Imeriška Domovi ima /t-iyj&wg/itiit—hoimf • 1003; amcrican in spirit m m unguao« om? NO. 37 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 22, 1967 $LOV€NSAN WORMING HeWSPAPfe* ŠTEV. LXV - VOL. LX V Nezakonitosti boja za civilne pravice važen vzrok porasta zločinov Bivši član Vrhovnega zveznega sodišča C. E. Whittaker stepa kršitve zakonov v boju za civilne pravice med glavne vzroke porasta zločinov. WASHINGTON, D.C. — Charles E. Whittaker je bil član Vrhovnega z v e z n ega sodišča, dokler ni stopil leta 1962 zaradi slabega zdravja v pokoj. Od tedaj je v pravni .praksi v Kansas City. Tu je govoril v seminarju za vzdrževanje reda in zakonitosti. Trdil je, da so nemiri v 34 večjih mestih lani in številni težki zločini moralne nizkosti privedli Združene države na rob anarhije”. Osnovni vzroki za naglo širjenje načrtne množične kršitve zakonov so med drugim v dejstvu, da nekateri samopostav-Ijeni črnski vodniki, ki poudarjajo načelo nenasilja, v resnici preproste, nešolane uboge črnce ščuvajo, naj gredo in “prisilijo” bele, da jim bodo dali njihove “pravice”. Sodnik Whittaker vidi vzrok tudi v odobravanju rasnih izgredov od. strani visokih in vplivnih zveznih uradnikov. V zvezi s tem je omenil naravnost predsednika Johnsona, podpredsednika H. Humphreyja in državnega tajnika Ruska. Precej ostro je obsodil bivši sodnik tudi nekatere liberalne belce na Severu, ki vabijo črnce iz južnih držav na Sever z vsemogočimi obeti, pa jih nato tam prepustijo njihovi usodi. Največkrat ostanejo brez dela v novem, povsem tujem okolju in se pri tem naberejo zagrenjenosti ne le proti tistim, ki so jih v ta položaj spravili, ampak proti Vsem in vsakomur. Sodnik Whittaker je dejal, da “zločin hrani zločin”, dopuščanje kršenja zakonov uničuje moralno raven, posledica tega je brezzakonje in porast zločinov Vseh vrst. Zvezni pravosodni tajnik Ka-teenbach je ob objavi poročila Predsedniške komisije za modernizacijo boja proti zločinstvu sicer zavrnil misel, da bi bil boj za civilne pravice med vzroki Porasta zločinov, toda trezen, Nepristranski proučevalec tega vPrašanja trditev sodnika C. E. Whittaker j a ne bo kar tako enostavno potisnil ob stran. .....o——... Ontario je za most preko jezera Erie CLEVELAND, O. — Guv. J. Rhodes se navdušuje za idejo Nrostu preko jezera Erie iz Ohia v Ontario v Kanadi. Zadnji po-hedeljek je bil v Torontu in je 0 tem razpravljal z ontarijsko Pokrajinsko vlado. Povedali so N^u, da bi jim bil tak most kar v®eč, le denarja za njegovo gradnjo nimajo in ga .še dolgo 116 bodo imeli... Guv. J. Rhodes išče sedaj inženirsko pisarno, ki bi bila pripravljena celoten načrt proučiti m dognati ali je izvedljiv ali ne. ‘pez dan večinoma jasno, na pečer pooblačitev, dež in sneg. Raj višja temperatura 37. Fred 23i Sati se je rodil George Washington Ustanovitelji naše velike dežele so tvegali vse svoje sposobnosti in svoje premoženje, da so ji priborili svobodo in neodvisnost. Posnemajmo jih in poskrbimo, da bomo ohranili in izboljšali, česar smo po njihovi zaslugi deležni. Zmeraj bolj postajamo — številke CLEVELAND, O. — Zmeraj bolj pogosto se nam pripeti, da nam porinejo številko v roke in nas poznajo samo pod njo. To bo kmalu postalo pravi sistem, ako obvelja načrt federalnega tajnika McNamare. Hoče namreč vse vojake od generalov do novincev spremeniti v številke. Številke pa naj bodo tiste iz sistema Social Security. Te številke so že sedaj močno v rabi v podjetjih s tisoči delavcev in uslužbencev. Bliža se nam torej čas, da bo na naših osebnih legitimacijah, kolikor bodo v rabi, stala pod našo sliko — številka na prvem mestu, ime in ostali podatki pa bodo nekje v kotu! Življenjski stroški se ustaljujejo WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da 'e življenjski stroški tekom januarja v odnosu na december niso spremenili. Cena hrane je v tem času nekaj popustila, zato na so se ponašali stroški nekate-"ih del, tako je indeks ostal na decembrski višini 114.7 povpreč-i v letih 1957-1959. V zadnjih Veh mesecih je porastel le za 2 desetinki odstotka. Zaslužek delavstva v istem xasu se je zmanjšal za 1.2% za-mdi skrajšanja delovnih ur. Povprečni urni zaslužek v industriji je dosegel v januarju $2.78. Egiptovski diktator spet ne mara Amerike Naser se tezi na Ameriko, ker ne dobi odarovora na prošnjo za pšenico. KAIRO, Egipt. — Predsednik Egipta, uradno Združene arab ske republike, Naser zopet ne mara ZDA. Jezi se, da mu njihova administracija že celo leto ne da odgovora, ali mu bo še prodajala pšenico po ugodnih plačilnih pogojih ali ne. Naserv jeva zamera ima torej isti izvor kot Titova. Razlika je le v tem da Naserja bolj boli pomanika-nje ameriške pšenice kot Tita. Tito je hotel porabiti ameriško pšenico za trgovanje in ne ravno za neobhodno prehrano. Naserju je pa pšenica nujno potrebna. Letno mora namreč uvoziti 4 milijone ton pšenice, kar stane $250-300 milijonov. Polovico te potrebe je zadnja leta dobival redno iz ZDA. Računal je tudi lani, da bo dobil okoli 2 milijona ton. pa mora še zmeraj čakati. Naši administraciji se namreč nič ne mudi. Glavni razlog je v tem, da so domače zaloge naše pšenice postale majhne in da jih dežela ne sme razmetavati. Na drugi strani se Naser nič ne ozira na ameriško zunanjo politiko. Proti ameriški želji noče končati državljanske vojne v Je-menu, čeprav je to obljubil. Ravno tako intrigira v Siriji in ne pusti tej deželi, da bi se u-mirila. Dalje ima prav posebno veselje, da se v arabskem svetu prepira z našimi tamošnjimi pri-iatelji, kot so Burgiba v Tunizi-ii, jordanski kralj Husein. Savdski kralj Hejsal, iranski šah Riža Pahlevi in drugi. Čeprav je Naser trenutno jezen na Ameriko, ni verjetno, da bi zopet obnovil gonjo proti naši deželi. Ne bo več dovolil svojim ljudskim množicam, da bi napadale in požigale ameriško lastnino v Egiptu. Mora gledati, da se z nami na nek način sporazume, kajti njegovi prijatelji v Moskvi so sedaj izrabili njegovo zadrego in zahtevajo dobre cene in težke plačilne pogoje za vse, kar Egipt kupuje v Moskvi. Na drugi strani se tudi Angliji in Franciji kar nič ne mudi, da bi mu pomagali, še nista pozabili sueške afere iz 1. 1956. Papež pošilja blagoslov slovenskim izseljencem CLEVELAND, O. — Župnik fare sv. Vida msgv. L. L. Baznik je dobil iz Rima 'sledeče sporočilo: Po imenovanju za vrhovnega dušnega pastirja slovenskih izseljencev je bil 8. februarja sprejet msgr. Ignacij Kunstelj zasebni avdijencj pri papežu Pavlu VI. Sv. oče se je živo zanimal za stanje med izseljenimi Slovenci v svetu in je ob koncu razgovora dejal: “Vaš narod dobro poznam, zanj veliko molim. Sporočite vsem Slovencem, zlasti izseljencem moj pozdrav in blagoslov!” Peiping za vztrajanje do zmage v Vietnamu HONG KONG. — Glavno glasilo Kitajske Komunistične partije v Peipingu “Ljudski dnevnik” je objavilo uvodnik, v katerem odločno nasprotuje pristanku Hanoia na razgovore o končanju vojne, če Združene države ustavijo letalske napade na Severni Vietnam. Pisec trdi, da Severni Vietnam ne sme odnehati, dokler ne bodo Združene države umaknile vsega svojega vojaštva iz Vietnama, kajti če se odpove Južnemu Vietnamu, bo prej ali slej propadel tudi sam. Uvodnik priznava težave Severnega Vietnama, toda poudar-ia, da je končna zmaga gotova, če bo Hanoi le vztrajal. Člankar ostro napada tako Združene dr-žave, kot tudi .Sovjetsko zvezo zaradi “kovanja zarote proti vietnamskemu ljudstvu”. PEIPING POZIVA KMETE K "OBRAMBI DOMOVINE"! Peipinški radio je včeraj pozival kmete obmejnih pokrajin, naj se pripravijo na obrambo meja domovine. V eni roki naj drže puško, v drugi motiko, da bodo povečali pridelek in se borili proti poskusom “reakcionarjev znotraj in zunaj Kitajske, ki hočejo uničiti veliko proletarsko kulturno revolucijo”. HONG KONG. — Včeraj je peipinški radio prenašal pozive ministra za obnovo obdelovanja zemlje v obmejnih pokrajinah Sinkiang, Notranja Mongolija in Mandžurija, na kmete, naj drže v eni roki puško, v drugi motiko, trudijo naj se za čim večji pridelek, pa gledajo tudi, da ne bodo uspeli napori sovražnikov velike proletarske kulturne revolucije znotraj in zunaj Kitajske. Centralni komitet Komunistične partije je posebej pozval vse delavce in kmete, naj povečajo svoje napore pri pomladanskem delu na polju. Namen tega poziva je brez dvoma čim bolj zmanjšati škodo, ki jo je nemir v zvezi z veliko proletarsko kulturno (dovoljeni, revolucijo povzročil med kmetskim prebivalstvom. To je namreč začelo ponekod odnašati imovino kmetijskih zadrug in si zopet deliti zemljo.^__________________________ Komunistična Iz Clevelanda in okolice Uprava išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Collinwood, Huntmere, Arcade in Grovewood okolico. Kličite HE 1-0628 od 9. dopoldne do 4. popoldne (v sredo do 2: pop.). Asesment— Društva bodo pobirala ta mesec asesment v SND na St. Clair Avenue v petek, 24. februarja. V bolnici— John Srebrnak s 3465 E. 89 St. je bil zopet prepeljan v St. Vincent Charity bolnico. Leži v sobi št. 208. Obiski so dovoljeni. John Barkovich z 20300 Tracy Avenue je težko bolan v Euclid Glenville bolnici. Obiski niso Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesali Odpuščan ja v avtomobilski industriji CLEVELAND, O. — Na področju Velikega Clevelanda je bilo v zadnjem čaSu odpuščenih v avtomobilski industriji zaradi omejitve produkcije preko 2,600 oseb. Med tem so v Detroitu objavili, da bo Chrysler odpustil tam okoli 5.800 delavcev, Ford pa okoli 2,000. General Motors frenutno ni v tem pogledu ukrenil še nič. Novi avtomobili letos ne grg-do tako v denar, kot so šli v zadnjih par letih. Posojila so postala malo dražja, povpraševanje pa se je zmanjšalo tudi delno zaradi tega, ker je vsaj okoli pol milijona mladih fantov več v oboroženih silah kbt pred množičnim posegom ameriških ‘ oboroženih sil v Vietnam. Kitajska je v zadnjih letih vložile velik napor v naseljevanje predelov ob meji Sovjetske zveze v Sinkian-gu, Notranji Mongoliji in Mandžuriji. Na stotisoče kmetov in odsluženih vojakov so poslali tja, da bi obdelovali na novo urejene velike države farme. V zadnjih dneh so bila objavljena poročila, da je del teh kmetov, delavcev in odsluženih vojakov začel zapuščati obmejne predele in se vračati v svoja stara naselja. Tako obstoji nevarnost, da bodo vsi dosedanji napori ostali brez uspeha in da bo še to, kar je bilo doseženo v zadnjih letih, propadlo. Vlada skuša s pozivi preko radia Peiping to preprečiti. Nič manj težak ni položaj splošno na deželi, kjer je nered v zvezi z proletarsko kulturno revolucijo škodoval pomladnemu delu na polju. Člani komun in kmetijskih zadrug so ponekod raznesli semensko žito in orodje, ne da bi se brigali za setev in obdelavo komuninih polj. Posledice tega se bodo pokazale v nekaj mesecih, ko bo treba žeti. Kitajska je že tako v večni stiski za pridelek hrane, zmede pri obdelavi bodo te težave še povečale. PoDuščanje revolucije? Napetost na meji s Sovjetsko zvezo, ki jo je velika proletarska kulturna revolucija prignala na res nevarno višino, še bolj pa nemara zastoj v gospodarstvu sta dala misliti vsaj delu kitaj- skih vodnikov. Tako je bil v zadnjem času izdan nalog vojakom, naj se vrnejo v vojašnice, poleg obnove pouka v osnovnih šolah te dni so pa napovedali tudi obnovo pouka v srednjih šolah, kar naj bi spravilo s cest “rdeče garde”. Pozivi delavstvu in kmetom naj bi skušali spraviti zopet v normalni tok gospodarstvo. Za vsemi temi ukrepi naj bi i bili predsednik vlade Ču-En-laj in njegovi “sredinci”, ki sicer j uradno podpirajo Maovo” veliko ! proletarsko kulturno revoluvi- ! ji”, pri tem pa tudi vidijo, kakšno škodo povzroča vsej deželi. S pozivi na nevarnost, ki preti Kitajski od Sovjetske zveze ih Združenih držav, bi ti radi tok revolucionarne dejavnosti zau- Razstava domov in cvetja— V soboto, 25. februarja, bo v Public Auditorium 24. letna razstava domov in cvetja. Trajala bo do 5. marca. Letos je na sporedu več predstav iz preteklosti in sedanje dejavnosti, ki jih prešnja leta ni bilo. Rojak je dopolnil 100 let— V petek je dopolnil rojak Matt Cimperman, ki živi od maja 1964 | v Domu ostarelih na Neff Road, 100 let. Naš stoletnik je bil ro- ijen v Sv. Vidu v Sloveniji, služil cesarja Franca Jožefa in se nato izučil zidarstva. V Cleveland je prišel z ženo in dvema otrokoma, ko je’ bil star 40 let. Naseli1 se je v Collinwoodu in delal kot zidar. Posebno rad se je ukvarjal za zabavo z vrtnar-jstvotn. Sin Steve mu je lani j umrl, sinova William in Max !pa živita v Euclidu, O. Stolet-j niku čestitamo k redko dose- stavili ali ga vsaj malo zadržali, | , , , da bi lahko usmerili pozornost N ženi starosti in mu želimo vse Porota se ni mogla odločiti— Sodnik okrajnega sodišča je včeraj razpustil poroto, ko se ni mogla v dveh dneh odločiti ne za oprostotev ne za obsodbo 29 let starega Warrena LaRiche, ki je obtožen, da je 23. julija lani med nemiri na področju Hough ustrelil črnca Benorisa Toneyja. Njegov tovariš Patsy S. Sabetta ie bil v ponedeljek NEW YORK, N.Y. Catholic : 0pr0ščen zaradi pomanjkanja dokazov. Okrajni tožilec je na- °; povedal novo sodno razpravo raznih trenutno perečih vpraša- proti LaRichu. Vdova pok B njih in stališču, ki ga je v njih vse dežele na “nevarnost,” ki ji preti od zunaj. Pred “nevarnostjo od zunaj” naj se vsa Kitajska zopet združi v “obrambi domovine”. Kaj sadijo katoliški duhovniki c politiki IM Polis; Inc., je povprašala katoli- j ške duhovnike, kaj mislijo zavzela vlada ZDA. Na vprašanje, ali delajo trdo za zmago Vietnamu, je odgovorilo Toneyja je bila vsa ogorčena, ko ! so po razpustu porote, sesta-naj ZDA vij ene iz 11 belih moških in ene v vojni v ^ bele ženske, izpustili obtoženega da i pod varščino $5,000 honda. Ta teden zborujejo v Miami Beach AFL-CIO unije WASHINGTON, D.C. — Ta teden zborujejo AFL-CIO u-nije. To je običajno zimsko zasedanje izvršnega sveta te velike unijske organizacije. Kar ni običajno, ampak žalostno, je odsotnost podpred-: sednika izvršnega odbora® Walterja Reutherja, ki je obenem tudi predsednik unije avtomobilskih delavcev. Kako se je spor med W. Reutherjem in predsednikom AFL-CIO G. Meanyjem razvijal, smo na tem mestu že parkrat opisali. Od takrat se v tem sporu ni spremenilo ničesar, kajti Meany je dosledno odklanjal vsako debato v javnosti, dokler ne bo zadeva prišla pred vodstvo AFL-CIO. Zato vemo zaenkrat samo za stališče Reutherja in za zgodovino odnosov med obema linijskima voditeljema. Ta zgodovina ni ravno v ko* rist unijski disciplini. Če se namreč oba glavna stebra u-5 nijskega gibanja lahko zasebno in javno med seboj prepirata; zakaj bi tega ne smeli delati tudi ostali unijski uradniki in člani? Vendar pa moramo reči, da vsaj unijski člani niso sledili slabemu zgledu obeh glavnih vodnikov in da so ves spor opazovali od strani in ga po večini niso odobravali. Niso pa pri tem hoteli dati nikoli povsem prav ne Reutherju ne Meanyju. Če prav razumemo, izvira spor med obema iz različnih značajev obeh voditeljev in iz različnih pogledov na program bodočega dela v unij-skem gibanju. Reuther trdi, da so unije postale preveč birokratske, da so vesele dosedanjih uspehov, da pa nimajo nobene ambicije po novih bojih in novih uspehih. Zato je unijsko gibanje tudi opešalo. Število članstva stalno pada in to je po Reuther j e vem mnenju najboljši dokaz, da se- danji način unijskega dela ne odgovarja Sodobnim potrebam. • \ ' • ; Reuther ima tudi svoj načrt za nov program, ki se ne omejuje samo na ustanavljanje novih unij, ampak tudi na nov način bojevanja proti komu-i nizmu, za večje sodelovanje' pri uveljavljanju naprednih načel, na večjo udeležbo v političnih akcijah, na večji vpliv na ameriško zunanjo politikr itd. Reuther bi rad videl v i ni j ah nov način javnega udejstvovanja unijske ideje in ne samo metodo, kako je treba uspešno voditi mezdna pogajanja. Za delavce in uslužbence bi morale unije postati kos življenja in ne samo kos kruha. Reuther j eve ideje so lepe, toda ne tako lepe, da bi navdušile prav vse unijske delavce. Cele generacije unij skih delavcev vidijo v unija’ samo organ, ki j to pomaga boju proti delodajalcem in ničesar drugega. Reuther jev u-nijski delokrog se jim zdi veliko preširok. Seveda mu ne odrekajo privlačnosti in ga zato tudi ne napadajo, toda pravijo, da vsi Reutherjevi dodatki k dosedanjemu tradicionalnemu namenu delavskih unij niso postavljeni na pravo mesto in v pravi okvir. Je res velika škoda, da se debata o teh stališčih ne more vršiti v Floridi, ker Reutherja ni tam. Že to je slabo samo po sebi. Še slabša je napoved, da se bo tudi sedaj pokazalo, da je odsotnost naj slabša metoda bojevanja. “Odsotni nimajo nikoli prav,” pravi francoski pregovor. Morda bo to spoznal tudi Reuther; upajmo, da to ne bo prepozno. Na letošnje sklepe unijskega vodstva se bomo še povrnili, ko bodo narejeni in objavljeni. 2.706 katoli ških duhovnikov, proti pa se jih je izjavilo le 371. Za opiranje na vojaško moč v politiki proti Sovjetski zvezi se je izjavilo 2,740, za naslanjanje na dogovore in pogodbe pa le 338 katoliških duhovnikov. Na vprašanje, ali naj ZDA minirajo pristanišče Hajfong v Severnem Vietnamu, skozi katero dobivajo rdeči velike količine orožja in vojaških potrebščin, je odgovorilo pritrdilno 2,557 po-vprašanih katoliških duhovnikov, proti se jih je izjavilo le 457. Katoliški duhovniki so se prav tako z veliko večino izjavili tudi proti sprejemu komunistične Kitajske v Združene narode in proti povečanju trgovine z državami komunističnega bloka. • ----—O-------- DETROIT, Mich. — Zaradi stavke v tovarni General Motors v Mansfieldu, Ohio, je General Motors Corporation odpustila okoli 80,000 delavcev drugod, ker nimajo na razpolago delov za sestavljanje avtomobilov. -----o—--- — Prvi avtomatični telefon na kovance je bil postavljen v New Yorku leta 1927. -----o----— Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk se je po 8 dneh vrnil iz Buenos Airesa, kjer je bil na posvetovanju zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav. Danes ho poročal predsedniku L. B. Johnsonu c svojih razgovorih in pripravah na sestanek vodnikov ameriških držav, ki je določen za april v Urugvaju. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so dobili v klešče ameriško četo v bližini Pleiku v Osrednjem višavju. S pomocno letalskih napadcv se je rešila iz rdečega objema ob težkih izgubah. Ko so rdeči nanadli danes zjutraj po nekaj urah znova, so bili napadeni pripravljeni in so udarili po njih z vsem razpoložljivim orožjem. Rdeči so bili z velimi izgubami prisiljeni k umiku. ERSŠKJi DQMOVIHtfl 6117 St. Clair Ave. — HEndersoh 1-0628 — ClevelEind, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združen« države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $1.00 za 3 mesec« th Kaiyido in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ini ted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months snada and Foreign Countries: $1?L©9 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 37 Wed., Feb. 22, 1967 Vatikan in Kremlj Minulo je že več kot 20 let, odkar je Stalin z nasmehom vprašal Churchilla v drugi svetovni vojni, “koliko divizij ima papež”. Svet je seveda mislil drugače in svetovnemu mnenju so morali kapitulirati tudi tovariši v Kremlju. Stalinov naslednik v rdeči birokraciji Podgornij je prišel v Italijo in obiskal tudi papeža Pavla VI. Morda je bil zanj ta obisk vreden več kot pogovori z italijanskimi politiki, saj od njih ni zvedel nič kaj posebnega, ni pa iz njih izbil tudi nobenih posebnih koristi za Rusijo. Podgornijev obisk v Vatikanu je uradno potrdil spremembo komunističnih pogledov na vero. Vera jim ni več “opij za preprosto ljudstvo”, je mogočen faktor v človeškem življenju, čeprav z njihovega stališča napačen. Ta faktor je treba izkoristiti, ako to zahtevajo komunistični politični interesi. S tem faktorjem se je treba boriti drugače, kot to delajo ateisti, komunistični in nekomunistični. Treba je vero pustiti pri miru, dokler jo neuki narod še rabi. Zato pa je treba ljudi prevzgojiti, da bodo zaupali sami vase in da ne bodo več iskali opore zunaj človekove osebnosti. Ko bo izginila želja po opori, bo izginila tudi po treba po veri. Seveda pa mora uradno stališče še zmeraj popuščati patentiranim rdečim ateistom in preganjati ne toliko vero kot verske organizacije in njihove voditelje. Pa bo tudi to minulo, s tem računajo komunistični režimi. Vzporedno s takimi komunističnimi nazori o veri so komunisti spreminjali tudi svoje poglede na Katoliško cerkev. Tudi ruski tovariši niso delali v tem pogledu nobene izjeme. Zato Podgornijev obisk v Vatikanu ni pomenil nekaj, kar naj bi padlo z neba, je bi zadnji akt dolgega razvoja, ki se je začel že kmalu do Stalinovi smrti. Geslo tovariša Hruščeva o “mirnem sožitju” se je nanašalo tudi na Katoliško cerkev, pa pod režimom Pija VI. ni prišlo do pravega izraza. Ko je prišel Janez XXIII. na papeški prestol, se mu je Hruščev hotel takoj prikupiti. L. 1963 je brzojavno čestital papežu k odlikovanju, ki ga je dobil papež v o-bliki Balzanove mirovne nagrade. Sledil je potem obisk zeta tovariša Hruščeva Adžubeja v Vatikanu. Ko je Hruščev moral kapitulirati pred politibirojem, so njegovi nasledniki obdržali njegovo stališče glede vere. Glavno komunistično glasilo “Komunist” je jasno povedalo, da je bilo napačno odklanjati sodelovanje s cerkvenimi voditelji samo zato, ker so “ujetniki tujega ideološkega nazora”. To stališče je odprlo ruskemu zunanjemu ministru Gromyku pot v Vatikan, ki jo je opravil lanskega aprila. Šele sedaj je postalo javna tajnost, da se je papež takrat pritožil, da mu ruski komunistični režim onemogoča vsak reden stik s katoličani, kar jih je živih v ZSSR. Papež je s tem izrazil željo, da bi dobil tako pravico. Gromyko naravno ni mogel odgovoriti ničesar, zato je pa o tem govoril v Kremlju, ko se je vrnil domov. Na sedanjem sestanku med papežem in Podgornijem je pogovor nanesel na isti predmet, tako trdijo “poučeni vatikanski krogi”. Papež je tudi sedaj porabil priliko, da razloži gostu, kakšne težave ima Katoliška cerkev na Ruskem in kaj bi Vatikan tam rad dosegeh Ni samo poudaril, da mu manjkajo redni stiki z verniki na Ruskem, je tudi izrazil svojo žalost nad razsulom cerkvene organizacije; samo še dva škofa živita na Ruskem, oba sta stara in izčrpana, pa tudi nimata ne moči ne sredstev, da bi skrbela za naraščaj. Podgornij je nato v svojem odgovoru najpreje omenil Gromikovo poročilo o vatikanski želji po stikih z verniki in rekel, da Kremlj ravno sedaj sestavlja novo besedilo za prihodnjo ustavo in da bo to besedilo lahko vpoštevalo vatikanske želje. Namignil je pri tem, da bi lahko prišlo do tega, da bi Sv. stolica dobila pravico, da pošilja svojega zastopnika v Rusijo, ki bi imel neovirane stike s katoliškimi duhovniki in verniki. O verski svobodi Podgornij ni rekel nobene besede, pač pa je izrazil stališče, da bi tudi Kremlj dobil pravico, da imenuje posebnega “osebnega zastopnika predsednika ZSSR” v Vatikanu. To se pravi, Moskva ne bi obnovila normalnih diplomatskih stikov z Vatikanom, pa vendar bi bili ustvarjeni taki stiki, ki vsaj do neke meje koristijo eni in drugi strani. Torej nekaj takega, kar ima Vatikan z Jugoslavijo, pa vendarle ne čisto enakega. Vatikanski opazovalci vidijo v tem razgovoru prvi korak za stike med papežem in Kremljem. Optimisti gredo seveda že veliko dalj. So prepričani, da razgovor med Pavlom VI. in Podgornijem že lahko smatrajo za sporazum v načelu in da je sedaj treba izgladiti le še tehnične ovire. Med “tehnične ovire” spada seveda tudi kočljivo vprašanje, kakšen naj bo diplomatičen položaj papeževega osebnega zastopnika v Moskvi in moskovskega v Vatikanu. Še bolj kočljivo je vprašanje “svobode gibanja” papeževega osebnega zastopnika. Zastopnik bi že lahko imel svobodo giba- nja, toda treba je dati varnost tudi tistim katolikom, ki bodo zunaj Moskve z njim govorili. Brez tega ves sporazum ne bi imel prave vsebine. Optimistov pa to ne moti. Že vidijo, kako bo msgr. Cas-saroli, ki je vodil pogajanja s Titom in jih srečno zaključil, v marcu odpotoval v Moskvo, da doseže formalen sporazum z vlado ZSSR. Naravno je, da želimo dati prav optimistom in voščiti msgr. Cassaroliju srečno pot. Samo, da bi čim preje prišlo do nje! BESEDA IZ NARODA Pismo predsednika Slovenske šole pri Sv, Vidiš CLEVELAND, O. — Dragi starši! Ko naši otroci prvič v letu dobijo spričevala, vedo, da se jim je že na pol približal čas počitnic. Nam, staršem, pa spričevala Slovenske šole kažejo, koliko so otroci napredovali v znanju materinega jezika. Dolgost šolskega leta merimo še z drugim merilom. Merimo ga po številu prireditev, ki smo jih pripravili v prid Slov. šole. V nedeljo, 26. februarja, pripravimo tretjo ali predzadnjo prire- se lepo priporočamo. Vse prijatelje domačega peciva prisrčno vabimo, da nas obiščete in kupite. S svojim darom za pecivo boste podprli naše društvo, ki skrbi za lepoto oltarja in cerkve. Vabimo tudi vse članice in prijatelje od blizu in daleč k slovenskemu misijonu, ki bo od 12. do 17. marca v naši cerkvi. Vodil ga bo poznani p. Atanazij iz Le-monta. Mislimo že sedaj na to in uredimo svoje opravke tako, da bomo lahko tisti teden več hodili v cerkev. Že več tednov skupno molimo v cerkvi za dober uspeh sv. misijona. Prosimo ditev v letošnjem letu. — Kakor tudi v svojih osebnih molitvah ste do sedaj vedno sodelovali, tako upamo, da boste tudi to pot priskočili na pomoč. Najprvo Vas vse lepo vabimo, da prav gotovo pridete na kosilo, s katerim Vam bo postreženo od enajstih dopoldne pa do treh popoldne. Cena kosilu odraslim je $1.50, za mladino do 12. leta pa $1.00. Cena sama Vam pove, da nam tega ne bi bilo mogoče nuditi, če ne bi bilo požrtvovalne in nesebične pomoči staršev. O tem pa je tudi drugi namen tega pisma. Vse matere prosimo, da napečete nekaj peciva, pri' mernega za poobedek. Sicer, matere še niste nikoli spekle nekaj kar ne bi bilo primerno. Vaše pecivo je vselej dobro teknilo našim gostom. Specite torej tudi za to prireditev pecivo po svojem najljubšem receptu in ga prinesite v šolsko predkuhinjo v soboto, 25. februarja, popoldne ali pa naj ga Vaši otroci prineso s seboj v sobotno šolo ter ga iz roče gospodični Bolha. In še nekaj! S kosilom Vam bo postreženo pri mizah. K delu v tej službi bomo povabili tudi Vaše hčere iz višjih razredov Slovenske šole. Če jih boste videli, ko bi se kdaj napačno obrnile — ne karajte jih. Če naj one kdaj opravljajo delo, ki jo danes naše, naj se zgodaj uče. In če vsaka šola raste iz napak, potem je naša dolžnost, da mladini damo priložnost, da stori napake v vsem, v čemer želimo njenega napredka. Za odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu Jože Likozar, preds. Prodaja pedva m vabilo na sv, misijon CLEVELAND, O. — Oltarno društvo Marije Vnebovzete bo imelo v nedeljo, 26. februarja, prodajo peciva v dvorani stare cerkve od pol osmih dalje. Od-Dor prav lepo prosi vse članice, da bi doma pripravile kaj domačega peciva in prinesle lahko v soboto popoldne v šolsko kuhinjo ali pa v nedeljo zjutraj (dopoldne) v dvorano stare cerkve. Vse ja dobrodošlo in vemo, da nekatere vselej prinesejo, kar je zelo razveseljivo in posnemanja vredno, da se vse članice v skupnih naporih trudimo za lep u-speh prodaje peciva, da bomo mogle kriti stroške za rože za našo lepo cerkev o Veliki noči. Odbor in nekaj pridnih članic pripravimo v soboto v šolski kuhinji potice, krofe, štrudelj, špe-.rovko, domač kruh . .., zato potrebujemo material, ki ga je treba kupiti. Če katera res ne more nič pripraviti, bi bilo zelo dobrodošlo, če prinese kak ducat jajc ali funt surovega masla ali moko, pa tudi kak dolar, bomo rade sprejele v ta namen. Za vse iz Clevelanda je sicer dobil knjižni dar, enega paketa pa ni bilo. Tudi na Slovensko pisarno v Cleveland enega paketa ni bilo. K poverjeniku F. Rozini v Milwaukeeju je tudi dospelo nekaj knjig pokvarjenih. V Kanadi je doživel neprijetnost Rev. Tomc v Hamiltonu, kateremu smo tudi morali poslati več paketov ponovno. Prosimo tu vse ude teh poverjenikov, da skušajo razumeti to neljubo zamudo in nam to oprostijo. Zadnjih knjižnih darov nam je še veliko ostalo. So torej še na razpolago. Rojaki iz Bridge-porta, Conn., so mnogi ostali brez njih. Rajni dr. Andrej Farkaš, ki je bil prej poleg g. Armi-na Kurbusa poverjenik, nam je potem, ko so bile že knjige odposlane, sporočil, da poverjeništva ne more več prevzeti zaradi prezaposlitve. Tako so se knjige, naslovljene nanj, vrnile. Vsem dosedanjim udom bi radi še z njimi postregli, čim nam bodo poslali naslov in udnino (3 dolarje). Knjižni dar, ki smo ga za letošnji božič razposlali, je bil na splošno s pohvalo sprejet. Saj je bil res bogat! Iz Venezuele nam piše pisatelj Lojze Ilija naslednje: “Letos se vam je izbor lepo posrečil. Koledar je silno zanimiv, lepo opremljen, širokega obzorja. Tišlerjev članek “Naš vsakdanji kruh” smo pri mizi na glas prebrali, ker otroke včasih piči, da godejo zoper jed. .. “To ni dobro, jaz tega ne jem.. Naj vedo, kaj se pravi lakoto trpeti! S “Knjigo o koncilu” ste opravili veliko vzgojno delo k “sentire cum Ecclesia”, zraven pa podali še v razkošni opremi nekaj zunanje podobe o veličini koncila, ki da slutiti veliko notranjost. Tudi je zelo hvalevred no, da ste zadnjim slovenskim škofom, tem našim res dostojanstvenikom, posvetili dokaj prostora. “Dachau”: ni besede, ki bi izrazile vrednost take knjige. To je molitvenik posvečene groze. Bere se drugače kot pa razna pisanja takih, ki imajo trpljenje drugih za to, da ščuvajo k maščevanju. Povesti “Žena s Poljan” nisem še vse prebral, ker so nočne ure prekratke, dnevne moram pa dati drugim. Pač pa sem knjigo precej pregledal. Na tak hiter videz se mi zdi, da je zanimiva in da bravca drži. Mislim, da bo z letošnjimi knjigami Mohorjeva pridobila precej simpatij, čeprav morda ne na-CELOVEC, Avstr. _ Liga S. ročnikov, ko vam rastejo kon-K.A., Brooklyn, N.Y. 11227, P.O. kurenčna podjetja, kar smatram Box 32, je za zadnji Mohorjev jjaz za strašno zablodo, a sem s knjižni dar nabrala zelo lepo! temi nazori sam. Kratkovidnim VESTI Boga, da bi Njemu odtujene duše zopet našle pot nazaj k svojemu Očetu, našle duševni mir in večno srečo. I. K., tajnica lov grofe v Loraimi LORAIN, O. — V nedeljo, 12. februarja, je umrl v bolnici sv. Jožefa 74 let stari Martin G. Pazder, ki je 23 let star, ko je prišel iz starega kraja v Ameriko, začel trgovino na Elyria Ave. in 34 St., pa jo nato uspešno vodil 47 let, dokler ga ni bolezen potisnila v pokoj. Trgovino vodi še sedaj njegova žena Marie. Pokojnik je bil veteran prve svetovne vojne in tekom let delaven v raznih slovenskih in drugih organizacijah. Bil je član Sv. Alojzija št. 6 ABZ. Zapustil je ženo, sinova Richarda in Roberta ter 7 vnukov in vnukinj, v Avstriji pa brata Louisa. Pogreb je bil v sredo, 15. februarja, na Ridge Hill Memorial Park pokopališče. ------o----- Liga in letošnje ntohor-jevke iz Geiovoa število udov (144), katerim smo knjige poslali sredi oktobra naravnost iz Celovca. Poleg tega je naročila še 30 kolekcij, s katerimi je mislila postreči tistim, ki so se javili naknadno. Doslej zelo redoljubna ameriška pošta je za letošnji konec leta doživela zmedo, o kateri smo brali že v dopisu rojaka iz Milwaukeeja. Na Ligo ni bilo in ni bilo že od oktobra poslanih paketov. Pisala je v Celovec, kjer so se glede tega informirali na pošti, ki pa je izjavila, da so bile pošiljke iz Avstrije v redu opremljene, za kar ima Mohorjeva sicer potrdilo, a ne more od ameriške pošte zahtevati raizskave, ker knjig v ZDA doslej ni pošiljala priporočeno. Liga je že pred tem poizvedovala tudi pri ameriški pošti glede paketov. Končno smo iz Celovca poslali knjige ponovno in morajo te dni dospeti v Brooklyn. Vse ude, ki so se z zaupanjem obrnili do Lige in ki jih skrbi, kaj je s knjigami, prosimo, da to neljubo zadevo oproste. Liga ne nosi pri tem nikakršne krivde. Kot je že toliko rojakom postregla, je tudi v tej zadevi hotela hitro postreči, pa ji ni bilo mogoče. Podobno kot njej se je zgodilo tudi nekaterim drugim poverjenikom Družbe sv. Mohorja. G. Zdravko Novak iz Cle- prvakom se vsakemu njegovo o-mizje zdi važnejše kot vsenarodno podjetje.” Vse prijatelje Družbe sv. Mohorja v Celovcu lepo pozdravljamo in vabimo k obnovi udnine za knjige, ki bodo izšle letos malo prej, da jih boste prejeli zagotovo v adventu 1967. Udni-na ostaja do konca junija zagotovo ista (3 dolarje). Odbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu Gfaisi Federacije slov« upokojencev Glevelaiila za konec mjm v fid- namu CLEVELAND, O. — člani clevelandske federacije slovenskih upokojencev so na seji 3. februarja 1967 sklenili poslati predsedniku L. B. Johnsonu in članom Kongresa v Washingtonu sledeče pismo: Dragi gospod! Kot človeški in miroljubni ljudje Vas pozivamo, da ustavite bomba rdiranje Severnega Vietnama in končate to surovo, necivilizirano vojno. Zlo, vključeno v doseganje ciljev ZDA v Vietnamu z vojaškimi silami ob-tehta dobro, ki bi moglo biti do- Službeni jezik je srbohrvatski Neki potnik je lani sredi septembra padel pri Rakeku iz vlaka, ki je peljal iz Trsta proti Ljubljani. Poškodba je bila huda, a ker je bila pomoč pravočasna, se je vse dobro končalo. Zdravstveni dom Cerknica je poslal ponesrečencu račun za prevoz za razdaljo 115 km od Cerknice do Ljubljane, katere je moral rešilni avto prevoziti tja in nazaj. Ponesrečenec je bil socialno zavarovan, pa je poslani račun predložil socialnemu uradu v Beogradu, da dolžno vsoto izplača zdravstvenemu domu Cerknica. Pa je čez čas prišel iz Beograda ne denar, temveč predloženi račun in njega zadnji strani je stalo zapisano: “Ne razumem slovenački, službeni jezik je sprskohrvatski; prosto ne verujem, da od Cerknice do Ljubljane ima 115 km, možda ima i 300 km, ali pa mapi nigde, jer znate kako je kartografi su nepismeni; puno pozdrava a plati-ču kada budete poslali tačan račun i da mogu pročitati na srp-skom. - Miljkovič Predrag, Beograd.” Po slovensko bi se to reklo: “Slovensko ne razumem; službeni jezik je srbohrvatski. Sploh pa ne verjamem, da je od Cerknice do Ljubljane 115 km; lahko jih je tudi 300, saj je znano, da so izdelovalci zemljepisnih kart nepismeni (neizobraženi); plačal pa bom, kadar mi boste poslali točen račun in da ga bom lahko srbsko prebral.” V Zdravstvenem domu Cerknica so vse to razumeli, čeprav je bilo vse pisano v cirilici in čeprav je bilo v srbohrvaščini. Ne vedo pa zdaj, v kakšen službeni jezik naj prevedejo račun, da bi ga razumeli tudi v Beogradu. In ne vedo, kako prevesti v službeni jezik številke, ki jih uradnik v jugoslovanskem glavnem mestu ne more razumeti in hoče brati po srbsko. “Tedenska tribuna” iz Ljubljane dodaja: “Spet bi lahko spregovorili o slovenščini v naši republiki in o naši zvezni ustavi, ki jo priznava za enakopraven državni jezik, toda dovolj smo že pisali o tem. Cerkniška zgodba je samo ena izmed ilustracij tega važnega vprašanja.” mednarodnem telesu, sprejemljivim vsem strankam. Polna spoštovanja Vaša Krist Stokel, predsed. W. J. Kennick, taj. IZ NAŠIH VRST seženo. Pozivamo Vas, da delate velanda je dobil nekaj izvodov aktivno za ureditev vietnamske-pokvarjenih na poti. G. Meljač ga spora potom pogajanj po Wickliffe, O. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam prilagam ček za naročnino. List zelo rada berem. V njem je dosti novic in drugega zanimivega branja. Na Ameriško Domovino sem naročena že, odkar ta izhaja. Zato ni čuda, da sva si postali v teku tolikih letih veliki prijateljici. Želim Vam mnogo uspeha in dosti naročnikov. Z najlepšimi pozdravi! Anna Snyder * Fenton, Mo. — Spoštovana u-prava! Prejeli smo Vaše prijazno pismo in Vam priloženo pošiljamo naročnino za eno leto. Hvala, da ste nas obvestili. Lahko bi bili pozabili, ker je na naši farmi vedno dosti dela, posebno letos, ko imamo tako milo zimo, brez snega in posebnega mraza. Upamo, da bo do pomladi tako ostalo. Prav lep pozdrav! Družina Sadi — Železnice prepeljejo nad 80% v Združenih državah nakopanega premoga. Bela na koprski železnici napredujejo Na progi Prešnica-Koper, ki naj bi bila izročena prometu letos 29. novembra, že vozi vlak. Ne sicer daleč, le 4 km, a to pomeni, da so že postavljene tračnice na začetnem delu proge. Sedaj si bo vlak sam dovažal novi material in postopno drsel proti morju. Medtem nadaljujejo s polaganjem tračnic proti Črnemu kalu, kar pomeni nove 4 kilometre od celotnih 33, kolikor je namreč proga dolga. Vsi večji objetki: dva predora in most preko Rižane pri Mostičju so že končani, manjka le še nadvoz in nasip'od griča Srmina do pristanišča v Kopru. V pristanišču gradijo z vso naglico novih 120 km operativne o-bale, ki mora biti dovršena do dneva, ko bo pripeljal v Koper prvi vlak. Promet v pristanišču nenehno narašča, tako da je moralo pretekli mesec vsak dan tudi po več ladij čakati, da so prišle na vrsto za iztovorjenje. Te dni so dogradili ob obali do strehe tudi večnadstropno in zelo obsežno skladiščno poslopje. V pristanišču so v januarju izločili tudi zelo velike količine južnega sadja, ki ga potem razvažajo po vsej državi. “Jugoslavija i Jmgosloveni u svetu” Tak je naslov članka, ki je bil objavljen v beograjski reviji “E-konomska politika” z dne 31. decembra 1966. Govori o jugoslovanski emigraciji. Politična emigracija za sedanji komunistični režim ne obstoja. Doma zanjo ljudje ne smejo iz komunističnih listov nič zvedeti. Ne smejo vedeti za njihovo uveljavitev na kulturnem gospodarskem in športnem področju v demokratskem svetu. Ne smejo vedeti o njihovem bujnem kulturnem življenju in delovanju, ne o slovenskih šolskih tečajih, ne o slovenskih domovih po svetu. Pač pa komunisti z vidno naslado v svojih listih prinašajo vse, kar negativnega opazijo pri politični emigraciji. In tako je tudi v zgoraj navedenemu članku. V njem pravi, “da jugoslovanska emigracija danes šteje okoli en milijon in pol predvojnih izseljencev, okoli 300,000 začasno zaposlenih ljudi v inozemstvu, in nekje okoli 240,000 stalno izseljenih ljudi, t. j. tistih, ki v inozemstvu žive brez dokumentov. ki bi jih legitimirali kot jugoslovanske državljane.” Za to tretjo skupino pravi, da je “zelo različna”, da jo sestavljajo “vojna politična emigracija, povojna gospodarska emigracija in tisti, ki so med tema dvema emigracijama”. Za to emigracijo pravi, “da ni bila nikdar v povojnih letih jugoslovanska, ampak izrazito de- . Ijena na narodne emigracije in med njimi zopet na številne skupine”. Druga značilnost te emigracije je po pisanju gornjega članka, “da politično neprestano razpada, da se neprestano ustanavljajo nova gibanja, stranke in organizacije”. Kot primer navaja Oslobodienje v Parizu, Ijo-tieevske disidente'v ZDA in “nekatere grupacije slovenske belogardistične emigracije”. Izseljensko vprašanje bo pa pb pisanju lista aktualno še vrsto let, kajti pisec članka dopušča možnost, da bo še več let vsako leto moralo oditi iz Jugoslavij6 v inozemstvo na delo okoli 70,000 ljudi. Gornje navedbe v članku pri' čaj o, kako vse razprtije, če se kje pojavljajo med emigranti; koristijo samo komunistom, ki potem o njih doma na dolgo i11 široko pišejo ter politično end' gracijo prikazujejo v najslabši luči. Deklica z odprtimi očmi PIERRE L ERMITE Res ne najdem razloga ... Čemu to tarnanje? Mislim, da je peščena pot vendar vsakomur na razpolago ... Filbert je gospod, ki nima nobenih predpravic do has. Pa morda vendar nima slučajno že takega obnašanja? ... Ali je že tako ljubosumen? No, to bi bili lepi izgledi za bodočnost!” “Ne, nič takega ni pri Fil-bertu.” “Torej?...” Rolanda je z resnimi očmi pogledala svojo teto, za hip pomolčala, nato pa nestrpno vzkliknila: “Čudno! Kako vendar, da ne morete... da ne morete čutiti... ba je morda vendarle nekaj za tem! ... XV. poglavje. Dva dni pozneje je stopila v Rentaponov hlev zgodaj zjutraj teta Cecilija, pogledala je pozorno oslička, potipala njegove noge, pregledala kopita in mu vrgla v jasli pol mere ovsa povrh. ^ svoji “oslovski” glavi je Pen-■ - on prevdaril: ' Tako-le je!” 7 človeškem jeziku bi to po-nilo: “Pozor!... Kaj mi pa do spet naprtili!.. .” Njegova 2ia slutnja je bila utemeljena. Dva dni ni šel nikamor, kakor da se mora odpočiti pred posebno velikim naporom. Dan prej Je bila prišla v hlev Filomela ter ga je natančno pregledala Prav tako kakor teta Cecilija. Poleg tega pa je bila osnažila jermenje in medeno okovje, in sicer praznično opremo ... Pen-tapon je po strani opazoval sna-2enje ter menil, da “slabo kaže” in se mora pripraviti na trdo tetka vsa iz sebe. O1, on je bil takisto iz sebe!... Zakaj pa ne?... Saj imajo tudi drugi živce, ne samo gospodična Cecilija! Kakor smo že slišali, je bila teta Cecilija že zjutraj z izkušenim očesom izvršila prvi o-gled... Ta ogled se je zdaj nadaljeval. Pentapon je spet čutil, kako mu nervozni, zelo nervozni prsti otipavajo nožne mišice; — ni čuda, da je Pentapon užaljen radi tega pregledovanja, saj je bil vendar plemenski osel, prodan na slavnem trgu v Challan-su in baš radi svojih nog, ki so bile podobne nogam konja dirkača, posebno drag. Kdor je tako odličnega rodu, ne vidi rad takega domačega postopanja. Pentaponu se sicer ni zamerila Filomela, ki mu je bila dobra kakor majka; njegova občutljivost napram teti Ceciliji pa je bila vse drugačna, kajti zdelo se mu je, da ga gleda le kot predmet izkoriščanja. Zlasti odkar mu je nekega dne, ko je bil bolan — pomislite, o groza! — sama lastnoročno izmerila temperaturo. — O, da bi tega nikoli ne bila storila! Branil se je z vsemi štirimi — toda, pustimo rajši to! So ponižanja, na katera že sam spomin boli. Komaj je teta odšla in je za seboj zaprla vrata pri hlevu, so se dogodki začeli vrstiti z bliskovito naglico. Pentapon je slišal, kako so privlekli boljši voziček iz lope ... Zaslišal je pljusk vode ... Filomela je umivala kolesa... nekdo je snažil svetiljko ... Ob kateri uri neki bo nocoj povra- Pot. Preden je odšla, mu je bila Pilomela pripravila rezanico z ntrobi, kakršno je posebno ljubil, ker je osvežila njegovo nekoliko mrzlično naravo. Rezanico je Pentapon pospravil pogasi, da bi si slasten užitek čim bolj podaljšal; toda ko je skrbjo oblizoval štiri svinčene vogle Sv°jih jasli, je menil sam pri sebi: “Ne izjtresi niti trohice, stari Pentapon, kajti vse na svetu, slasti take užitke, moraš trdo Plačati!...” Tistega jutra je torej prisluškoval Pentapon s posebno pokornostjo glasovom v hiši... Ugotovil je živahnost... o, ne bogzna kaj ... toda nenavadno kivahnost vendarle. Okrog devetih je mislil že, da ga vprežejo za eno tistih zoprnih voženj, ko ga potem prive-kejo na ulici in nakrmijo kar ^ajslabše pred vsemi ljudmi, ki Sredo mimo in celo pred plemenito oslico, ki je vozila prekra-Seh voziček in je za njo bilo njegovo srce, ah, nalahno, kakor se pač spodobi staremu Sahicu njegove vrste. Toda bil je napačen alarm. Ob desetih je vdrl Faraud akor vihra v hlev, preganjajoč ®taro podgano, ki mu je pa ušla, najti razvajeno staro ščene se le debelilo od sladkarij in dlaka n^n je bila prekratka. Pentapon In opazil, da nosi Faraud čisto novo ovratnico ... Glej, spet nov Povod za vznemirjanje ... . Pre so potekale ... Pentapon e Premišljal: “Kaj pa naj to po-^lGni? ... Enajst... nič! ... Pol-■ •. nič! ... Ena ... nič! Ali sem se morda prevaril? j_V Je zaskrbelo Pentapona. “To ] bilo zares presenetljivo!” ble, Pentapon se ni prevaril. £ Plb pol dveh je odpahnila teta ^čilija duri, o, grozna teta Ce-Ulja, napihnjena kakor puran. Odpahnila 'je duri s trdim, točnim sunkom. Pentapon je ^0j spoznal, da je danes dobra tek? Pentapon je hud nasprotnik noči. In koliko oseb se mu bo spravilo na ta voz, ki je težji in nerodnejši od onega? In povrh še nobenega upanja, da bi se spotoma malce odpočil ... to se pravi, da bi korak zadrževal ... zlasti če bo vodila teta! ... Kadar vozi teta Cecilija svoje goste, ne mara namreč prerekanja s Pentaponom. Vsak tak poizkus smatra za javen upor, ki ga je treba udušiti z vsemi sredstvi... In tako postopa ona, ki je tako dobra, kadar je sama. Oh, človeška spoštljivost! Torej ne bo drugače; ubogati in sicer... v diru! Ubogi Pentapon ... A kakšni gostje, koliko jih bo, in kam? Morda Filbert? Ne; kajti v tem slučaju bi teta ne šla. Pentaponu se namreč dozdeva, da teti Ceciliji Filbert ni bogzna kako všeč... In zaradi njega bi ne snažili svetiljke. Če ne bo Filbert, bodo pa umazani dečaki iz “Stare Rakovice”. Tisto neugnano krdelo, ki se dere od jutra do večera, da ga je slišati v hlev, kar moti Pentapona pri njegovem premišljevanju? Da mu ne bi morda zasedli voza ti norci in ga vlekli za uzdo, tako, da bi mu raztrgalo gobec? Ne . .. takih sladkosti so deležni le njegovi bratje na obali. Njegova gospodarica je preveč gosposka, da bi privolila v tako ponižanje. Torej? Kaj? Pentapon je prišel do te točke svojega razmotrivanja, ko so se na stežaj odprla vrata in je vstopila Filomela. “Uboga duša, zdaj pa bo!... Evo, se že začenja ...” je zavzdihnil Pentapon. (Dalje sledi) ------o------ — V svinjski masti je običajno redno blizu 10% vode. V francoski polifiki veljajo k vedno več osebnosti kot načela PARIZ, Fr. — Samo še dobrih 10 dni manjka do francoskih parlamentarnih volitev, pa se je zopet pokazalo, da v volivnem boju veljajo še zmeraj le osebnosti, ne pa načela posameznih strank, in teh ni malo, saj je vseh kandidatov 2,200 za 487 sedežev v parlamentu. DeGaullo-va Unija za novo republiko se sicer skuša uveljaviti z načeli, pa se ji to ne posreči. Zato se volivci tem bolj zanimajo, kolikor sploh mislijo na volitve, na razne znane ali vsaj originalne kandidate. Znan kandidat je na primer bivši ministrski predsednik Mendes France, ki bi ga menda še celo De Gaulle rad imel v parlamentu, akoravno si njuni politični pogledi hudo nasprotujejo. Nima pa upanja na zmago, ker proti njemu kandidira zaupnik DeGaullove stranke na desni in zaupnik levice na levi. Zmagati utegne le pri nadomestnih volitvah, ker ga takrat lahko podprejo bodisi volivci De Gaulla, bodisi levičarji. Med originalne kandidate spada 91-letni di jonski kanonik Kirr, ki je že od 1. 1940 vodilna politična osebnost v Dijonu in obenem tudi mestni župan. V politiko ga je spravila francoska katastrofa 1. 1940. Takrat je di-jonska mestna uprava zbežala pred nemškimi četami, kanonik Kirr je pa junaško šel v županski urad in tam prevzel posle. Ni se pa klanjal nemški okupaciji, je bil zmeraj z njo v prepiru in radi tega tudi velikokrat v ječi. Po vojni so ga meščani izvolili za župana in poslanca, kar je še danes. Vpisan je sicer v konserv ativno neodvisno stranko, toda discipline ne pozna v parlamentu, ravno zato je pa povsod priljubljen. Discipline ni poznal tudi v duhovniških vrstah.' "Ko je bil na primer Hruščev v Parizu, ga je hotel obiskati v Dijonu, pa je Kirru duhovna oblast prepovedala, da bi javno sprejel komunista št. 1. Kirr je kratkomalo šel v Pariz in se tam sestal s Hruščevim, za kar mu je Hruščev dal odlikovanje, levičarji so pa ta dogodek razkričali po vsem svetu. Kirr je pa pri vsej svoji originalnosti precej konservativen politik, zato pravijo dijonski levičarji, da je treba izvoliti drugega poslanca. Kirr se noče podati in hoče zmagati. Ta izreden dvoboj je naravno za francoske volivce zanimivejši kot strankarska prerekanja. -------o—------ ^{ranite denar za deževne dneve -kupujte U. S Savinirs honde' Vesoljska ladja Apollo skoro pripravljena za nove polete v vesolje? WASHINGTON, D.C. — Nesreča v vesoljski ladji Apollo pretekli mesec, ki se je končala s smrtjo treh astronavtov, je hudo zadela ameriški napor za polet na Luno. Začela je prevladovati misel, da bo treba čisti kisik v kabini nadomestiti z mešanico kisika in dušika, kot jb imamo v zraku. Tako mešanico u-porabljajo v svojih vesoljskih vozilih Rusi. Če bi se NASA odločila za to, bi morala; vesoljsko ladjo Apollo popolnoma predelati, kar bi brez dvoma zavleklo ves program za eno leto ali celo več. Južnoafriški znanstvenik dr. R. G. Shuttleworth je predložil NASA svoj načrt za rešitev njenih težav glede čistega kisika. Temu naj bi primešali le nekaj malega posebne kemikalije, ki bi otežila vnetje čistega kisika v kabini, če ga že ne popolnoma onemogočila. NASA načrt trenutno preskuša in preiskuje. Če se bo predlog izkazal za u-spešen in izvedljiv, bodo vesoljska vozila Apollo kmalu zopet pripravljena za pot v vesolje. --------------o------ Federacija hi rada imela varne vozove vsaj zase WASHINGTON, D.C. — Lobisti naše avtomobilske industrije so že tako spretno izigrali vse predpise za varnejše avtomobile za prihodnje leto, da bodo vozovi glede varnosti ostali na isti ravni kot so do sedaj. Federalna uprava se pa ne da ugnati. Hoče uveljaviti zahtevo po večji varnosti vsaj za avtomobile, ki jih sama kupuje za lastno rabo. To pa ni mala kupčija, kajti federalna uprava kupuje letno o-koli 60,000 novih voz. Avtomobilska industrija se seveda upira zahtevam federalne administracije, 'češ da za 60,000 voz ne more organizirati posebne proizvodnje. To pa ni glavni razlog. Tovarne se najbolj bojijo, da bodo tudi zasebni kupci hoteli imeti ravno tako varne avtomobile kot jih ima federacija. Zato je že postalo običajno, da se vozovi za zasebne kupce ne razlikujejo v kvaliteti od voz, namenjenih za federacijo. Federacija bo zahtevala za vozove L 1969 31 zboljšanj. Za vozove 1. 1968 je zahtevala za vso proizvodnjo 20 zboljšanj. So to zboljšanja, ki jih je federacija zahtevala že preje. Vseka-ko ne bomo letos dočakali vseh zboljšanj, ki so nam bila lani napovedana. ------o-----—~ Država dveh kontinentov Ozemlje Turčije obsega Malo Azijo, pa sega tudi preko Bosporja in Dardanel v Evropo. Mraz v nobeni zvezi z navadnim prehladom? CHICAGO, 111. — Narodni zdravstveni institut je izvedel daljšo študijo o zvezi med splošnim prehladom in mrazom. Splošno je prevladovala misel, da je prehlad odvisen od mraza. Raizskava je pokazala, da to ne drži. Skupina treh zdravnikov je izvedla vrsto preskusov na 43 prostovoljcih. Upoštevali so različne okoliščine pri nastopu prehlada. Pri enem poskusu so bili prostovoljci 90 do 150 minut v prostoru s 40° F. toplote in so prišli iz njega premraženi v taki meri, kot jo običajno ljudje navajajo za vzrok prehlada. Ta skupina ni dobila prehlada v prav nič večji meri kot ona, ki je ves čas prebila v normalno topli sobi. Pri drugem poskusu so šli prostovoljci v mrzlo kopel, ki je znižala njihovo telesno temperaturo za 2 stopinji, kot je splošna pri nekaterih virusnih in bakterijskih okužitvah. Ta skupina ni dobila nič več prehlada kot ona, ki je ostala izven kopeli. Preskuse so izvajali zdravniki Lindgren, Douglas in Couch. Njihovo poročilo je bilo objavljeno v zadnji številki glasila Ameriške zdravniške zveze. —-----o———— Priljubljenost ne raste z večjo osebno propagando WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson se je vsa leta do lani stalno napenjal, kako bi povečal priljubljenost v deželi. Mislil je, da bo to dosegel najlažje, ako se vsak dan pokaže v javnosti s to ali oni novico in izjavo. Pa so mu novembrske volitve pokazale, da to ni ravno najbolj zanesljiva pot. V septembru lanskega leta je znašala njegova popularnost 46%, taka je ostala do današnjega dne. Pri tem je Johnson po volit- -vah spremenil svojo taktiko. Najprvo je biTholah in okreval nekaj tednov, takrat se je le malo pokazal v javnosti, je kar živel na svojem posestvu v Teksasu. Ko se je z novim letom vrnil v Washington, se tudi ni ravno pulil za javne nastope, kar ni prav nič škodovalo njegovi popularnosti. Ostala je nespremenjena od Božiča naprej. Javnost sodi torej predsednika po njegovem delu in ne po njegovih izjavah. Gornje odstotke je ugotovil Gallupov zavod. So plod poizvedovanja in kolikor toliko zanesljivi, pa vendarle le barometer in ne fotografija predsednikove popularnosti. » Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Bivši guverner Wallace sili v ohajsko politiko? COLUMBUS, O. — Bivši guverner Wallace iz Alabame skuša kandidirati kot voditelj “tretje stranke” za predsednika ZDA. Molki dobijo delo Kovač dobi delo Izkušen v ročnem in strojnem kovanju. Raznovrstni predmeti in metali. Odlična prilika pri stari, vpeljani firmi. Samo podnevi. Stalno delo - veliko koristi. ROSE IRON WORKS INC. 1536 E. 43 St. 881-3355 (37) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Oo. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDRQTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL mmm iills TURRET LATHES CAP TURRET LATHES encenTlathes MILLING MACHINES RACIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (38) Sedaj organizira svoje pristaše po posameznih državah. V ta namen je poslal štiri svoje zaupnike v Columbus, da si ogledajo političen položaj. Zaupniki so dobili kar dober vtis in pravijo, da bodo lahko dobili 433,000 podpisov. Toliko podpisov je namreč treba nabrati, da državna administracija prizna novo stranko, številka 433,000 pomeni 15% volivcev, ki so zadnjič volili Rhodesa za guvernerja. Alabamski politični romarji so prepričani, da bodo lahko nabrali toliko podpisov. Za svojo novo stranko so že izbrali ime: konservativna krščanska stranka. Imajo seveda tudi že vse kandidate za razne funkcije v strankini organizaciji. Za ohajsko uradno republikansko stranko pomeni načrt a-labamskega guvernerja navaden političen cirkus, ki se ga ni treba bati. Ohajski demokrat je se pa načrta veselijo in mu želijo uspeh. Političnega prahu pa o-četje nove stranke niso pri nas dvignili. " -"-O Most čez Bospor Kmalu bodo začeli graditi 1350 metrov dolg most preko Bospora v Turčiji, ki bo vezal Evropo in Malo Azijo. Most se bo dvigal 87 metrov nad morsko gladino in bo tako eden najvišjih na svetu. Pod njim bodo lahko plule tudi največje ladje iz Črnega morja v Sredozemsko morje. Na mostu bo dvojna avtomobilska cesta in dvotirna železniška proga- Inženirji napovedujejo, da bodo most dogradili v treh letih, stroške bodo pa krili z mostnino. Ženske dobijo delo Iščemo pomočnico Iščemo pomočnico za splošna gospodinjska dela. Mora stanovati pri nas. Krasen dom v Rocky River pri madžarski dvojici. Pogoji po dogovoru. Želimo priporočilo. Prosimo kličite ED 1-0675. 22,24,27 feb Hišno delo Iščemo žensko za zdravnikovo družino, 3 ali 5 dni; svojo sobo, plača. Kličite zvečer po 6. uri 261-0561. (38) Delo dobi Pomivalka posode, za popoldne, skupno 35 ur. Oglasite se osebno. Delo dobi tudi kuharica SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 0000<^ MLADA BREDA IVAN PREGELJ 'oooo{)ooo, “Šema,” se je dobrovoljno odzval Šime, “kaj bodo delali škodo, če pa ni snega.” Šime je odšel proti hiši sacn s seboj zadovoljen. Isto je storil Anže. Na vratih v vežo jpa se je ustavil, položil prst na čelo in si pripomnil: Ne, prvo moram nakrmiti druge, potem bom samega sebe. Vrnil se je v hlev in nametal živini krme. Pri tem se je bil dodobra ugrel. Ko pa je stopil iz hleva, je videl odhajati Katro s sinom in dejal je zase: “Glej, Šime je. vedel.” Komaj je biila odšla Katra, je prilezel od mekod Luka in se spravil na gfjsvko peč. Legel je, da bi se tako lepše ogrel. Tako je ždel sam vase, včasih vzdihnil in se vzravnal, kadar se ga je lotil kašelj. Peč je bila skoraj razbeljena, ker je. pekla Marja-nica kruh. Silednjo njeno besedo je slišal Lulta. Marjanica je tožila Anici, Iti ji je pomagala, da z Nežo ni mobenega prida, lotila se nato Šir.ona, nato Tomaža in pripomnila na konec, da ne razume, kako more Anica pustiti moža v takrsn iz hiše, in še mnogo podobnega. Tako sta spravili ženski kruh v peč in, ko je končno Marjanica oštela še Jerico, ki si je bila vnela krilo, ko je prenašala goreče oglje iz peči na ognjišče, je prišla še v sobo in vznemirila iz same marljivosti Luko, češ da dela samo napoto. Vendar pa mu je prinesla skledo gorkega mleka in kos rženega kruha V tem pa je bil prišel mesarjev hlapec po vola in Luka je ostal sam v sobi. Tako je bil nekaj hipov sam, ko je prišla Neža ,in začela pometati. “Saj je že pometeno!” je pripomnil Luka. “Kaj?” je vprašala Neža, “da je pometeno? Saj res!” In je cdvršala. Luki pa se je zazdelo, da leži doli ob mizi košček zelenem odrega papirja, prav takšen, kakršnih je bil sinoči naštel me-par dvajset. Čudno se je zdelo Luki le to, da tega papirja, dokler ni bila začela Neža pometati, ni bil opazil. Sprva je gledal Luka novost dokaj malomarno, čim dalje pa je gledal na to čudno zelenomodro malenkost, tem večja radovednost se ga je začela polaščati. Hipoma se je dvignil, zlezel s peči in se sklonil po listu. Skoraj stresel se je. Košček papirja je bil eden izmed zmečkanih bankovcev od zvečer. Nehote je skril Luka bankovec za obleko in zlezel znova za peč. Ni še bil zbral svojih misli, kaj mu je storiti, 'dasi mu je bilo jasno, da je ta neznaten papir zanj neprecenljive vrednosti, in da bi bilo skoraj neumno, ne uporabiti te prilike, ki mu je tako nenadno potisnila v roko toliko vsoto, ko so se odprla zopet vrata in je vstopila Neža. Rahlo vznemirjen je gledal Luka na njo in zdelo se mu je, da ga Neža presunljivo gleda. “Morda ga je opazila tudi ona in je prišla zdaj ponj,” ga je pretreslo, in zazdelo se mu je, da je Neža v resnici švignila s pogledi po tleh, nato pa se hipoma ozrla nanj, rekoč: “Ali ni prevroča?” Mislila je peč. “Ni, ni!” je odvrnil in sedaj posilil kašelj. V resnici ni čutil Luka sedaj najmanj vročine. Pač pa ga je pekel za obleko skriti bankovec. Neža je pristopila k peči. Luka se je umaknil v skrajni kot. “Saj ne bom prisedla, ne,” je dejala Neža, “ali se me bojiš?” “Tebe že ne!” je hlinil veliko mirnost Luka, se pa v resnici bal, kaj bo, če ga ona sedaj na- glo prime za roko, katero drži pod obleko. In zopet se mu je zdelo, da počivajo njene oči na njem; skoraj je zahropel: “Kaj me pa tako gledaš?” “Ali te ne smem?” je vprašala in ga pustila samega. Tedaj je začel premišljati, ali bi vrgel bankovec zopet dol pod mizo, ali pa bi ga obdržal. Ko pa se je zopet spomnil, da nima tobaka, da ni že davno okusil žganja, se mu je zazdelo, da mu je sam Bog poslal to tolažbo. Katri se ne bo poznalo, še pogrešila ne bo, zanj pa je tolika dobrota. In čim dalj je mislil, tem jasneje mu je bilo, da najdenega ne more vrniti. Tedaj je prišla Anica v sobo. Njemu pa je šinila nova misel skozi glavo. “Anica”, je rekel, “nekaj bi prosil!” “Kaj pa bi radi?” je vprašala Anica,, Starec je nekaj hipov molčal, kakor da ne ve, kako bi začel. “Le povejte,” je prigovarjala Anica. “Tako je,” je začel tedaj Luka, “revež sem. Pa včasih Bog revežev ne pozabi—”. “Nikoli jih ne pozabi!” je pripomnila Anica. “Res je,” je prikimal z glavo Luka, “ne zapusti, ne. In tako je prišlo, glejte,” je hitel nato k zadevi, “da imam tu-le nekaj za priboljšek za praznike.” Izvlekel je desetak in ga ponudil Anici in govoril: “Pa sem mislil, da lahko zgubim v senu ali kjer si hodi; če pa dam vam, mi boste lepo spravili in po malem dajali.” “Zakaj pa ne,” je dejala Anica, “kar dajte.” “Pa lepo vas prosim, ne pravite nikomur!” je prosil Luka. “Zakaj bi pravila?” je odvrnila Anica in spravila desetak. Luki pa se je zazdelo, da bi bilo dobro, če bi še kaj pripomnil. Toda ker Anica ni bila radovedna, od kod mu denar, ni rekel nobene. Cez nekaj časa je vstal, zlezel s peči in odšel v kuhinjo. In nekake vzradoščenosti ni mogel prikriti. Prišla je Neža, se ozrla nanj in nekako zlobno pripomnila “Ti je pa je peč postala pre-vroča.” “Mi je, mi,” je odvrnil živahno in jo gledal z veselo brezskrbnostjo. In sedaj se je zgodilo, da se je vznemirila ona. In Luka je opazil, da je odšla v sobo in se nato takoj vrnila; rekla pa ni nobene. Proti poldnevu se je začelo kazati sonce. Anica se je mudila v svoji sobi. Nekaka radost jo je napolnjevala, da sama ni vedela zakaj. Pospravila je bila sobi in pogledala pri tej priliki v taščino sobo; vrata so bila priprta, v sobi je bilo v neredu. Anica je odprla okna, napravila postelj, dasi sicer nikoli ni prestopila taščine sobe. Toda ravno to, da je prenesla in pospravila neljubi ženi sobo, jo je navdalo 7 zadoščenjem. Čutila je, da se je nekako premagala, in veselo se je lotila nato šivanja. In šivala je za bodočega gospodarja na Peči, in veselo bridke so bile njene misli, hrepenela je po oni uri in se je bala. Bila je srečna in lica so ji rdela. Tedaj se je pretrgala zunaj megla in sonce je posijalo. Poldan je prešel, tašče in Jurija še ni bilo nazaj. Zato se je začela polaščati Anice nekaka nestrpnost. Skrbeti jo je začelo zaradi Jurija. Zunaj je namreč začel vleči močan sever. Tako je popoldne prešla vsa dobra volja Anici. Začutila je tudi, da jo hoče boleti glava in da se ji včasih stemni pred očmi. Zato je pustila delo in legla. V tern je zaspala. Zbudila se je stoprav, ko se je mračilo; zaslišala je od doli jezno vikanje vsevprek. Popravila si je lase in hitela dol. Našla je v sobi, od koder je prihajal šum, Katro, Jurija, Tomaža in Nežo; za pečjo je drhtel Luka. Vseh oči je začutila Anica na sebi. V naslednjem hipu pa se je Katra že obrnila k Neži in viknila: “Kaj, ti nisi danes pometala v moji sobi?” “Ne!” je dejala Neža, “zdi se mi, da je gospodinja.” “Da, jaz sem, kaj pa je?” je vprašala Anica, in težka slutnja ji je legla na srce. “Ti?” je pogledala z jasno izraženo zaničljivostjo tašča snaho, obrnila se nato po pričujočih in odšla ko prikovana na mestu. Za pečjo je dušil Luko kašelj, na klopi ob mizi je sedel Jurij in nekako brezizrazno buljil pred se. “Kaj pa je?” je vprašala Anica in stopila k njemu. Dvignil je glavo in Anica je ovohala, da dišita iz njega vino in tobak. Čez obličje mu je šinilo trudne in nestrpno. “Nič,” je dejal, “materi je zginilo' trideset goldinarjev.” Anica se je komaj še ujela za mizo, da ni omahnila. Zdelo se ji je, da je nekdo silovito zamahnil proti njenemu srcu. S. tresočimi se rokami še je držala za rob mize. Niti besede ni mogla izpregovoriti, ko se je Jurij dvignil in odšel. “Za tatico me imajo,” ji je tolklo po glavi in brezmejen strah se je je loteval, In tedaj, je zaslišala Lukov šepetajoči glas. Kakor skozi mrak je slišala: “Ne izdajte .me, za božjo voljo! Našel sem, Bog mi je. priča, da .nisem vzel!” Zdelo se ji je, da ga mora nekaj vprašati. V tistem trenutku pa so zaškripala vrata; prišla je Neža z lučjo. Anica je planila iz sobe in stekla v gornje prostore. 12. Tatica S tresočimi se rokami je poiskala predalček, kjer je hranila spomine na mater in kamor je bila spravila zjutraj desetak, ki ga ji je bil dal Luka, da mu ga shrani. Vse to je delala pod vtisom, da ne sme niti minute trpeti tega denarja pri sebi, da ga mora izročiti takoj Luki. Ali je Luka denar ukradel ali kdo drugi, o tem ni mogla premišljati, dasi ji je zvenel starčev proseči glas venomer v ušesih: ne izdajte me, našel sem! Te glasove je prevpila njena lastna bolest, udarec, ko je bil nekdo zamahnil proti njenemu srcu, in s stisnjenimi zobmi je drhtela: “Za tatico me imajo!” (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stekel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, teh IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in. Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGKU Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Mark Herak, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Andy Hočevar, Anton Perusek. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik. Jože Okorn, pod- preds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Fior-ian Močilnikar, zapisnikar John Tavčar. Nadzora, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV, UPOKOJENCEV NA WATERLOO RIJ. Predsednik John Ažman, podpredsednik Louis Dular, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Ursula Branisel. Nadzorni odbor: Jack Marinko, Rose Paulin, in Marianne Bashel. Seje sp vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Rd. stersic; blagajnik Jos. Barbish zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Jos. Ferra, John Habat Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. dornu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik Wm. Kenrick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Anton, Misieh, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzor-aice, Josephine Platner, Frances Žagar, Anna Boh. . Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! BALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. podpreds. George Marolt, II. podpreds. Tony Novak, tajnik John Korošec, 15807 Grove wood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Primc T. Umek ir:, Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; Kuharice in pomoč pri bari: Rose čebul, Jennie : Marolt, Rose Ribar Albina Mršnik, Bertha Dolgan, Jennie Prince, Dorothy Ferra. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sredai petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. '6fh St. Tel. HE 1-9183; blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: fohn LoKar, Frank A. Turek in \nthony Petkovšek; zastopnik z-Klub SND Frank Bavec, za SD n* Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. —• Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino n zdravniško preiskavo. Društvo pla-iuje $200 smrtnine In $7 na teden bol-niške podpore. Asesment je $1 meseč no. Za sprejem ali pregled novih čla nov so vsi slovenski zdravniki. Za na laljne informacije se obrnit s na dni '■tvene zastopnike. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI -- S. A. V. A. Predsednik Hajni Stalzer. I. pod-; predsednica Helka Puc. 2. podpred-’ sednik — Janez Arko. Tajnica — Tončka Burgar, 1702 Linden St, Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes A v* Predsednik Anton Škapin; I. podpredsednik Win. J. Kennick; II. pod-predsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St,, tel.: 486-, 6090; pomožna tajnica Josephine Su- j SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tajnica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin .ga. Nada Kozjek,. gospodar Lojze Petelin ml. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Miodrag Savemik, 676 Birch Dr., Euclid, O. 44132; pod-oredsednik Anton Meglič; tajnica ga. Angela Kavas, 1260 E. 59 St., Cleveland, O. 44103; blagajnik Alojz Ferlinc; gospodar Lojze Grajžl, zapisnikar Mirko Antloga; odborniki: Jože Zelenik, Karl Fajs. Frank Fujs in Ivan Novak, nadzorni odbor: Franc Toplak, John Vinkler in Rudi Kristavčnik; razsodišče: Stanko Skrbiš, Karl Kovač in Rozika Jaklič. Seja vsako 2. nedeljo v tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Jože Košir, podpred. Tone Mrva, tajnica Helena Mihelič, 1200 E. 61 St. Cleveland, O. 44103,. tel. 391-1878, blagajnik Milan Rihtar, odborniki: Marija Kamin, Marjeta Švajger-, Franc Kogovšek, Ivan Kamin, Marcelo Lumpert, preglednika: Pavle Košir, Franc Sever, duhovni vodja č.g. Jošt Martelanc. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Marchello Lumpert, tajnica Barbara Cerar, 5818 Bonna Ave. tel. 391-9057, blagajnik Stane Mrva, voditeljica skupine ga. Eda Vovk, odborniki: Frank Vidmar, Nevenka Cerar, Marta Potočnik, Nežka Ovsenik, nadzornik Ivan Zakrajšek. Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB'; tajnik: Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in. organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom. ; BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Matija Hočevar, podpreds ga. Vida Rupnik, tajnik Milan M. Dovic 370 E. 226 St., Euclid, O. 44132, tel. 731-8947, blagajnik Franc Rupnik, nadzorni odbor: gdč. Agnes Sodja, Matija Golobič, Lojze Jurkovič, zapisnikar Janez Dejak. Seje: Vsaki drugi mesec* na tretjo nedeljo. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon. 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. nc3|hi!regš£i pot do nagdef© fist© krajevno številko ¥ KNJIGI JE vsa? Telesne Zraven vašega telefona ... nobena druga stvar ne pove toliko Ohio Bsn VEDNO GNEČA — Farmarji in vojaki se drže zadaj malega avtobusa v Vietnamu v bližini demilitariziranega pasu. Gneča je na avtobusih vedno velika in prostor na zadnji stopnici je še kar dobra rešitev^ V J KDO LAHKO POTUJE? vsakdo, KI OBIŠČE SLOVENIJO! Jat Leiala lew Yark - Oel0¥@e samo S29SJ0 zaoseio ¥ ofia men ODHODI: 9. in 23. maj, 7. junij, 7. julij in 1. avgust IZ CELOVCA DO LJUBLJANE Z BUSOM SAMO 1 URO! BUSI VAS ČAKAJO Za nadaljnje informacije kličite: Tel.: 781-8282 EXPRESS TRAVEL SERVKE 22 Euclid Arcade Cleveland, Ohio 44115 Tel.: 781-8282 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Kivi. lfi§3 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-123S GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers