, ki jo bosta ribiča tako opremila, da bomo lahko spali v nji. Vozili se bomo. kamor se nam bo pač hotelo, pri- stali bomo prav tako po mili volji in kuhal nam bo Berto. Pri Turški mački smo še naredili za vsak slučaj pevsko in nivsko vaio. Obe vaji sta uspeli. Sedmega julija sta nas v Šibeniku pričakovala ribiča, barba Bepo in barba Rokica. Berto, Karlo in Ciro so se od- ločili, da potujejo na Murter z barko, medtem ko sva jo Mikula in jaz mah- nila tja s Slavkovim avtom. Gostilničar, gazda Pero, nas je lepo sprejel, saj je poznal Cirota še iz prej- šnjih let, ker je bil ta vsake počitnice na Murteru. Čakali smo na naše mor- narje. Toda ni jih bilo do noči. Sele zjutraj ob sedmi uri priveslajo ti re- veži. Celih dvanajst ur so rabili za to ubogo vožnjo. Kaj se je zgodilo? Ko- maj so zavili iz Šibenika okoli otoka Murtera proti severu, jih je zajela bo- naca, t. j. brezveterje in morali so ve- slati. Štiri hrastova vesla, dolga po štiri metre ali še-Več! Ne pomaga nič, jadro je viselo kakor cunja, г#згаИ so pri- jeti za vesla. Dva ribiča, Berto in Ciro. Ko pa bi moral Karlo vsaj za trenutek zamenjati enega od tovarišev in prijeti za veslo, se je ta postavil po robu: »Oštja, ma kako mislite, de Vam bom potem godu še s krvavimi žulj ami na rokah!« In Karlo se je na jezo vseh vlegel in spal spanje pravičnega. No, da, končno so le dospeli. Po zajtrku smo se takoj odpravili na otok Ver- gado. Imeli smo »dobar vitar«. Krasota! Ze to, da vkljub juliju ne občutiš na morju nikake vročine. Sta- len rahel vetrič ohladi ozračje. V plit- vem, čistem morju si videl dno z vse- mi rastlinami. Tu polje krasnih kri- zantem, vsaj videti je bilo, kakor da bi. bile krizanteme, bele barve, tam zopet v cinobrovi barvi! Obala ni bUa daleč. Ob njej mala naselja, za njimi se dviga svet položno. Vsak gospodar si na svo- jem svetu zdrobi kamenje na svoji ledini, to kamenje preperi v treh, šti- rih letih in se spremeni v odlično, rde- čo zemljo, kjer že lahko nasadiš povrt- nino in nageljne. Ta obdelana zemlja se dviga v terasah. En gospodar ima dve, tri take terase, drugi jih ima kar- devet! Zakaj? Ker je bil ta z devetimi terasami bolj priden. Vse, te terase so obdane z zidovjem iz kamna, zaradi vetra in burje, ki bi jim sicer zemljo sproti odpihala. To mi je dalo misliti: zakaj ima ta kmet samo dve terasi, oni pa kar devet? Zakaj se oblast že davno ni potrudila, da bi šla tem ljudem na roko? Nič ne bi bilo lažje, kakor poslati v naselje drobUec za gramoz, ki bi kmetom drugemu za drugim zmlel vse, že pripravljeno kamenje. (Dalje prihpdnjič) Stran б »Savinjski vestnik«, dne 8. avgusta 195S Stev. 3i' Telesna vzgoja in šport CELJSKI PLAVALCI - PRVAKI VZHODNE SKUPINE ni. SLOVENSKE PLAVALNE LIGE T nedeljo dopoldne so mladi celjski plavalci dosegli v celjskem »bazenu« doslej svoj naj- večji uspeh. V prvenstvenem srečanju z Brani- kom II iz Maribora so prepričevalno zmagali in si s to zmago zagotovili naslov prvaka vzhodne skupine slovenske plavalne lige v III. razredu. Doseženi rezultati celjskih plavalcev pa so ▼ primerjavi z rezultati plavalcev v zahodni sku- fiini brez dvoma mnogo boljši. Pričakujemo ahko, da bo mlada plavalna ekipa iz Celja že T naslednjem letu sodelovala v slovenski ligi • kvalitetnejšimi tekmeci, kar bo prispevalo k aadaljnim kvalitetnejšim storitvam celjskih pla- valcev. Rezultati: moški — 400 m kravi: Stros (C) 6:01,6 in Klančnik (C) 6:14,8; 200 m prsno: Ra- doševič (B) 3:17,4 in Senegačnik (C) 3:35; 100 m hrbtno — Kuzma (C) 1:28,9 in Stros (C) 1:34,2; 100 m kravi — Tušek (B) 1:11,9 in Lipovnik (B) 1:14,5; 100 m metuljček — Klančnik (C) 1:26,2 in Mravljak (C) 1:37,4; štafeta 4X 100 m kravi — Branik 5:05,6 in Celje 5:58,2. Ženske — IGO m kravi — Jost (C) 1:31,8 in Radšel (B) 1:52,2; 100 m prsno — Pirnat (C) 1:43,8 in Vračko (C) 1:45,4; 100 m hrbtno — Keršinar (C) 1:49,6 in Radšel (B) 1:58,4; štafeta 4 X 50 m kravi — Celje 2:59,4. Branik 3:28,8. V skokih v vodo, kjer so domačine zastopali kvalitetni tekmovalci iz partizanskih društev (vaj na orodju), so Celjani dosegli dvojno zmago pri moških in ženskah. Veber Tine je kljub zahtevnosti in težini izvedel vse tri skoke dovršeno, nadvse pa je zadovoljil tudi mladi Travner Franjo, ki je prvič nastopil na takšnem tekmovanju. Obema dekletoma Leskovi in Jaz- bečevi pa še manjka večje izvežbanosti in tekmovalne rutine. V vaterpolu pa Celjani še niso »doma<. Sre- ianje so zasluženo izgubili s 7:2 (5:2). Naj- uspešnejši igralec in strelec je bil Rizzi (B), ki je dal 4 gole, Kocmur (B) 3, za domačine pa je bil dvakrat uspešen Mozer. Celjani so v plavanju dosegli zmago z 68:52, T skokih v vodo 16 :6, le v vaterpolu je raz- merje točk 6 : 10 v prid nasprotnika, končno stanje pa je 90 : 68. Organizacija tekmovanja je bila prav dobra, preko 350 gledalcev pa je z največjim zanima- njem spremljalo celotno tekmovanje in pozdrav- ljalo sleherni uspeh domačinov. ODLIČEN USPEH CELJSKIH STRELCEV NA PRVENSTVU SLOVENIJE Pretekli teden je bilo v Ljubljani strelsko prvenstvo Slovenije. Prvič po osvoboditvi so Celjani s podobnih tekmovanj prinesli domov lepe lavorike, ki jih postavljajo т Sloveniji med najuspešnejše strelce. Za presenečenje je poskrbel Jenko Rado, ki je na >ljudski tarči« med 110 tekmovalci s 165 krogi od 200 dosegljivih osvojil 1. mesto in ■ tem naslov slovenskega prvaka. Drugi naslov slovenskega prvaka je osvojil Tržan J. v sku- pini mladincev, ki je z malokalibrsko puško dosegel 261 krogov, v isti skupini je Ratej (C) osvojil 2. mesto z 259 krogi in Tržan C. 5. mesto z 232 krogi. Tržan J. je bil uspešen tudi na »ljudski tarči«, kjer je osvojil s 162 krogi 3. mesto. V streljanju s precizno malokalibrsko puško zopet srečamo Tržana na častnem 3. me- stu, T hitrem streljanju z vojaško puško pa Catra na 2. mestu, pri veteranih v streljanju z vojaško puško je Keblič na 3. mestu. Lep uspeh je pri veteranih dosegel tudi Kompolšek iz Štor, ki je dosegel častno 2. mesto. V moštvenem tekmovanju so Celjani т posa- meznih kategorijah povprečno na 3. mestu, kar dokazuje, da so za Ljubljano in Mariborom kot tretji najmočnejši slielski center т naši re- publiki. NOGOMET__ MLADINSKI NOGOMET JE NA KVALITETNI STOPNJI Kritično se lahko naslonimo le na prvi dan nogometnega mladinskega turnirja, ki se ta teden odigrava na celjski Glaziji ob sodelo- vanju 8 klubov — najmočnejših slovenskih in hrvatskih ekip. Vseh nastopajočih 6 ekip je т torek na prvi dan turnirja pred dobrimi 1000 gledalci pokazalo kvaliteten nogomet, ki je za- dovoljil še tako razvajenega gledalca. Človeku' se kar čudno zdi, da je kljub neorganiziranemu mladinskemu tekmovanju, za katerega naši vr- hovi v zadnjih 2 letih niso pokazali posebnega zanimanja, mladinski nogomet po svoji tehnični plati in zreli igri tako napredoval. Ta ugoto- vitev velja še prav posebej za nastopajoča slovenska moštva, ki so na prvi dan turnirja pripravili hrvatskim moštvom neljuba presene- čenja. Le nekoliko podrobnejših ugotovitev: Rudar : Tekstilec — 4:2 (1:2) Po poteku igre v prvem polčasu, kjer so mla- di Rudarji nastopili s precejšnjo porcijo ner- voze, smo vsi pričakovali, da bo Rudar doživel poraz. Tekstilac je vsaj v prvem delu igre imel več besede na terenu, njegovi napadalci pa niso imeli sreče, saj so čestokrat streljali v stative. V drugi polovici se je situacija močno spreme- nila. Rudar je zaigral kot prerojen, igro je prevzel v svoje roke in napad za napadom se je valil na nasprotnikova vrata. Izkupiček treh golov v drugem delu igre in s tem zmaga v tem srečanju je bila zaslužen rezultat borbenosti in požrtvovan ja mladih nogometašev iz Trbovelj Igra obeh moštev je bila izredno fair in disci- plinirana. Za Rudarja je Klun dosegel kar tri gole, enega pa Eltrin. Kladivar : Rade Končat - 7 : 1 (2 : 0) Po prvih 15 minutah igre pač nihče ni pri- čakoval, da se bo to srečanje končalo s tako prepričevalno zmago domačinov. Nogometaši iz Zagreba so vsaj prve minute bili povsem enako- vreden tekmec domačinom, na trenutke še ne- varnejši, tako da so gledalci bili že nervozni. Ko pa je padel prvi gol, so mladinci Kladivarja zaigrali z večjim poletom, kar jim je pripo- moglo k zvišanju rezultata že v prvem delu igre. V drugem delu igre se je napad Kladi- varja razigral in dosegel še pet golov, častni gol pa so gostje dosegli po krivdi domače ob- rambe. Kljub visoki zmagi Kladivar ni pokazal svoje lepe kombinacijske igre, ki smo jo vajeni od naše mladine. Vse preveč so posamezniki za- drževali žoge, spuščali so se v nepotrebno pre- igravanje, ki se po navadi preneha s tem, da nasprotnik pride do žoge in končno ni bilo prave povezave med obrambo in napadom. Visokemu rezultatu, ki je bil dosežen v tej tekmi, se imamo zahvaliti le izredni realizator- ski sposobnosti vseh napadalcev, ki so bili naj- nevarnejši ■ del moštva. Nogometaši Rade Kon- čarja so v drugem polčasu močno popustili in niso bili sposobni zaustaviti močan nalet do- mačinov. Strelci za Kladivarja: Vodeb 2, Ko- kotec 2, Piki, Hribernik in Rojnik po enega' (iz enajstmetrovke). Dinamo : Branik — 3:1 (1:0) Obe moštvi sta v prvem polčasu predvedli lep nogomet, ki ga je odlikoval izredno oster tejnpo igre. Situacije so ' se menjavale z bliskovito naglico zdaj pri enem, zdaj pri drugem golu. Mariborčani so po nesreči z avtogolom pripo- mogli gostom do vodstva v prvem polčasu. Y drugem delu pa je igra postajala vse bolj ostra in je prekoračila športne meje. Ostri starti na moža, obrekovanja in celo medsebojna obraču- navanja nekaterih prenapetežev brez posesti žoge vsekakor niso pridobila sloves pri števil- nih gledalcih, ki so obsojali za tako obnašanje obe moštvi. Žalostno je, da se takšne stvari do- gajajo prav na mladinskem tekmovanju'! Vsi gledalci so pač šli iz Glažije s prepričanjem, da obe nastopajoči ekipi ne moreta računati na podelitev pokala za najbolj disciplinirano mo- štvo tega turnirja. Deloma je za napete dogodke na igrišču kriv tudi sicer dobri sodnik Orel, ki je bil preveč popustljiv in je izključil le Branikovca Najberga M., medtem ko na surov prekršek Jerkoviča (D) ni reagiral z isto kazni- jo. Končni efekt je bil pač ta, da so se suro- vosti nadaljevale do zaključka igre. Za Dinamo ita bila uspešna Jerkovič in Skarec, za Branik pa je dosegel častni gol iz enajstmetrovke Sto- janovič. LEP USPEH NOGOMETAŠEV »KOVINSKEGA PODJETJA« IZ CELJA Pretekli teden so se po opravljenem dnevnem delu vkrcali na kamion delavci — nogometaši »Kovine« iz Celja in odjadrali tja v Šoštanj na obisk »Usnjarjem«, s katerimi so se pomerili т prijateljski nogometni tekmi. Dobre volje je bilo med igralci in vodstvom dovolj vso pot do Šoštanja. Tekma se je pričela in že«^ kratkem času so bili domačini v vodstvu z 2 : 0. Vroči gledalci so po teh uspehih še bolj bodrili do- mače moštvo — toda glej! Prišla je nenadna nevihta, ki jo je spremljal močan naliv, deloma še toča. Vse le kratek čas ... In prav ista si- tuacija kot »od zgoraj« se je odigravala tudi na zelenem igrišču. Delavci iz Celja so se vživeli v to nenadno vremensko izpremembo in v teh kratkih minutah natresli kar tri gole. V drugem polčasu se je umirilo ozračje, na igrišču pa se je bila vroča bitka. Obe moštvi nista izkoristili nešteto zrelih situacij pred goli, kjer se je zlasti odlikoval mladi Grešnik iz Šoštanja, ki tudi iz 2 do 3 metrov ni spravil žoge čez golovo črto. Končno se je domačinom le posrečilo izenačiti po problematičnem golu — saj žoga ni prešla golove črte. Celjani so še navalili, dosegli so celo regularen gol, ki ga pa sodnik zaradi oddaljenosti od gola ni videl in ga seveda tudi ni priznal kljub pravilni presoji stranskega sodnika. Obe moštvi sta predvedli enakovredno igro in rezultat kar odgovarja kar odgovarja poteku dogodkov na igrišču. Celjani so kot posamezniki pokazali več teh- ničnega znanja. Usnjarji pa so bili fizično močnejši in vzdržijivejši. V zaključnih akcijah pa je Usnjar delal težke napake, saj so posa- mezni napadalci zapravili več 100% priložnosti za dosego golov. Sodnik je bil zelo slab, kumo- vala pa sta mu še dva slaba stranska sodnika. Po končani tekmi so si delavci kovinskega podjetja ogfcedali še najmodernejše kegljišče v naši državi, ki so ga pred kratkim zgradili Gradisovci т Šoštanju, objekt, nad katerim so vsi strmeli, nakar so že v večerni uri odhiteli še k velenjskemu jezeru, ki je ob električni razsvetljavi in lahkem deževju izgledal kot »romantičen« svet, kjer bi človek kar rade volje ostal nekoliko časa — saj je prav ta svet idealen za sprostitev od monotonega fabriškega dela, kjer bi se vsak delavec lahko fizično in psihično okrepil. Vendar koristimo za ta »oddih« svoj letni dopust . . . Delo naslednjega dne je pač zahtevalo, da smo se hitro poslovili od tod. Kamion je odhitel nazaj proti Celju in kljub močnemu dežju, ki ga zaradi sigurne strehe mismo čutili, je vso pot do Celja »zmagovala< elovenska pesem. Nogometaši-delavci so tudi pri prepevanju pokazali svoje bogato znanje — glasovno in kar danes pri mladih ljudeh že vse bolj pogrešaš, tudi bogat repertoar izvirnih aor rodnih pesmi, ki človeka močno poživijo. Izlet celjskih kovinskih delavcev majhnega kolektiva »Kovina« je bil združen s »prijetnim in koristnim« — zbližal je delavce z vodstvom podjetja in s tem utrdil celotni kolektiv, po- kazal je, da športna aktivnost poživlja delavca in mu daje potrebne dražljaje za večjo storil- nost in navsezadnje, da vzbuja v mladih ljudeh pravi smisel za patriotizem in domačo kujturo T splošnem. Prav bi bilo in potrebno, da bi tudi druga celjska podjetja — močnejša po številu delav- stva in finančno zmogljivejša — ubrala isto pot, ki jo je nakazalo »Kovinsko podjetje«. DRUGI DAN NOGOMETNEGA TURNIRJA Zopet je preko 1000 gledalcev prišlo na Gla- zijo, kjer so uživali v lepih nogometnih igrah, ki jih prikazujejo mladi nogometaši. Aurora iz Kopra je dosegla zasluženo zmago proti ljubljanskemu Odredu, sicer le z 1:0 (1:0), vendar bi po poteku igre rezultat lahko bil tudi izdatnejši. Napadalci Aurore pri zaključnih ak- cijah niso imeli sreče. Nešteto lepih in ostrih strelov je šlo mimo stative. Odred se je po- pravil v drugem polčasu, vendar je imel т moštvu precej slabih mest, nekaj dobrih po- sameznikov pa razigranim Koprčanom ni bilo kos. Za Auroro je bil uspešen Apolonio. Mladi nogometaši Kladivarja so zopet dosegli blestečo zmago. Rudarja iz Trbovelj so pre- gazili kar s 5:0 (3:0). Čeprav rezultat ni ba- zenski, vendar nas je igra celotnega moštva izredno razveselila. Napad za napadom se je vrstil na vrata Rudarja. Vsi goli so bili plod smiselnih kombinacij. Tudi obramba je bila steber moštva, od vseh pa sta najbolj ugajala Rojnik in Letner. Uspešni strelci: Piki 2, Ko- kotec 2, Vodeb 1. Po tej lepi zmagi ima Kladi- var največ izgledov za osvojitev prvega mesta v svoji skupini in s tem vstop v finale, TRETJI DAN TURNIRJA Rade Končar : Tekstilac — 5:1 (1:1) Branik : Odred - 1:1 (1:0) ATLETIKA__ MLADOST - ODRED - KLADIVAR Prihodnjo soboto in nedeljo, 15. in 16. avgusta, bo v Celju zanimivo atletsko tekmovanje, v ka- terem se bodo srečale moške ekipe omenjenih moštev. Prijatelje atletike že danes opozarjamo zlasti na slovenski derbi med Odredom in Kla- divarjem, ki je prestižnega pomena. ŠAH__ EKIPNI BRZOTURNIR V MOZIRJU Šahovska sekcija Nazarje je priredila ekipni brzoturnir v okviru proslave obletnice osvo- boditve Zg. Savinjske doline. Turnir je bil od- igran minulo nedeljo v Mozirju in so se ga udeležila štiri moštva po osem igralcev. Prvo in drugo mesto sta dosegli z enakim rezulta- tom po 16 točk moštvi »Svobode« Šoštanj in Cinkarna iz Celja, tretje mesto Svoboda Žalec 9 in četrto mesto šahovski aktiv iz Mozirja 7 točk. Prve tri ekipe so prejele nagrade (pove- čano sliko Logarske doline, šahovsko garnituro in dve knjigi). 100% individualni uspeh so do- segli člani »Svobode« Šoštanj na prvi deski Pukmajster, na drugi Sovič in na šesti Osojnik, na četrti pa Trojak, član Cinkarne. Prva dva sta dobila knjižni nagradi. MOŠTVENO PRVENSTVO SLOVENIJE Celjski šahovski klub je 29. julija v tekmo- vanju za prvenstvo Slovenije odigral v Mari- boru proti tamkajšnjemu Železničarju tekmo na osmih deskah z rezultatom 5:3 za Železni- čarja. Posamezni rezultati: inž. Marek—Guzelj in Modic—Njegovan remi, Fajs—Crepinšek 0:1, Oder—Malešič 1:0, Draksler—Babic remi, inž. Lah—Kos 0:1, Plavčak—Poš remi, Hojnik—Vi- dovič 0:1. Prvoimenovani so Celjani. V nadaljevanju tega tekmovanja je Železni- čar iz Maribora preteklo nedeljo porazil Jese- ničane z rezultatom 6 in pol : 1 in pol. Tek- ma je bila odigrana v Celju, v Šahovskem do- mu. Posamezni rezultati: Guzelj—Tušak 1:0, Njegovan—Prislov 1:0, Crepinšek—Kuster 1:0, Horvat—Štrumbelj Z. 1:0, Babic—Jan 1:0, Mar- vin—Simčič remi, Poš—Korošec 1:0 in Valenčič —Jevšek 0:1. Prvo imenovani so Mariborčani. IZ SODNE DVORANE NESREČA POD VIADUKTOM POD RESTAT- RACIJO »POŠTA« V nedeljo zjutraj sta se pod viaduktom sre- čala dva tovorna avtomobila. V tem času je na hodniku za pešce bilo več ljudi, ki so šli v mesto. Neka ženska je stopila v gneči iz hod- nika in prišla pod avtomobil, ki ji je priza- dejal težje poškodbe. Poškodovanko so od- peljali v bolnico, kjer je umrla. NEPOBOLJŠLJIV GREŠNIK je 27-letni Anton Turak brez stalne zaposlitve in brez stalnega bivališča. Zaradi utaje obče ljudske imovine je bil že kaznovan od vo- jaškega sodišča v Beogradu, zaradi tatvine pa v Murski Soboti. Ko je prišel iz zapora, je v okolici Šempetra in Celja zopet izvršil več tatvin. Sodišče mu je prisodilo 7 mesecev in 15 dni zapora. LAŽNO BRZOJAVKO SO ODPOSLALI Naglic Anton iz Šmiklavža pri Skofji vasi je maja 1952 na prošnjo pripravil Franca Levca, tajnika KLO Ljubečna, da mn je potrdil kot resnično brzojavko, katero je poslal Branku Nagliču k vojakom. V brzojavki je bilo nave- deno, da je Nagliču Branku umrla sestra. Ar. čan Marija je kot uslužbenka KLO Ljubecn» po naročilu tajnika Levca izstavila Naglice uradno potrdilo v tem smislu, da je Nagliču Branku umrla sestra; Vsi trije so bili obso. jeni, in sicer: Naglic Anton na 3 mesece za- pora. Leveč Franc na 5 mesecev zapora in Ar. čan Marija na 3 mesece zapora. Arčanovi s« kazen odloži za dobo enega leta. NEPOŠTEN LESNI MANIPULANT Staut Mihael si je kot lesni manipulant Les. no industrijskega podjetja v Celju prisvojil y revirju Jurklošter razne stvari last Lesno in. dustrijskega podjetja, ki so mu bile uradno za. upane. Vrednost teh stvari je znašala najmanj 39.160 din. Štaut je bil zaradi poneverbe ob- sojen na 7 mesecev zapora in na povrnitev škode Lesno industrijskemu podjetju v Celju. OBJAVE IN OGLASI MIRNODOBNIM VOJAŠKIM INVA- LIDOM Dne 22. 7. 1953 je bila izdana nova uredba o določanju invalidskih prejem- kov mirovnim vojaškim invalidom. Po tej uredbi se zopet ravnajo invalidske organizacije po zakonu vojaških voj^ nih invalidov. V poštev pride pohab- ljen j e v JLA, pri protiletalski zaščiti (PAZ), Ljudski milici in predvojaški vzgoji. Ta uredba stopi v veljavo s 1. 8. 1953. Omenja nadalje tudi, da pri- dejo v poštev bolezenski invalidi, to pomeni, stalno nesposobni. Po tej ured- bi bodo lahko ir^alidi izbirali, se ^a- vi, če ima kdo pet let službe po letu 1945, bo lahko upokojen in pripada mu polovica invalidnine. V Beogradu je bila dne 2. t. m. kon- ferenca, ki ji je prisostvoval generalni sekretar Vojaških vojnih invalidov Ju- goslavije, tov. Božo Pavlovič, in na ka- teri je bilo sklenjeno, da bodo mirno- dobski vojaški invalidi Jugoslavije de- lali v sklopu Vojaških vojnih invali- dov Jugoslavije. Konferenca je tudi po- slala zahvalna pisma tov. Titu in dru- gim državnim vodjem za razumevanje in skrb mirnodobnim vojaškim invali- dom Jugoslavije. OBJAVA S 1. avgustom 1953 je nastopil svoje službeno mesto kot upravnik Okrajnega zdravstvenega doma Celje-okolica in okrajni zdravnik tovariš dr. Jože Grilc, dosedanji okrajni zdravnik т Slovenjem Gradcu. Uradne ure za zunanje stranke v upravno zdravstvenih zadevah so vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure. Opozarjamo stranke, naj se točno drže določenih dni in ur, ker so ostali dnevi predvideni za potrebna zunanja uradovanja. Upravnik OZD sprejema stranke na OLO Celje-okolica, dvoriščni trakt, IV. nadstropje, soba št. 93. Uprava Okrajnega zdravstvenega doma Celje-okolica ZAHVALA Starčki iz Doma onemoglih na Gr- movju izrekajo na tem mestu prisrčno zahvalo SZDL I. četrti in »Potrošni- ku« (Center), Tomšičev trg, za darilo v obliki blaga in denarja. OBJAVA V zadnjih mesecih je upravni odbor prejel od raznih organizacij, društev in ustanov večje število prošenj za pod- poro. Pri pregledu teh prošenj in toza- devnih finančnih sredstev je uprava ugotovila, da so ista v celoti že .izčr- pana, tako da ne moremo zadostiti niti podobnim nujnim potrebam v okviru kolektiva. Iz tega razloga tudi ne bo- mo mogli v tem letu razpravljati o prošnjah, ki bodo eventuelno še prišle. Vse prizadete prosimo, da to objavo smatrajo kot nadomestilo pismenega odgovora. Upravni odbor Železarne Store OBJAVA Večje število zidarjev in tesarjev sprejmemo. Prav tako sprejmemo tudi priučene zidarje ter samostojne stavbe- ne mizarje. Dela se lahko več ur dnev- no in v akordu. Delo je zasigurano za celo zimsko dobo. - Gradbeno podjetje Moste Ljubljana, Zaloška c. 51a OBJAVA »Avtobusni promet« Celje obvešča potnike, da bo od 8. t. m. dalje začasno ukinjen redni avto- busni promet na progi Celje—Blagovna—Pod- četrtek. URNA IN SNAŽNA pisarniška snažilka išče namestitve za pospravljanje pisarn. Informa- cije na upravi lista. GOSPODINJO pošteno, vestno in snažno sprej- mem k štiričlanski mirni družini (dojenček). Informacije v upravi lista. PISARNIŠKO MOC IN KURIRJA sprejme takoj KZ Petrovce. Pismene ponudbe na KZ Pe- trovce. UPOKOJENEC išče lažje delo. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM izgubi ieno sindikalno knjižico št. 147089 na ime Tratnik Jože, Celje, Za- dobrova. PRODAM samsko spalnice. Roje Franc, Bukov- žlak 19, Teharje. UPOKOJENEC, ki bi pomagal gospodariti na malem posestvu v bližini Celja, dobi brez- plačno stanovanje in hrano. Naslov v upravi lisia. PRODAM novo tračno žago, masivno, l«sene konstrucije. Naslov v upravi lista. \ UGODNO PRODAM damski gledališki dvo-' gled in salonsko raztezalno mizo. Naslov т upravi lista. ZAMENJAM-dvosobno stanovanje v Zidanškovi ulici za enosobno. Informacije na upravi lista. PRODAM sobno kredenco, primerno tudi za gostilno. Naglic, Celje, Tkalska 6. IZGUBILA SEM zlato zapestnico. Poštenega naj- ditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na upravo lista. NOVO MODERNO HRASTOVO SPALNICO po- ceni prodam. Sonenvald, Apnenik Pečovnik, Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA . Dne 9. 8. 1953: tov. dr. Cerin Jože, Celje, Cankarjeva ulica 9. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION CELJE Od 7. do 14. 8. 1953: RUDNIKI KRALJA SA- LAMONA, ameriški film Od 15. do 20. 8. 1953: PAVLA, ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM IN LETNI KINO Od 5. do 11. 8. 1953: AFERA NA TRINIDADU, ameriški film Od 12. do 19. 8. 1953: NIKI, nemški film Kino Dom predstave dnevno ob 18,15 uri, ob nedeljah ob 16,15 in 18,15. Letni kino predstave dnevno ob 20,30 uri. RAZPRODAJA Lesno industrijsko podjetje Celje razprodaja tipizirana okna »Prodel« v enodelni, dvodelni in večdelni izdelavi po zelo ugodnih cenah. Za informacije glede cen in dohave se obračajte na gornji naslov. OBVESTILO Vse proizvajalce mleka obveščamo, da plačamo mleko, dostavljeno v centralno mlekarno Celje, Kocbekova ul. 1 po ceni 25 din za liter. Kmetovalci, ne zamudite ugodne prilike!« IZIDOR HORVAT KAMNOLOM Sonce je pravkar pokukalo izza vrhov mogočnih smrek, ko je Jernej Skutnik skočil čez jarek. Prav tisti trenutek je tudi Vincene udaril po signalni plošči, da je kovinski zvok ostro odjeknil po ozki dolini in še tja po pobočjih med drevesa obeh rebri. »Si. zaspal na babjem krilu, ali pa te je lenoba trla, kaj, Skutnik?« ga je sprejel delovodja. »Zmeraj lepše! Pri delu zadnji, pri plačilu pa prvi steguješ roke. Le kdo bo plačeval delavce, ki ne vedo za točnost in red! Toda jaz te bom navadil, Skutnik, tebe in vsakogar! Vsakogar! Razumeš?« * Delovodja Ferdo Grobljar je vpil, da so delavci zvedavo obračali glave. Skutnik pa je stisnil zobe in urno stopal na svoje mesto. Kar mimogrede je strgal Gregi stroj iz rok in ga pognal, da se je jekleni zob z vriščečim truščem zagrizoval v skalnato gmoto. Strastno visoki pesmi kompresorja se je pridružila za- molklejša pesem sejalnega stroja, vmes pa so dajali takt udarci kladiv, ki so jih roke delavcev enakomerno dvigale in spuščale po debelejšem kamenju. Zarožljali so krampi in za- zvenele so lopate in vile. Cvilečim zvokom kovin so odgovar- jali topi udari kamna ob kamen. Jernej Skutnik ni dal stroja iz rok. Ril je z njim in vrtal, kakor bi hotel predreti sive skale. Predjal ga je pa zopet po- gnal, da je od napora težko sopel in jezno potresaval njegovo šibko postavo. Zdaj pa zdaj nisi razločeval, ali gospodari člo- vek s strojem, ali pa stroj zvija človeka. Tedajci pa je Jernej zbral moči, da so mu žile na vratu nabreknile v grčave kore- nine, skromne kite na lahteh v vozle, po prsih pa se mu je pocejal znoj; ttdno je pridrževal stroj, ga dvigal in spet zasa- jal. Obema se še tako trda skala ni upirala; udajala se je, pokala in se drobila. »Daj no iz rok to ragljo, sicer te bo zdelala,« je silil v Jerneja Grega. »Mojči!« je hrknil Jernej in še močneje pritisnil. »Nor si, Jernej,« se je vmešal tretji v skupini, Stanko Le- več, ki je bil močan in za glavo večji od Jerneja. »Grobljar tega tako ne vidi. On le preži, kje in kako bi komu škodoval.« »Zarobantil je ko pes, ko si prišel trenutek pozneje,« je dodal Grega. »Prilizoval se je Merniggu, tožaril in se mu udinjal, da ga je nazadnje postavil za delovodjo. Taki psi so potlej popad- ljivi, gospodarju pa nič kako koristni,« se je razvnemal Stanko, da mu je Jernej prisluhnil. »Sam vrag ga je pripeljal, capina, v naše kraje,« se je dušil Grega. »Delo mu ni šlo kaj prida od rok, tem bolj pa se je znal prilizovati; po trebuhu se je plazil in nastavljal svojo ovadu- ško paro. Z lažjo je izpodrinil Čulka, da je lahko sam zasedel njegovo mesto. —• Culk je sedaj brez dela in — toliko otrok! — Tak je bil Grobljar in bo tak ostal. Sicer se je pa priklatil kakor jaz ali ti,« je govoril Stanko, kakor bi pribijal in segel po stroju. »Najraje bi zavrtal v njegovo grešno meso in še v Mernigga povrhu.« Kakor bi hotel pokazati, kako bi to storil, je zarinil stroj, da se je zaiskrila skala. »Saj nisem zamudil dela,« se je obranil Jernej. »Nisi! On pa bo trdil, da si in ti bo odkrhnil od zaslužka,« je pohitel Grega z razlago iz lastne izkušnje. »Tak je! Ti ga še ne poznaš.« »Vse kaže, da je vzel sedaj na muho tebe in tvojo ženo,« je vrgel Stanko z dvoumnim nasmeškom. Samo vsakega na svoj način. Bolj pri srcu mu je nemara Tončka. Tjale poglej! Jo že čaka.« Val krvi je pljusnil Jerneju v lice, da je v zadregi prisi- ljeno krehnil in nehote sledil Stankovi glavi, ki je pokazala proti baraki. »Bem-bem-bem ...« je tačas zapela jeklena plošča. De- lavci so odložili delo. Nekateri so posedli kar po kupih ka- menja in jeli tlačiti kose zmesnega kruha v izsušena usta. Drugi so stopili pod bližnje smreke, kjer so jih čakale žene ali otroci s piskri rjave čorbe. Skutnik je naglo obletel z očmi okolico: žene ni bilo. »Torej se ni vrnila,« je stisnil skozi zobe. Zaradi drugih mu je bilo sitno, pa se je.zavlekel za skale in prižgal cigareto. Toda ni vzdržal. Vanj se je zajedala negotovost. Pograbil je stroj in ga pognal v divji tek. Kakor bi čutil na sebi presenečene poglede sodelavcev, mu je postalo še bolj nerodno. Zadrego je stresal nad strojem. Ta je rjovel, trgal kamen in hropel kot v smrtnem boju. Delovodja Grobljar se je postavil med podboje. Z očmi je stikal med gručo žensk: Skutnikove ni bilo. Po rdečem obličju se mu je razprostrla senca zlovoljnosti. Zaškrtal je: »Vraga, pa prav danes! Snujem, čakam, ženske pa ni...« Lajež stroja ga je zmotil. »Ta nepridiprav? Ha-ha-ha ...« Zakrohotal se je, kakor bi se krušilo kamenje, »Zjutraj kasni, zdaj pa misli, da bo dohitel. ~ Pa žena? Ponoči jI ne da miru pa mu je zaspala, he-he-he. ..« se je režal svoji duhovitosti, da so ženske nehote nastavile ušesa. »Ali sta se pa skremljala in se mu kuja doma, sam pa otepa skalo namesto kruha, ho- ho-ho...« Hohot je izzvenel v porog in ta v gnev. Jernej ga ni slišal. Grobljarja je netila sla in priganjala radovednost. Stopil je k ženskam. Po ovinkih se je zanimal za Skutnikovo. Toda ženske so skomigale z ramami in se druga za drugo porazgub- Ijale po stezah in poteh. (Dalje prihodnjih)