Mercator
Glasilo delovnega kolektiva SOZD Mercator
Posebna izdaja, št. 3	Ljubljana, november 1977
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V MERCATOR, SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA ZA DEJAVNOST KMETIJSTVA, INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN STORITEV n.sub.o., LJUBLJANA
STATUT SOZD MERCATOR n. sub. o.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELOVNE SKUPNOSTI SOZD IN DELAVCEV TOZD IN DO, ZDRUŽENIH V SOZD MERCATOR n. sub. o.
OBJAVA
SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV SOZD
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TRAJNEM POSLOVNEM SODELOVANJU IN ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV MED PROIZVODNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN TRGOVSKIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA SOZD MERCATOR
J
Samoupravni sporazum
o združitvi v Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ljubljana
Po 16., 382., 386. In 463. členu Zakona o združenem delu so v naslednjih delovnih organizacijah:
1.	EMBA, živilska industrija, p. o., s sedežem v Ljubljani, Slovenčeva 21,
2.	PANONIJA, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo, proizvodnja in storitve, p. o., s sedežem v Ptuju, Osojnikova 1,
3.	VELEPRESKRBA, proizvodnja, trgovina in storitve, n. sub. o., s sedežem v Ljubljani, Ciril-Metodov trg 1,
4.	RUDAR, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, p. o., s sedežem v Idriji, Ljubljanska 5,
5.	UNIVERZAL, trgovina na drobno, p. o., s sedežem v Lendavi, Partizanska 22,
6.	SLOGA, trgovina na debelo, drobno ter gostinstvo, p. o., s sedežem v Gornji Radgoni, Partizanska 12/a,
7.	ROŽNIK, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, n. sub. o., s sedežem v Ljubljani, Aškerčeva 5,
8.	POTROŠNIK, trgovina na drobno in gostinstvo, p. o., s sedežem v Lenartu v Slovenskih goricah, Trg osvoboditve 15,
9.	HOTELI-GOSTINSTVO, gostinske, hotelske in kavarniške storitve, n. sub. o., s sedežem v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 4,
delavci z večino glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovnih organizacij in v delovnih organizacijah, ki v svoji sestavi nimajo temeljne organizacije, na referendumu 29. marca 1977 sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združitvi v Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ljubljana
Dalje so po 16., 382. in 463. členu Zakona o združenem delu v naslednjih delovnih organizacijah:
1.	AGROKOMBINAT KRŠKO, proizvodno in trgovsko podjetje, n. sol. o., s sedežem v Krškem, Cesta krških žrtev 52,
2.	KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, n. sol. o., s sedežem v Sevnici, Glavni trg 41,
3.	CONTAL, trgovina in servis, n. sub. o., s sedežem v Ljubljani, Beethovnova 11,
4.	SADJE ZELENJAVA, veletržnica s kmetijskimi pridelki, p. o., s sedežem v Ljubljani, Poljanska 46/a,
5.	PRESKRBA, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o., s sedežem v Krškem, Cesta krških žrtev 47,
6.	SLOVENIJA SADJE, trgovsko izvozno-uvozno, proizvodno, predelovalno in uslužnost-no podjetje, n. sol. o., s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva 10,
7.	ZARJA, trgovsko podjetje na veliko in malo, p. o., s sedežem v Ormožu, Mestni trg 4,
8.	SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE HRASTNIK, p. o., s sedežem v Hrastniku, Aleša Kaplja 6,
9.	GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA, n. sol. o., s sedežem v Idriji, Staneta Rozmana 37, delavci na referendumu 29. marca 1977 odločili pristopiti k
SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU
o združitvi v Mercator, sestavljeno organizacijo združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ljubljana
VSEBINA
I.	UVOD	Členi
II.	TEMELJNE DOLOČBE..................................... 1—7
III.	CILJI ZDRUŽEVANJA.................................... 8—10
IV.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SOZD........................11—20
V.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN NJIHOV NAMEN..................21—34
VI.	KOORDINACIJA POSLOVANJA IN MEDSEBOJNI	ODNOSI ....	35—37
VIL URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA IN ORGANI SESTAVLJENE
ORGANIZACIJE ..........................................38—58
L Delavski svet sestavljene organizacije Mercator......39—49
2.	Izvršilni odbor.....................................50—53
3.	Individualni poslovodni organ.......................54—58
VIII.	ZDRUŽITEV TOZD OZIROMA DO V DRUGE OBLIKE ZDRUŽEVANJA
V OKVIRU SOZD..........................................59—62
IX.	POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI ZA OBVEZNOSTI.............63—69
X.	DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA 70—82
XI.	INTERNA BANKA.........................................83—86
KIL REŠEVANJE SPOROV.......................................87—91
XIII.	ZDRUŽEVANJE, PRISTOP OZIROMA IZSTOP..................92—95
XIV.	OSNOVE KADROVSKE POLITIKE............................96—99
XV.	OBVEŠČANJE DELAVCEV V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI .... 100—106
XVI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA........................107—111
XVII.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE.........................112—120
XVIII. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA...............121—133
L Ljudska obramba......................................121—126
2.	Družbena samozaščita................................127—129
3.	Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
SOZD.................................................130—133
XIX. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI.............................. 134
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.............................135—139
I.	UVOD
V procesu uresničevanja Ustave in po določilih Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, so delavci temeljnih organizacij združenega dela 30. julija 1974 sprejeli Samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo MERCATOR Ljubljana,
n.	suh. o., da bi z združevanjem dela in sredstev — ter tako s skupnim in usklajenim delom ■— dosegli v okviru delovne organizacije usklajen in organski razvoj vsake temeljne organizacije ter delovne organizacije kot celote, boljše poslovanje in hitrejšo rast produktivnosti svojega in skupnega dela, večji dohodek ter ob skupnem poslovanju, razvijanju, vzajemnosti in solidarnosti tudi večjo socialno varnost delavcev v vseh temeljnih organizacijah združenega dela.
Za uresničevanje svojih pravic in dolžnosti po določilih Zakona o združenem delu in za sprotno ter stalno prilagajanje in uspostavljanje takih oblik samoupravnega organiziranja združenega dela, ki izhajajo iz spremenjenih materialnih osnov dela, poslovnih in naravnih pogojev dela ter opravljanja skupne dejavnosti ter učinkovitejše samouprave, so se delavci
II.	TEMELJNE
1.	člen
Delovne organizacije — udeleženke tega Samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: udeleženke tega Sporazuma), združujejo svoje delo in sredstva skladno z Ustavo in zakonom ter po določilih tega Sporazuma.
Z združitvijo v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator Ljubljana, n. sub. o. (v nadaljnjem besedilu: SOZD) se ne menja položaj temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij v njeni sestavi.
2.	člen
Firma SOZD je: Mercator, sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev n. sub. o.
Skrajšana firma je: SOZD Mercator n. sub. o.
3.	člen
Sedež SOZD je v Ljubljani, Aškerčeva št. 3.
4.	člen
Delovne organizacije, udeleženke tega Sporazuma, so sprejele obveznost, da bo-
temeljnih organizacij Mercator Ljubljana odločili za spremembo svoje samoupravne organiziranosti. Odločili so se, da posamezne temeljne organizacije, ali združene z drugimi temeljnimi organizacijami, oblikujejo delovne organizacije. S tem Samoupravnim sporazumom tako uresničujejo svojo odločitev, da se te delovne organizacije hkrati združijo v sestavljeno organizacijo združenega dela, da bi se tako samoupravno organizirano še bolj uspešno razvijale in da bi tako med seboj povezali proizvodnjo s prometom blaga in s storitvami na eni strani, na drugi strani pa izvedli delitev dela ter specializacijo posameznih proizvodnih in poslovnih dejavnosti, s tem pa zagotovili možnost za večjo produktivnost združenega dela.
Delavci temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij Mercatorja so se — ob združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela — odločili za to, da bodo opravljali v okviru sestavljene organizacije tiste dejavnosti, ki jim bodo zagotavljale večjo delovno in poslovno učinkovitost, s tem pa večji dohodek temeljnih oziroma delovnih organizacij.
DOLOČBE
do pred svojo firmo uporabljale tudi del firme SOZD, in sicer besedo Mercator ter bodo poslovale s svojimi firmami tako:
1.	MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO, proizvodno in trgovsko podjetje,
n.	sol. o., s sedežem v Krškem, Cesta krških žrtev 52,
2.	MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, n. sol. o., s sedežem v Sevnici, Glavni trg 41,
3.	MERCATOR — EMBA, živilska industrija, p. o., s sedežem v Ljubljani, Slovenčeva 21,
4.	MERCATOR — PANONIJA, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo, proizvodnja in storitve, p. o., s sedežem v Ptuju, Osojnikova 1,
5.	MERCATOR — VELEPRESKRBA, proizvodnja, trgovina in storitve, n. sub.
o.	, s sedežem v Ljubljani, Ciril-Metodov trg 1,
6.	MERCATOR — CONTAL, trgovina in servis, n. sub. o., s sedežem v Ljubljani, Beethovnova 11,
7.	MERCATOR — RUDAR, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, p. o., s sedežem v Idriji, Ljubljanska 5,
8.	MERCATOR — SADJE ZELENJAVA, veletržnica s kmetijskimi pridelki, p. o., s sedežem v Ljubljani, Poljanska 46/a,
9.	MERCATOR — UNIVERZAL, trgovina na drobno, p. o., s sedežem v Lendavi, Partizanska 22,
10.	MERCATOR — SLOGA, trgovina na debelo, drobno ter gostinstvo, p. o., s sedežem v Gornji Radgoni, Partizanska 12/a,
11.	MERCATOR — PRESKRBA, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o., s sedežem v Krškem, Cesta krških žrtev 47,
12.	MERCATOR — SLOVENIJA SADJE, trgovsko, izvozno-uvozno, proizvodno, predelovalno in uslužnostno podjetje, n. sol. o., s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva 10,
13.	MERCATOR — ZARJA, trgovsko podjetje na veliko in malo, p. o., s sedežem v Ormožu, Mestni trg 4,
14.	MERCATOR — ROŽNIK, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, n. sub. o., s sedežem v Ljubljani, Aškerčeva 5,
15.	MERCATOR — POTROŠNIK, trgovina na drobno in gostinstvo, p. o., s sedežem v Lenartu v Slovenskih goricah. Trg osvoboditve 15,
16.	MERCATOR — SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE HRASTNIK, p. o., s sedežem v Hrastniku, Aleša Kaplja 6,
17.	MERCATOR — HOTELI-GOSTIN-STVO, gostinske, hotelske in kavarniške storitve, n. sub. o., s sedežem v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 4,
18.	MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA, n. sol. o., s sedežem v Idriji, Staneta Rozmana 37,
in pod skrajšanimi firmami:
L MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO, n. sol. o.
2.	MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, n. sol. o.
3.	MERCATOR — EMBA, p. o.
4.	MERCATOR — PANONIJA, p. o.
5.	MERCATOR — VELEPRESKRBA, n. sub. o.
6.	MERCATOR — CONTAL, n. sub. o.
7.	MERCATOR — RUDAR p. o.
8.	MERCATOR — SADJE ZELENJAVA
p.	o.
9.	MERCATOR — UNIVERZAL p. o.
10.	MERCATOR — SLOGA p. o.
11.	MERCATOR — PRESKRBA p. o.
12.	MERCATOR — SLOVENIJA SADJE n. soho.
13.	MERCATOR — ZARJA p. o.
14.	MERCATOR — ROŽNIK n. sub.o.
15.	MERCATOR — POTROŠNIK p. o.
16.	MERCATOR — STP HRASTNIK p. o.
17.	MERCATOR — HOTELI-GOSTIN-STVO n. sub. o.
18.	MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA n. sol. o.
5.	člen
Sestavljena organizacija združenega dela Mercator n. sub. o. je pravna oseba.
6.	člen
A.	Temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, so se sporazumele, da bodo v SOZD skupaj, usklajeno in z delitvijo dela opravljale naslednje dejavnosti:
L kmetijsko proizvodnjo,
2.	industrijo, in sicer:
—	proizvodnjo zgotovljenih tekstilnih izdelkov,
—	proizvodnjo živilskih proizvodov,
3.	trgovino na debelo,
4.	trgovino na drobno,
5.	finančne, tehnične in poslovne storitve,
6.	gostinstvo in turizem,
7.	zunanjo trgovino in zastopanje tujih firm,
8.	opravljanje maloobmejnega prometa.
B.	Temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, so se sporazumele za naslednjo medsebojno delitev dela pri opravljanju skupnih dejavnosti:
Ad Al — KMETIJSKA PROIZVODNJA
MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO, n. sol. o.
TOZD Kmetijstvo z uslugami, n. sol. o. TOZD Kooperacija, n. sol. o MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, n. sol. o.
TOZD Proizvodnja-trgovina, n. sol. o. TOZD Obrat za kooperacijo, n. sol. o.
Ad A2 — INDUSTRIJA
—	proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izdelkov
MERCATOR — PANONIJA, p. o.
—	proizvodnja živilskih proizvodov MERCATOR — VELEPRESKRBA, n.
sub. o.
TOZD TMI, n. sub.o.
MERCATOR — EMBA, p. o.
MERCATOR — KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, n. sol. o.
TOZD Proizvodnja-trgovina, n. sol. o. MERCATOR — AGROKOMBINAT KRŠKO, n. sol. o.
TOZD Kooperacija, n. sol. o.
Ad A3 — TRGOVINA NA DEBELO
MERCATOR — VELEPRESKRBA, n. sub. o.
TOZD Grosist, n. sub. o.
TOZD Standard, n. sub. o.
TOZD Trgopromet, n. sub. o. MERCATOR — RUDAR, p. o. MERCATOR — SLOVENIJA SADJE, n. sol. o.
TOZD Trgovina, o. sob. o.
MERCATOR — PANONIJA, p. o. MERCATOR — CONTAL, n. sub. o. TOZD Conimex, n. sub. o.
Ad A4 — TRGOVINA NA DROBNO
MERCATOR — ROŽNIK, n. sub. o. TOZD Veleblagovnica Beograd, n. sub. o. TOZD Dolomiti, n. sub. o.
TOZD Golovec, n. sub. o.
TOZD Grmada, n. sub. o.
TOZD Preskrba, n. sub. o.
TOZD Metlika, n, sub. o.
TOZD Gradišče, n. sub. o.
TOZD Jelka, n. sub. o.
MERCATOR — PANONIJA, p. o. MERCATOR — UNIVERZAL, p. o. MERCATOR — SLOGA, p. o. MERCATOR — POTROŠNIK, p. o. MERCATOR — VELEPRESKRBA, n. sub. o.
TOZD Standard, n. sub. o.
TOZD Trgopromet, n. sub. o. MERCATOR — PRESKRBA, p. o. MERCATOR — ZARJA, p. o.
MERCATOR — STP HRASTNIK, p. o. MERCATOR — SADJE ZELENJAVA, p. o.
MERCATOR — RUDAR, p. o.
Ad A5 — FINANČNE, TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE
—	finančne storitve MERCATOR — INTERNA BANKA
—	tehnične storitve MERCATOR — VELEPRESKRBA,
n. sub. o.
TOZD Investa, n. sub. o.
MERCATOR — CONTAL, n. sub. o. TOZD Cibes, n. sub. o.
—	poslovne storitve MERCATOR — VELEPRESKRBA
n. sub. o.
TOZD Hladilnica, n. sub. o.
MERCATOR — SLOVENIJA SADJE, n. sol. o.
TOZD Hladilnica Zalog, o. sub. o.
TOZD Hladilnica Bohova, o. sub. o.
Ad A6 — GOSTINSTVO, TURIZEM
MERCATOR — ROŽNIK, n. sub. o. TOZD Jelka, n. sub. o.
MERCATOR — HOTELI-GOSTINSTVO, n. sub. o.
TOZD Ilirija, n. sub. o.
TOZD Sremič, n. sub. o.
TOZD Kavarna Evropa, n. sub. o. TOZD Kavarna-bar Nebotičnik, n. sub. o. TOZD Jelka, n. sub. o.
MERCATOR — GOSTINSKO PODJETJE IDRIJA, n. sol. o.
TOZD Kavarna, o. sub. o.
TOZD Hotel Nanos, o. sub. o.
TOZD Pod gradom, o. sub. o.
Ad Al — ZUNANJA TRGOVINA IN ZASTOPANJE TUJIH FIRM
MERCATOR — SLOVENIJA SADJE, n. sol. o.
TOZD Trgovina, o. sub. o.
MERCATOR — CONTAL, n. sub. o. TOZD Conimex, n. sub. o.
Ad A8 — OPRAVLJANJE MALOOBMEJNEGA PROMETA
MERCATOR — UNIVERZAL, p. o. MERCATOR — SLOVENIJA SADJE, n. sol. o.
TOZD Maloobmejni promet, o. sub. o.
7.	člen
Uresničevanje nalog v zvezi z opravljanjem skupnih dejavnosti zaupajo udeleženke tega Sporazuma Delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena, ki se organizira v okviru SOZD.
III.	CILJI ZDRUŽEVANJA
8.	člen
Delavci temeljnih organizacij in delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, združujejo svoje delo in sredstva v okviru SOZD, da bi z združenim delom in združenimi sredstvi dosegli naslednje smotre:
—	hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev materialne osnove združenega dela;
—	združevanje temeljnih in delovnih organizacij, ki so med seboj povezane s proizvodnjo, predelavo ter prometom blaga široke proizvodnje in storitev;
—	skupen in usklajen razvoj temeljnih in delovnih organizacij;
—	večjo delitev dela in specializacijo v pridelavi hrane, predelavi živil in v prometu z živili ter drugega blaga, da se doseže čimboljša preskrba delovnih ljudi in občanov z osnovnimi živili in drugimi življenjskimi potrebščinami ter z blagom za široko potrošnjo;
—	povečanje izvoza v vseh panogah dejavnosti, za katere je SOZD registriran;
—	razvijanje skupnega in lastnega raziskovalnega dela, tehnologije, skupne in enotne mehanografske obdelave podatkov proizvodnih in storitvenih procesov ter hkrati s tem tudi delovnih pogojev;
—	povečanje proizvodnje in prometa, produktivnosti dela ter s tem povečanje dohodka združenih temeljnih in delovnih organizacij;
—	razvijanje odnosov pri pridobivanju dohodka na podlagi ustvarjenega prihodka oziroma ustvarjenega dohodka;
—	dolgoročno povezovanje in združevanje dela ter sredstev s proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi na osnovi medsebojnega usklajevanja razvoja in poslovanja temeljne oziroma delovne organizacije, pri opravljanju blagovnega prometa, trajno sodelujejo;
—	enotno in skladno načrtovanje kadrovske politike;
—	skupne ukrepe za zboljšanje družbenega in osebnega standarda delavcev;
—	razvijanje solidarnosti in krepitev socialne varnosti delavcev;
—	zagotovitev sodelovanja in povezovanja s krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in organizacijami potrošnikov;
—	razvijanje in krepitev samozaščite s skupno dogovorjenimi in usklajenimi ukrepi in akcijami ter
—	druge skupne smotre, ki so v interesu tako delavcev v temeljnih oziroma delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, kakor tudi delovnih ljudi in občanov, za čimboljšo preskrbo s prometom blaga in storitev v okviru SOZD.
9.	člen
Udeleženke tega Sporazuma bodo zagotovile uresničitev smotrov, zaradi katerih so se združile v SOZD:
—	z usklajevanjem, sprejemanjem in uresničevanjem planov dela in razvoja v okviru SOZD;
—	s skupnim oblikovanjem in izvajanjem poslovne politike;
—	z združevanjem dela in sredstev za uresničitev skupno določenih nalog;
—	s skupno reklamo in propagando;
—	z usklajevanjem meril za razporejanje dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe;
—	s skupnim opravljanjem bančno-kre-ditnih poslov v Interni banki;
—	z izvajanjem nalog iz skupno dogovorjene kadrovske politike;
—	s skupno informativno dejavnostjo;
—	s solidarnostjo v primerih poslovanja z izgubo;
—	z organiziranim izvrševanjem skupnih nalog.
10.	člen
Odnosi med temeljnimi in delovnimi organizacijami v sestavu SOZD so zasnovani na medsebojnem spoštovanju pravic in obveznosti, uveljavljanju in izvajanju samoupravnih, razvojnih in drugih skupnih interesov ter upoštevanju neodtujljivih in drugih ustavnih pravic delavcev.
Podpisnice s tem sprejemajo načela, da organizacija združenega dela, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti in obveznosti po tem Samoupravnem sporazumu, ne more istočasno izkoristiti prednosti, ki jih omogoča uporaba določil tega Samoupravnega sporazuma.
IV.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE V SOZD
11.	člen
Usklajevanje odnosov družbene reprodukcije in usmerjanja razvoja posameznih temeljnih in delovnih organizacij v okviru SOZD uresničujejo delavci s planiranjem in programiranjem dela in razvoja.
Planiranje in programiranje dela in razvoja SOZD se uresničuje v odnosih medsebojne odvisnosti in sodelovanja, ki izvirajo iz združitve dela in sredstev v SOZD, usklajeno z osnovami plana razvoja SOZD in z družbenimi plani družbenopolitičnih ter interesnih skupnosti in drugih organizacij .
Plan SOZD temelji na osnovah, sprejetih v temeljnih organizacijah in delovnih organizacijah na način, kot je to določeno z zakonom in s tem Sporazumom.
12.	člen
Udeleženke tega Sporazuma določijo s plani svojega razvoja temeljne obveznosti, pravice in dolžnosti glede osnov planiranja, po katerih bodo sprejemale svoje plane in z njimi v odnosih medsebojne povezanosti, odvisnosti, odgovornosti ter dogovorjenih oblik solidarnosti, uresničevale svoj razvoj in rizvoj SOZD ter v sodelovanju z drugimi organizacijami združenega dela s tem razvijale svojo in družbeno reprodukcijo.
13.	člen
Uresničevanje smotrov za usklajeno planiranje in programiranje v okviru SOZD bodo udeleženke tega Sporazuma izvajale na podlagi skupne in enotne metodologije planiranja.
Enotna metodologija planiranja vsebuje zlasti:
—	vrsto planov,
—	vsebino planov,
—	postopek za oblikovanje predlogov plana,
—	roke za sprejem planov in
—	način izvrševanja planov.
14.	člen
Sklep o pripravljanju letnih planov za SOZD sprejme Delavski svet SOZD najpozneje do 30. septembra za naslednje letno plansko obdobje oziroma drugo dolgoročno plansko obdobje.
S sklepom iz prvega odstavka tega člena se določi organ ali služba, ki je odgovorna za pripravljanje predloga plana in rok, v katerem se mora predložiti predlog plana.
15.	člen
Organ oziroma služba, ki je odgovorna za pripravo predloga plana je dolžna za njegovo pripravo zagotoviti in pripraviti:
a)	analizo doseženih rezultatov poslovanja oziroma razvoja v preteklem planskem obdobju;
b)	analizo poslovnih oziroma razvojnih možnosti za obdobje, za katero se plan sprejema;
c)	analitično dokumentacijsko gradivo temeljnih organizacij oziroma delovnih organizacij ;
d)	roke, v katerih mora biti gradivo za sprejem in oblikovanje elementov planov poslano vsem temeljnim in delovnim organizacijam;
e)	obveznosti strokovnih služb v postopku sprejemanja plana ter
f)	roke za izpolnjevanje teh obveznosti.
16.	člen
Poslovodni organi in strokovne službe v temeljnih in delovnih organizacijah ter SOZD so odgovorni za pravilnost podatkov in za strokovno utemeljenost ter realnost svojih ocen in predlogov, kakor tudi za strokovno in pravočasno uresničevanje nalog, določenih v delovnem načrtu za pripravljanje predlogov plana.
17.	člen
Plane razvoja SOZD sprejema Delavski svet SOZD na podlagi osnov, sprejetih z osebnim izjavljanjem v temeljnih organizacijah oziroma delovnih organizacijah, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, ter na način, kakor je to določeno z zakonom.
Plan SOZD, s katerim se določa vsebina in obseg skupnega poslovanja, investicije oziroma združevanja sredstev na osnovah plana iz prejšnjega odstavka tega
člena, sprejme Delavski svet SOZD ob upoštevanju plana razvoja, sprejetega s Samoupravnim sporazumom o osnovah razvoja SOZD v tekočem srednjeročnem obdobju in na podlagi osnov, sprejetih v temeljnih oziroma delovnih organizacijah, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij.
18.	člen
Postopek za sprejem oziroma za usklajevanje planov po predlogih iz 14. in 15. člena tega Sporazuma mora biti končan najpozneje do 15. decembra tekočega leta za naslednje leto.
19.	člen
Kolikor kakšna temeljna oziroma delovna organizacija, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, ne sprejme določenih osnov plana SOZD ali ne uskladi svojega plana s planom SOZD, oziroma če njen delegat v Delavskem svetu SOZD ne glasuje za sprejem plana SOZD, in če ni uspelo poprejšnje usklajevanje, se ta organizacija združenega dela ne vključi v skupni plan.
Organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka nima pravice do udeležbe iz združenih sredstev, niti drugih ugodnosti, ki ji sicer gredo iz tega naslova, razen če Delavski svet SOZD, upoštevajoč razloge in pomembnost neusklajenosti stališč, soglasno ne sklene drugače.
Delegati drugih temeljnih in delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, lahko tudi sklenejo, da mora organizacija združenega dela iz prvega odstavka, sredstva, ki jih je dobila iz združenih sredstev, takoj vrniti.
20.	člen
Upoštevajoč načelo kontinuiranega plana bodo temeljne organizacije, delovne organizacije in SOZD vsako leto do konca marca analizirale izvajanje plana za minulo obdobje in pripravile potrebne rebalanse, glede na morebitne spremembe odnosov v reprodukciji in svoje oziroma skupne zmogljivosti.
Postopek za rebalans je enak postopku za sprejem plana, ki je določen s tem Sporazumom.
V.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN NJIHOV NAMEN
21.	člen
Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije delavci udeleženk tega Sporazuma združujejo zato, da povečujejo dohodek temeljnih organizacij in delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo temelj-
nih organizacij, pospešujejo in razvijajo lastno in skupno delo ter poslovanje in povečanje produktivnosti združenega dela.
22.	člen
Temeljne in delovne organizacije — udeleženke tega Sporazuma — združujejo sredstva za realizacijo skupnih razvojnih programov in investicij, določenih s plani razvoja SOZD ter planov temeljnih in delovnih organizacij.
Temeljne in delovne organizacije iz prejšnjega odstavka zagotavljajo združevanje sredstev za uresničevanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena in s tem zagotavljajo realizacijo skupaj planiranih investicij ob udeležbi virov sredstev bank, dobaviteljev, tujih in inozemskih sredstev in sredstev drugih organizacij združenega dela, ki bodo združevala sredstva zaradi uresničevanja skupnih interesov.
Stopnja združevanja za razširitev materialne osnove ne sme onemogočiti enostavne reprodukcije temeljne in delovne organizacije.
23.	člen
Udeleženke tega Sporazuma določajo s tem sporazumom osnove za združevanje sredstev ter določijo pravice in obveznosti, ki iz tega izvirajo po ustavi in zakonih.
24.	člen
Namen združevanja sredstev je, da se z združenimi sredstvi zagotovi možnost za večje in pomembnejše investicije iz planov razvoja SOZD oziroma iz načrtov udeleženk Sporazuma, to je iz usklajenih razvojnih programov temeljnih in delovnih organizacij.
Namen združevanja sredstev je tudi realizacija razvojnih programov tistih organizacij združenega dela, ki so zasnovani na družbenih razvojnih programih, in za katerih razvoj so — zaradi zagotavljanja surovin, reprodukcijskih materialov ter vseh vrst potrošniškega blaga iz dejavnosti temeljnih in delovnih organizacij v sestavi SOZD ali zaradi prodaje svojih proizvodov — udeleženke tega Sporazuma trajno zainteresirane.
25.	člen
Združena sredstva v okviru SOZD sc lahko skladno z določili prejšnjega člena tega Sporazuma uporabljajo po sprejetih planih za:
a)	združevanje sredstev v obstoječe ali nove organizacije združenega dela v okviru SOZD ali izven nje za uresničevanje skupnih interesov in za udeležbo na skupaj ustvarjenem dohodku,
b)	financiranje investicij v okviru SOZD ali izven nje,
c)	obratna sredstva ter
d)	financiranje skupnih projektov, študij, raziskav in programov.
Udeleženke tega Sporazuma se s sklenitvijo tega Sporazuma zavežejo, da bodo dajale prednost obliki združevanja sredstev pri realizaciji skupnih investicij oziroma programov in s tem vzpostavitvi medsebojnih odnosov, ki temelje na udeležbi pri skupaj ustvarjenem dohodku.
26.	člen
Pri združevanju sredstev, s katerimi bo dogovorjena udeležba na skupaj ustvarjenem dohodku, bodo udeleženke tega Sporazuma v konkretnih primerih združevanja sredstev, s posebnim samoupravnim sporazumom ali konkretno pogodbo, zlasti določile:
—	cilje združevanja sredstev ter namen, pogoje in način uporabe teh sredstev;
—	način ugotavljanja skupnega dohodka;
—	merila za ugotavljanja deleža v skupnem dohodku;
—	pogoje, način in roke udeležbe v skupnem dohodku;
—	pogoje, način in roke za vračanje vrednosti združenih sredstev oziroma stvari, denarnih sredstev in pravic, ki jih bodo tvorila združena sredstva;
—	medsebojne obveznosti in odgovornosti ob poslovanju z izgubo, kot tudi druge obveznosti in odgovornosti pri prevzemanju rizika;
—	način usklajevanja stališč, ki izvirajo iz skupnih zadev na osnovi združenih sredstev;
—	sestavo in pristojnost skupnega organa ter način izvolitve njihovih članov in
—• način reševanja sporov kakor tudi pogoje in način za razvezo samoupravnega sporazuma.
27.	člen
Udeleženke tega Sporazuma bodo v primerih združevanja sredstev po posebnih samoupravnih sporazumih zagotovile, da se bo skupno doseženi dohodek razporejal oziroma uporabljal v celoti za temeljne organizacije združenega dela oziroma za delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, ki pa bodo z združevanjem sredstev in dela sodelovale pri njegovem pridobivanju. Pri tem bodo udeležbo v skupnem dohodku ugotavljali tudi po prispevku, ki ga v organizacijah združenega dela, v katerih so združena sredstva, dajejo delavci s svojim živim delom in z gospodarjenjem z združenimi sredstvi.
28.	člen
Osnove plana za razvoj SOZD in po njih sprejeti skupni plan so temelj za določitev višine in obsega združevanja sredstev temeljnih in delovnih organizacij, združenih v SOZD.
Temeljne in delovne organizacije sprejmejo obveznost, da se za združevanje sredstev v konkretnem letu oziroma planskem obdobju vzame kot osnova seštevek:
—	amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah,
—	amortizacije nad predpisanimi stopnjami in
—	ostanka dohodka (čistega dohodka akumulacije), ki je obračunan v poslovna sredstva — vse po zaključnem računu za prejšnje leto.
Odplačilo glavnice uporabljenih združenih sredstev se pri organizacijah združenega dela-dolžnicah odšteva od osnove, pri organizacijah združenega dela-upni-cah pa prišteva k osnovi.
Tako določena osnova se pri temeljnih organizacijah in delovnih organizacijah, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, ki spadajo v dejavnost kmetijstva in industrije, zmanjša za 50 Jg njihove amortizacije, po predpisanih minimalnih stopnjah.
Sredstva združujejo temeljne in delovne organizacije v enakem odstotku od osnove, navedene v 2., 3. in 4. odstavku tega člena.
Konkretna višina odstotka (udeležbe temeljne in delovne organizacije) bo določena vsako leto s skupnim planom SOZD v odvisnosti od naslednjih elementov:
a)	od višine vrednosti investicij po letnem planu oziroma tistega dela te vrednosti, ki jih temeljne in delovne organizacije financirajo s svojo udeležbo;
b)	od doseženega dohodka po poslovnem uspehu v prejšnjem letu, to je od višine osnove iz 2., 3. in 4. odstavka tega člena.
Za združevanje sredstev v smislu tega člena se uporabijo vsa za investicije sposobna sredstva v temeljnih in delovnih organizacijah. Temeljni in delovni organizaciji, ki zaradi svoje investicijske nesposobnosti (negativni TOS obrazec) ne more združevati sredstev, se na podlagi njenega zahtevka in po sklepu Delavskega sveta SOZD obveznost združevanja lahko odloži, vendar ta organizacija ne more uporabiti združenih sredstev, dokler ne izpolni svojih zapadlih obveznosti.
29.	člen
Z uporabo združenih sredstev sprejmejo udeleženke tega Sporazuma obveznosti, da bodo odločitve za izvedbo posamez-
nih investicij, ki so skupaj planirane v določenem srednjeročnem obdobju, določale skladno z družbenoekonomskimi razvojnimi opredelitvami, ki izvirajo iz Družbenega plana o temeljih razvoja SFR Jugoslavije in SR Slovenije ter po Samoupravnem sporazumu o osnovah srednjeročnega razvoja SOZD, na podlagi ekonomske analize in enakovrednega upoštevanja meril:
a)	ki predstavljajo splošen družbeni interes delovnih ljudi in občanov kot potrošnikov za preskrbo s kmetijskimi pridelki z živili in drugimi proizvodi, ki predstavljajo stalne, zadostne in osnovne potrebe potrošnikov na vseh področjih dejavnosti SOZD;
b)	ki izhajajo iz programov izgradnje zadostnih skladišč in manipulacijskih zmogljivosti in po programih za izgraditev maloprodajne mreže in gostinskih objektov, posebno v novih naseljih in mestnih soseskah;
c)	ki bodo zagotovila zadostne rezerve ustreznih kmetijskih pridelkov, živil in drugih osnovnih proizvodov, najmanj v višini potreb, ki so odvisne od sezonskih pogojev in razvoja ter povečanja porabe skladno z rastjo družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi in občanov ter njihove kupne moči;
d)	ki zagotavljajo sodobno tehnologijo proizvodnje oziroma blagovnega prometa ter storitev in to s posebnim poudarkom na kvaliteti in izbiri;
e)	ki zagotavljajo kontinuiteto in sistem samoupravne povezanosti reprodukcijskega toka proizvodnje, blagovnega prometa in potrošnje — tako v okviru SOZD, kakor tudi v povezavi z organizacijami združenega dela izven SOZD;
f)	donosnosti investicij, to je po njihovi akumulativnosti, rentabilnosti, ekonomičnosti in zagotovljeni produktivnosti;
g)	za enakomeren in enakopraven razvoj temeljnih in delovnih organizacij na vseh območjih, kjer SOZD s svojimi dejavnostmi zadovoljuje potrebe potrošnikov s svojo proizvodnjo oziroma blagovnim prometom;
h)	za pospeševanje izvoza.
Udeleženke tega Sporazuma so soglasne, da bodo za posamezne investicije zahtevale višino lastne udeležbe iz sredstev, ki jim bodo po izpolnitvi obveznosti iz 28. člena ostala na razpolago, odvisno od njihovega dohodkovnega položaja in razpoložljivih sredstev.
30.	člen
Udeleženke tega Sporazuma lahko skladno z veljavnimi predpisi medsebojno združujejo in odstopajo devizna sredstva, s katerimi razpolagajo, da bi še učinkoviteje uresničevale svoj in skupen razvojni
program, ustvarjanje skupnega dohodka ter si zagotovile nemoteno poslovanje v proizvodnji in v prometu blaga.
Udeleženke bodo o združevanju deviznih sredstev, namenu ter načinu in pogojih za njihovo uporabo, sklenile posebne samoupravne sporazume.
31.	člen
Udeleženke tega Sporazuma lahko v okviru SOZD združujejo sredstva skupne porabe za financiranje in investicije skupnih rekreativnih dejavnosti oziroma objektov družbenega standarda njihovih delavcev, kot so:
—	skupni počitniški domovi in objekti družbenega standarda,
—	objekti za športno rekreacijo delavcev,
—	financiranje športnih dejavnosti, športnih iger in podobno.
Sredstva skupne porabe za namene iz prejšnjega odstavka tega člena določijo zainteresirane udeleženke tega Sporazuma s skupnimi letnimi plani.
32.	člen
Udeleženci tega Sporazuma s sprejemom Sporazuma zaupajo opravljanje del in poslov v zvezi z vodenjem plasmanov in uporabljanjem združenenih sredstev temeljnih in delovnih organizacij Interni banki SOZD.
S poslovanjem preko Interne banke bo v naj večji meri dosežena gospodarska smotrnost in racionalizacija porabe denarnih, deviznih in drugih sredstev organizacij združenega dela, ter kordinacija finančnih poslov in združevanja sredstev med temeljnimi in delovnimi organizacijami v sestavi SOZD.
Koordinacija finančnih poslov po tem Sporazumu pomeni zlasti:
—	sprotno ugotavljanje razpoložljivih sredstev na računih temeljnih in delovnih organizacij, ne glede na to, kje se ti računi vodijo in v kateri banki so ta sredstva kot sredstva na vpogled vezana;
—	plasma prostih denarnih sredstev prek Interne banke v drugo temeljno oziroma delovno organizacijo v okviru SOZD;
—	zbiranje in razporejanje denarnih sredstev za izvajanje investicij, skladno s sprejetim razvojnim programom, in s tem enoten nastop do bank in drugih kreditorjev;
—	opravljanje plačilnega prometa in kompenzacij za temeljne oziroma delovne organizacije v sestavu SOZD;
—	povezava poslov med temeljnimi in delovnimi organizacijami na področju zunanje trgovine glede gospodarjenja z združenimi sredstvi.
Način izvajanja finančne funkcije za temeljne oziroma delovne organizacije v sestavu SOZD ureja ta Sporazum v poglavju Interne banke.
33.	člen
Udeleženke tega Sporazuma sprejmejo obveznost, da vsak investitor zagotovi sredstva za pripravljalna dela (zemljišča, načrti, soglasja, dokumentacija, itd.) z lastnimi sredstvi.
34.	člen
Sredstva, ki jih temeljne in delovne organizacije združujejo po določilih tega Sporazuma oziroma po konkretnih samoupravnih sporazumih o združevanju sredstev, so neodtujljiva in pripadajo temeljnim organizacijam oziroma delovnim organizacijam, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, ki jih združujejo.
VI.	KOORDINACIJA POSLOVANJA IN MEDSEBOJNI ODNOSI
35.	člen
Koordinacija poslovanja in medsebojni odnosi, ki izvirajo iz poslovne povezanosti udeleženk tega Sporazuma v okviru SOZD, izhajajo iz opredelitve in delitve dela dejavnosti, ki jih skupaj oziroma v medsebojni povezanosti in soodvisnosti opravljajo, kakor je to določeno z določili 5., 6. in 7. člena tega Sporazuma.
36.	člen
V medsebojnih razmerjih, kjer bodo udeleženke tega Sporazuma sodelovale pri ustvarjanju skupnega prihodka, ki je rezultat skupnega dela delavcev dveh ali več temeljnih oziroma delovnih organizacij v okviru SOZD (proizvodnja oziroma predelava — prodaja na debelo — prodaja na drobno), bodo zaradi udeležbe pri tako ustvarjenem skupnem prihodku določile medsebojne pravice in obveznosti ter merila za določitev deleža pri skupaj ustvarjenem prihodku s posebnim samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev, ki bo sklenjen tudi z drugimi proizvodnimi organizacijami, s katerimi udeleženke tega sporazuma trajno poslovno sodelujejo.
37.	člen
SOZD ima svoj zaščitni znak »M«. Zaščitni znak »M« so dolžne enotno uporabljati v poslovanju vse temeljne in delovne organizacije, ki so združene v SOZD.
Glede na to, da predstavlja enotna in obvezna uporaba skupnega zaščitnega znaka SOZD, to je črke »M«, skupno zu-
nanje obeležje pripadnosti sestavljeni organizaciji in povezanost poslovanja ter medsebojnih odnosov, sprejmejo udeleženke tega sporazuma v zvezi z enotno uporabo skupnega zaščitnega znaka naslednje obveznosti:
1.	da ga bodo uporabljale na enoten način, tako glede njegovega designa, kakor tudi značilne oranžne barve oziroma ustrezne druge barve, če tako zahteva tehnična izvedba;
2.	da ga bodo uporabljale na enoten način poleg označevanja firm delovnih organizacij oziroma imen temeljnih organizacij, in to pri vsakem zunanjem obeleževanju poslovnih zgradb ali prostorov, poslovnih enot, skladišč in podobno;
3.	da ga bodo enotno uporabljale v propagandnih in reklamnih nastopih oziroma vizuelnih medijih ali v gradivu za te namene ter na delovnih oblekah;
4.	da ga bodo enotno in na enak način uporabljale na tiskovinah za poslovno korespondenco, na formularjih, računih, obrazcih in drugih listinah;
5.	da ga bodo enotno uporabljale pri označevanju vseh in vsake vrste embalaže in pakiranjih — tako v proizvodnji, kakor tudi v prodaji (vrečke, zavijalni papir in podobno).
Proizvodne temeljne oziroma proizvodne delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, lahko, če tržna situacija tako zahteva, za poslovanje izven SOZD s svojim statutom določijo, da uporabljajo za kupce izven SOZD Mercator n. sub. o. samo svoj zaščitni znak.
Udeleženke tega sporazuma sprejmejo v zvezi z uporabo skrajšane firme SOZD obveznost, da jo bodo uporabljale v primerih, ki so navedeni v 2. točki drugega odstavka tega člena in na tiskovinah za poslovno korespondenco, računih, listinah temeljnih oziroma delovnih organizacij, ki jih uporabljajo pri poslovanju izven SOZD.
VII.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA IN ORGANI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE
38.	člen
Delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice v SOZD z oblikami odločanja na podlagi Ustave in Zakona o združenem delu v temeljnih oziroma delovnih organizacijah ter delovnih skupnostih.
Zaradi uresničevanja samoupravljanja v SOZD in izvrševanja tega Sporazuma oblikujejo skupne organe upravljanja, to je Delavski svet in Izvršilni odbor kot izvršilni organ.
Zasedanja oziroma seje organov upravljanja so javne.
1.	Delavski svet
sestavljene organizacije Mercator
39.	člen
Skupni organ upravljanja udeleženk tega Sporazuma je Delavski svet SOZD.
40.	člen
Vsaka temeljna organizacija oziroma delovna organizacija, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, ter Delovna skupnost SOZD, ima v Delavskem svetu SOZD po enega delegata.
Delegate v Delavski svet SOZD izvolijo neposredno delavci v temeljnih organizacijah oziroma v delovnih organizacijah, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, in v Delovni skupnosti SOZD, na način in po postopku, ki ga določata statut in zakon.
41.	člen
Delegati Delavskega sveta SOZD so izvoljeni za dobo dveh let. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata Delavskega sveta SOZD.
42.	člen
V Delavski svet SOZD ne morejo biti izvoljeni individualni poslovni organi in predsedniki oziroma člani kolegijskih poslovodnih organov temeljnih organizacij oziroma delovnih organizacij v sestavu SOZD, ter vsi tisti delavci Delovne skupnosti SOZD, ki so odgovorni Delavskemu svetu SOZD.
43.	člen
Delavski svet SOZD ima pri uresničevanju skupaj določenih dejavnosti in ciljev s področja dejavnosti SOZD zlasti naslednje pristojnosti:
1.	določa predlog Samoupravnega sporazuma o osnovah plana,
2.	sprejema plan,
3.	določa predlog statuta,
4.	sprejema samoupravne splošne akte, za katere je pristojen po zakonu in tem Samoupravnem sporazumu,
5.	sprejema plane in programe s področja SLO in družbene samozaščite,
6.	določa poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje,
7.	določa ukrepe za izvajanje plana in programa za delo in razvoj,
8.	sprejema zaključni račun in obravnava periodične obračune,
9.	sprejema srednjeročni in letni program dela in finančni načrt (sredstva za delo in razvoj) Delovne skupnosti,
10.	odloča o najemu dolgoročnih in srednjeročnih kreditov ter jamstev in v tej zvezi o pooblastilih Izvršilnemu odboru in generalnemu direktorju,
11.	sklepa samoupravne sporazume o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Delovne skupnosti in uporabnikov njihovih storitev,
12.	sprejema Samoupravni splošni akt o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD generalnemu direktorju, namestniku generalnega direktorja in za delavce Delovne skupnosti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
13.	sklepa o pristopu delovne organizacije v SOZD,
14.	odloča o članstvu SOZD v poslovnih skupnostih, interesnih skupnostih materialne proizvodnje in skupnostih združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje,
15.	odloča o poslovnem in tehničnem sodelovanju, o dolgoročnih proizvodnih kooperacijah z organizacijami združenega dela in tujimi pravnimi osebami, o pogodbah o prenosu oziroma uporabi industrijske lastnine z domačimi in tujimi pravnimi osebami, o sklepanju pogodb za skupno vlaganje sredstev s tujimi pravnimi osebami,
16.	daje soglasje delovni organizaciji za združitev oziroma pristop v drugo SOZD,
17.	voli in razrešuje člane Izvršilnega odbora,
18.	imenuje in razrešuje generalnega direktorja, njegovega namestnika in delavce Delovne skupnosti s posebnimi poobla-
spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD,
20.	sprejema samoupravne splošne akte oziroma sklepe v zadevah, v katerih odločajo temeljne oziroma delovne organizacije z osebnim izjavljanjem (verifikacija),
21.	daje smernice in navodila Izvršilnemu odboru in poslovodnemu organu ter nadzoruje njuno delo,
22.	opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa zakon, ta Sporazum, Statut in drugi samoupravni splošni akti SOZD.
44.	člen
Delavski svet SOZD sprejema sklepe o vprašanjih s svojega delovnega področja z večino glasov vseh delegatov Delavskega sveta, če za odločanje o določenih vprašanjih s tem Sporazumom, Statutom sestavljene organizacije oziroma z zakoni ni predvidena drugačna kvalificirana večina ali soglasje temeljnih oziroma delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij.
stih m odgovornostmi, 19. določi predlog o
V primeru, kadar Delavski svet SOZD odloča o vprašanjih, za katerih sprejem je potrebno soglasje temeljnih oziroma delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, delegat temeljne oziroma delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, pa ne prisostvuje zasedanju Delavskega sveta, lahko Delavski svet odloči, da se ta temeljna oziroma delovna organizacija v roku, ki ga določi Delavski svet, pismeno izjavi o svoji odločitvi glede vprašanja, o katerem je odločal Delavski svet SOZD.
45.	člen
Delavski svet SOZD sprejema sklepe, ki se nanašajo na vprašanja, o katerih se delavci v temeljni organizaciji oziroma v delovni organizaciji, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, osebno izjavljajo, v soglasju z vsako temeljno organizacijo oziroma delovno organizacijo, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij.
Po določilih iz prvega odstavka tega člena sprejema Delavski svet tudi sklepe o zadevah, ki pomenijo ustvarjanje materialnih obveznosti za temeljne oziroma delovne organizacije, kakor tudi v primerih iz L, 2., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. točke 43. člena tega sporazuma.
Šteje se, da je temeljna organizacija oziroma delovna organizacija, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, dala soglasje iz prejšnjega odstavka, če delegat v Delavskem svetu SOZD glasuje za sklep Delavskega sveta oziroma če tako odločitev posreduje pismeno v primeru odsotnosti delegata na zasedanju Delavskega sveta.
Če delegati v Delavskem svetu SOZD ne soglašajo s predlogom (neusklajenost), imenuje Delavski svet skupno komisijo, da bi oblikovali usklajen predlog oziroma usklajeno stališče.
Če delegati v skupni komisiji iz prejšnjega odstavka ne dosežejo soglasja glede točk 1, 2 in 10 43. člena tega Sporazuma, delegati, ki so glasovali za sprejem akta, ponovno odločijo, če se bo sprejeti akt uporabljal samo za njih.
Delavski svet SOZD odloča o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja z večino glasov delegatov vseh temeljnih oziroma delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, če ta Sporazum ali zakon ne določata drugačne kvalificirane večine.
46.	člen
Delegati v Delavskem svetu SOZD so za svoje delo odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, v kateri so bili izvoljeni.
47.	člen
Delavci lahko odpokličejo svojega delegata v Delavskem svetu SOZD.
Če delegat v Delavskem svetu SOZD ne ravna po danih smernicah in navodilih, obvesti o tem delavce delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij in lahko predlaga postopek za njegov odpoklic po postopku in na način, kot je to določeno s statutom temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij.
48.	člen
Delavski svet SOZD sprejme svoj poslovnik, s katerim določa način in potek svojega delovanja, sprejemanja sklepov ter način dela svojega Izvršilnega organa ter stalnih ali občasnih strokovnih komisij ali delovnih teles.
S poslovnikom določi tudi podrobnejši postopek za način usklajevanja stališč in sporazumevanja o zadevah, za katere delegati Delavskega sveta SOZD pri sprejemanju odločitev ne dosežejo soglasja, kadar je to potrebno.
49.	člen
Delavski svet SOZD poveri določene izvršilne funkcije svojemu izvršilnemu organu. Za pripravo oziroma obravnavo določenih strokovnih nalog lahko Delavski svet imenuje stalne ali občasne komisije ali delovna telesa.
2.	Izvršilni odbor
50.	člen
Delavski svet SOZD ima svoj izvršilni organ — Izvršilni odbor.
Člane Izvršilnega odbora izvoli Delavski svet SOZD izmed delavcev udeleženk tega sporazuma. Pri imenovanju članov Izvršilnega odbora mora Delavski svet upoštevati zastopanost dejavnosti in posameznih območij, na katerih opravlja SOZD svojo dejavnost.
Izvršilni odbor šteje 11 članov.
51.	člen
Člani Izvršilnega odbora izvolijo izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika Izvršilnega odbora.
Člani Izvršilnega odbora so imenovani za dobo dveh let.
V Izvršilni odbor ne morejo biti izvoljeni delavci, ki ne morejo biti izvoljeni v Delavski svet.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana Izvršilnega odbora.
Izvršilni odbor sklicuje njegov predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo ene izmed delovnih organizacij v sestavi SOZD ali generalnega direktorja.
52.	člen
Izvršilni odbor izvršuje sklepe Delavskega sveta SOZD in sprejema odločitve v okviru sprejete politike in temeljnih oziroma okvirnih odločitev Delavskega sveta SOZD ter odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	predlaga osnutek Statuta in osnutke drugih splošnih samoupravnih aktov SOZD, ki jih sprejme Delavski svet,
2.	predlaga osnutke planov,
3.	daje smernice individualnemu poslovodnemu organu SOZD za izvrševanje sklepov Delavskega sveta SOZD in opravlja nadzorstvo nad njihovim izvrševanjem,
4.	izvršuje sklepe Delavskega sveta SOZD, ki jih sprejema Delavski svet SOZD, če njihovo izvrševanje ne spada med pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa ter sprejema akte v zvezi z izvrševanjem teh sklepov,
5.	imenuje občasne strokovne komisije in druga strokovna telesa za pripravo določenih strokovnih nalog oziroma strokovnih in drugih predlogov (predlog plana, razne analize idr.),
6.	odloča o najetju kratkoročnih kreditov v okviru planov SOZD ter v tej zvezi o pooblastilih individualnemu poslovodnemu organu,
7.	sprejema stališča k predlogom individualnega poslovodnega organa in
8.	odloča o vseh drugih vprašanjih in zadevah, za katere je pristojen po tem Sporazumu in drugih splošnih samou pravnih aktih SOZD.
53.	člen
Izvršilni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov. Člani Izvršilnega odbora, ki ne glasujejo za določen predlog, lahko podajo svoje stališče z ločenimi mnenji.
3.	Individualni poslovodni organ
54.	člen
SOZD ima individualni poslovodni organ — generalnega direktorja.
Generalnega direktorja imenuje in razrešuje s sklepom Delavski svet SOZD. Generalnega direktorja imenuje po javnem razpisu na predlog razpisne komisije.
Sestav razpisne komisije in razpisni postopek določa zakon ali družben dogovor. Generalni direktor je imenovan za dobo štirih let in je lahko po preteku te-
ga časa vnovič imenovan za generalnega direktorja na način, ki ga določa zakon.
55.	člen
Za generalnega direktorja je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	visokošolska izobrazba,
2.	najmanj 5 let izkušenj na vodilnih ali drugih odgovornih delovnih mestih,
3.	ustrezne moralnopolitične kvalitete.
56.	člen
Generalni direktor ima namestnika. Namestnik generalnega direktorja v odsotnosti nadomešča generalnega direktorja z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi.
Določila tega sporazuma (člena 54. in 55.) o postopku za imenovanje, trajanje mandata in pogojih za imenovanje generalnega direktorja, veljajo tudi za namestnika generalnega direktorja.
57.	člen
Generalni direktor SOZD ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti oziroma pristojnosti:
1.	zastopa in predstavlja SOZD,
2.	vodi poslovanje SOZD ter organizira in usklajuje delovni proces v njem,
3.	skrbi za izvrševanje sklepov Delavskega sveta SOZD in njegovega izvršilnega organa,
4.	koordinira delo poslovodnih organov delovnih organizacij v sestavu SOZD v okviru zadev in poslov, ki se opravljajo v SOZD,
5.	koordinira in usmerja pobude za usklajen razvoj SOZD kot celote in njenih posameznih dejavnosti,
6.	določa, koordinira in usmerja pooblastila, naloge in posle posameznih služb Delovne skupnosti SOZD in delavcev Delovne skupnosti SOZD s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
7.	koordinira in usmerja delo drugih skupnosti, oblikovanih po tem Sporazumu,
8.	predlaga poslovno politiko SOZD in ukrepe za njeno izvajanje,
9.	zastopa in predstavlja Interno banko SOZD,
10.	poroča Delavskemu svetu o izvajanju sprejetih planov in programov razvoja in predlaga ustrezne ukrepe za sklepe Delavskega sveta in drugih organov SOZD,
11.	organizira in skrbi za učinkovito obveščanje delavcev udeleženk tega Sporazuma v zadevah iz pristojnosti SOZD,
12.	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta Sporazum in drugi samoupravni splošni akti SOZD.
58.	člen
Kadar generalni direktor SOZD ugotovi, da je akt Delavskega sveta SOZD ali drugih organov SOZD v nasprotju z zakonom in s Samoupravnim sporazumom o združitvi, je dolžan opozoriti na to Delavski svet ali organ SOZD. Ce Delavski svet ali drug organ SOZD v osmih dneh ne uskladi svoje odločitve skladno z opozorilom, je dolžan generalni direktor o tem v naslednjih treh dneh obvestiti pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
Pravice in dolžnosti v smislu prejšnjega odstavka tega člena ima generalni direktor tudi v primeru, če ugotovi, da je akt delavskega sveta temeljne ali delovne organizacije v sestavu SOZD ali njihovih drugih organov v nasprotju z zakonom ali s tem Sporazumom o združitvi, pa poslovodni organ temeljne oziroma delovne organizacije ni zadržal njegove izvršitve; na to opozori poslovodni organ in delavski svet te temeljne oziroma delovne organizacije.
Če poslovodni organ temeljne oziroma delovne organizacije niti v osmih dneh po opozorilu generalnega direktorja ne zadrži akta iz prejšnjega odstavka tega člena in ga delavski svet oziroma drugi organ temeljne oziroma delovne organizacije ne uskladi v tem roku, je generalni direktor dolžan v nadaljnjih treh dneh o tem obvestiti pristojni organ družbenopolitične skupnosti, na območju katere je sedež temeljne oziroma delovne organizacije, zaradi ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine.
VIII.	ZDRUŽITEV TOZD OZIROMA DO
V DRUGE OBLIKE ZDRUŽEVANJA V OKVIRU SOZD
59.	člen
Zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov v posameznih delih delovnega procesa, uspešnejšega uresničevanja ciljev, opredeljenih s tem Sporazumom in razvojnimi programi ter drugimi skupnimi interesi in dejavnostmi, bodo temeljne organizacije in delovne organizacije v sestavi SOZD oblikovale posebne skupnosti delovnih in temeljnih organizacij v okviru SOZD (v nadaljnjem besedilu: skupnosti).
60.	člen
Skupnosti bodo v SOZD oblikovane:
—	po načelu enakih ali sorodnih dejavnosti in
—	glede na druge posebne skupne interese.
61.	člen
Po načelu enakih ali sorodnih dejavnosti bodo temeljne in delovne organizacije oblikovale naslednje skupnosti:
—	skupnost trgovine na debelo,
—	skupnost trgovine na drobno,
—	skupnost zunanje trgovine,
—	skupnost za gostinstvo in turizem,
—	skupnost kmetijstva in živilske industrije.
Glede na druge posebne skupne interese bodo skupnosti oblikovane ali po teritorialnem načelu ali glede na druge posebne skupne interese.
62.	člen
V posebnem samoupravnem sporazumu bodo temeljne in delovne organizacije oziroma posamezne skupnosti skladno s tem Sporazumom določile skupne interese, način njihovega uresničevanja in druga vprašanja, ki so pomembna za medsebojna razmerja temeljnih oziroma delovnih organizacij, združenih v skupnost.
IX.	POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI ZA OBVEZNOSTI
63.	člen
Temeljne organizacije in delovne organizacije sklepajo samostojno pogodbe_ v pravnem prometu z drugimi in opravljajo druga pravna opravila ter imajo s tem vsa pooblastila v pravnem prometu z drugimi.
64.	člen
Temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo temeljnih organizacij, prenesejo na SOZD naslednja pooblastila v pravnem prometu z drugimi:
1.	za sklepanje okvirnih sporazumov oziroma pogodb za skupno nabavo blaga pri proizvajalcih, ki dobavljajo blago za potrebe dveh ali več temeljnih oziroma delovnih organizacij v sestavi SOZD, vključno s potrebno koordinacijo in za sklepanje pogodb o skupnem nastopu udeleženk tega Sporazuma na tržišču;
2.	za sklepanje pogodb o najemu kreditov;
3.	za sklepanje pogodb o nabavi osnovnih sredstev.
SOZD sklepa pogodbe po prejšnjem odstavku v svojem imenu, za račun prizadetih temeljnih organizacij in delovnih organizacij.
To določilo ne izključuje pravice posameznih temeljnih organizacij oziroma delovnih organizacij, da same sklepajo pogodbe iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena.
Za sprejeto obveznost SOZD, nastalo iz pogodbe po prvem odstvku, so odgovorne temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, ki v svoji sestavi nimajo TOZD, neomejeno subsidiarno.
65.	člen
Udeleženke tega Sporazuma sprejmejo naslednje obveznosti pri medsebojnem pokrivanju izgub:
1.	temeljna oziroma delovna organizacija, ki v svoji sestavi nima temeljnih organizacij, je dolžna uporabiti za pokritje izgube najprej svoj rezervni sklad;
2.	kolikor sredstva rezervnega sklada ne zadoščajo za pokritje izgube, se uporabijo sredstva rezervnih skladov vseh temeljnih organizacij oziroma^ delovnih organizacij, v sorazmerju z višino njihovih rezervnih skladov;
3.	kolikor za pokritje izgube ne bi zadoščala rezervna sredstva, izplačana na način, kakor je to določeno z 2. točko tega člena, se za kritje izgub porabijo sredstva poslovnega sklada udeleženk tega sporazuma, v sorazmerju z višino njihovih rezervnih skladov.
Udeleženke tega sporazuma sprejmejo načelo, da ne bodo pokrivale izgube v smislu prvega odstavka tega člena:
—	če je imela taka temeljna organizacija oziroma delovna organizacija v povprečju večji porast povprečnih neto osebnih dohodkov v obdobju, ko izkazuje izgubo;
—	če je nastala izguba zaradi lastnega vlaganja v razširjeno reprodukcijo lastne temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, mimo investicijskih vlaganj iz naslova združenih sredstev na ravni SOZD.
Sredstva za pokrivanje izgub se dajo kot posojilo na podlagi pogodbe, s katero se določijo tudi pogoji za uporabo teh sredstev, roki vračila in drugo.
Temeljna oziroma delovna organizacija, ki ima po zaključnem računu izgubo, je dolžna sprejeti sanacijski načrt. Če tega ne sprejme, imajo ostale temeljne oziroma delovne organizacije, ki pokrivajo izgubo, pravico predlagati prisilne sanacijske ukrepe.
66.	člen
SOZD v okviru njene dejavnosti neomejeno zastopa in predstavlja generalni direktor.
Pooblastila po prejšnjem odstavku ima generalni direktor tudi v zastopanju in predstavljanju Interne banke.
67.	člen
V primeru odsotnosti generalnega direktorja zastopa in predstavlja SOZD namestnik generalnega direktorja, z vse-
mi pravicami in dolžnostmi generalnega direktorja.
Generalni direktor sme dati drugim osebam pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj.
68.	člen
Udeleženke tega sporazuma se dogovorijo za solidarno zagotavljanje zajamčenih osebnih dohodkov za vsako temeljno oziroma delovno organizacijo v okviru SOZD.
Z letnim planm SOZD se skladno z Družbenim dogovorom o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v SR Sloveniji in s Samoupravnim sporazumom o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v SR Sloveniji določi odstotek za nad zakonom zajamčenih osebnih dohodkov skladno z zakonom.
Upravičenost do normalnih osebnih dohodkov ugotavlja Delavski svet SOZD za vsak primer posebej.
69.	člen
Solidarnostno odgovornost glede jamstva za izplačila osebnih dohodkov v smislu prejšnjega člena tega Sporazuma imajo pravico uveljavljati do drugih tiste temeljne oziroma delovne organizacije, ki zaradi objektivnih pogojev poslovanja oziroma gospodarjenja ne morejo zagotoviti dogovorjenih zajamčenih osebnih dohodkov.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se izplačujejo kot posojila.
X.	DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA
POMENA
70.	člen
Ta Sporazum določa obseg in vrsto opravljanja administrativnih, strokovnih in pomožnih del, ki so skupnega pomena za temeljne oziroma delovne organizacije, združene v SOZD.
71.	člen
Za izvrševanje skupnih nalog po prejšnjem členu in za opravljanje skupnih dejavnosti v skladu s 5., 6. in 7. členom tega Sporazuma se oblikuje Delovna skupnost SOZD.
Delavci, ki opravljajo dela v smislu 70. člena tega Sporazuma, uresničujejo svoje samoupravne in druge pravice v Delovni skupnosti na podlagi svobodne menjave dela z ostalimi delavci temeljnih in delovnih organizacij v okviru SOZD.
72.	člen
S tem Sporazumom se določijo naslednja administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela, ki jih opravlja Delovna skupnost oziroma delavci, organizirani v Delovni skupnosti:
I.
1.	plansko-analitična dela,
2.	kadrovska politika,
3.	knjigovodstvo,
4.	evidenca in statistika,
5.	dela pravno-strokovne narave in zastopanje,
6.	dela za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije ter informiranje,
7.	splošne zadeve;
II.
1.	skupna mehanografska obdelava podatkov;
III.
1.	komercialni posli: sklepanje skupnih pogodb, marketing, skupna reklama, raziskovanje trga, koordinacija prodaje, kakor tudi dela, ki spadajo po svoji naravi v to vrsto nalog.
73.	člen
Delovna skupnost v smislu prejšnjega člena tega Sporazuma se organizira v obliki sektorjev, služb in oddelkov. Podrobnejšo organizacijo Delovne skupnosti ter njene pristojnosti ureja Samoupravni sporazum iz 74. člena tega Sporazuma.
74.	člen
Medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka ter druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo skupna dela v smislu 72. člena tega Sporazuma in delavcev temeljnih in delovnih organizacij v okviru SOZD, za katere jih opravljajo, ureja Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
75.	člen
Delavci v Delovni skupnosti SOZD pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z delavci temeljnih oziroma delovnih organizacij v okviru SOZD.
Delavci v Delovni skupnosti imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, skladno z načelom delitve po delu ter skladno z osnovami in merili, določenimi s Samoupravnim sporazumom iz 74. člena tega Sporazuma in ustrezno osnovam in merilom, po katerih se ta sredstva ugotavljajo v temeljnih in delovnih organizacijah.
76.	člen
Program, obseg ter vrsta del Delovne skupnosti se določi z vsakoletnim programom dela Delovne skupnosti. Vrednotenje programa dela in na tej osnovi določitev prispevkov posameznih temeljnih in delovnih organizacij za zagotavljanje skupnega dohodka Delovne skupnosti se določi na podlagi naslednjih meril za določitev prispevkov udeleženk tega Sporazuma za posamezne vrste del v okviru Delovne skupnosti SOZD:
1.	za opravljanje skupnih del iz točke I 72. člena tega Sporazuma se določi prispevek na podlagi izplačanih bruto osebnih dohodkov tako, da se vsako leto po delovnem programu Delovne skupnosti s skupnim planom SOZD določi enotna stopnja za izračun prispevka posamezne udeleženke tega Sporazuma;
2.	za opravljanje del in storitev iz točke II 72. člena tega Sporazuma se določi prispevek glede na:
—	višino bruto osebnih dohodkov udeleženk tega Sporazuma (del za študijsko programska dela) in glede
—	na obseg in število opravljenih in storitev za posamezno udeleženko;
3.	za opravljanje del in storitev iz točke III 72. člena tega Sporazuma se določi prispevek iz dela dohodka (dosežena razlika v ceni) udeleženk tega Sporazuma, ustvarjenega s komercialnim poslovanjem;
4.	za morebitno opravljanje posebnih del oziroma storitev, ki niso zajete s programom dela ali se izvršijo samo za eno ali katero od udeleženk tega Sporazuma, se določijo posebni prispevki glede na značaj in obseg opravljenih del oziroma storitev.
V okviru prispevkov iz prvega odstavka tega člena imajo delavci Delovne skupnosti pravico do dela sredstev za obnavljanje in razširjanje materialne osnove svojega dela.
77.	člen
Delovna skupnost ima lahko svojega vodjo.
O zasedbi delovnega mesta iz prvega odstavka tega člena odloči Delavski svet SOZD.
78.	člen
Vodja Delovne skupnosti vodi njeno delo, koordinira delovni proces, izvršuje sklepe Delavskega sveta Delovne skupnosti, Delavskega sveta SOZD in njunih izvršilnih odborov.
79.	člen
Vodjo Delovne skupnosti imenuje in razrešuje Delavski svet SOZD, ko dobi mnenje Delavskega sveta Delovne skupnosti.
80.	člen
Za vodjo Delovne skupnosti SOZD je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da ima visokošolsko izobrazbo,
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj,
—	da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete.
81.	člen
Vodja Delovne skupnosti SOZD je pri izvrševanju svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti odgovoren Delavskemu svetu SOZD in njenemu generalnemu direktorju.
82.	člen
V zvezi z vsemi poslovodstvenimi vprašanji delajo delavci Delovne skupnosti po navodilih, smernicah in nalogah generalnega direktorja SOZD.
XI.	INTERNA BANKA
83.	člen
Temeljne oziroma delovne organizacije (v nadaljnjem besedilu: članice) v okviru SOZD sprejmejo s tem Sporazumom obveznost, da ustanovijo Interno banko na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma, v skladu z določili zakona in tega Sporazuma.
Interna banka posluje s polnim imenom:
MERCATOR, sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n.sub.o., INTERNA BANKA, Ljubljana
in s skrajšanim imenom:
MERCATOR — INTERNA BANKA, Ljubljana.
84.	člen
Članice Mercator Interne banke združujejo delo in sredstva, poslujejo z denarnimi sredstvi po samoupravnem sporazumu in si tako zagotavljajo spremljanje gibanja sredstev in dohodka vsake članice Interne banke posebej ter gibanja sredstev na ravni celotne SOZD Mercator.
85.	člen
Interna banka Mercator opravlja vse bančne, kreditne in denarne posle v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in zakonom, zlasti pa:
1.	pripravljanje predlogov za financiranje razvojnih planov in programov tekoče aktivnosti posameznih članic Interne banke, na podlagi katerih se sklenejo samoupravne odločitve o združevanju dela in sredstev med temeljnimi in drugimi
organizacijami združenega dela, o skupnem ustvarjanju dohodka in najemanju kreditov;
2.	združevanje dela in sredstev za vlaganje v osnovna in obratna sredstva za skupno ustvarjanje dohodka, medsebojno kreditiranje in financiranje brez obveznega vračila;
3.	združevanje sredstev za kratkoročno kreditiranje članic v SOZD;
4.	vodenje in usmerjanje denarnih sredstev drugih organizacij združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma o njegovem združevanju za realizacijo programov in planov tekoče aktivnosti temeljnih in delovnih organizacij;
5.	opravljanje poslov plačilnega prometa za članice Interne banke, skrb za redno izvrševanje plačilnih nalogov, za medsebojno kreditiranje v zvezi z izvršenimi plačili kakor tudi sprejemanje vplačil v dobro članic interne banke v skladu s predpisi;
6.	plačevanje obveznosti v imenu in na račun članic Interne banke iz sredstev, ki so namensko dana na razpolago Interni banki iz naslova skupnih obveznosti ali obveznosti temeljnih in delovnih organizacij ;
7.	skrb za realizacijo dolžniško upniških razmerij članic Interne banke;
8 vodenje evidence o medsebojnih finančnih in kreditnih obveznostih članic Interne banke in skrb za predlaganje ter redno izvajanje ukrepov za odpravo ne-rednosti pri njihovem izpolnjevanju;
9.	organiziranje posojanja denarnih sredstev in zbiranje hranilnih vlog od delavcev in drugih delovnih ljudi v temeljnih in delovnih organizacijah in za izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic in tekočih računov;
10.	nastopa kot pooblaščenka svojih članic pred domačimi in drugimi finančnimi organizacijami in sklepa z njimi, v mejah dobljenih pooblastil in predpisov, vse denarne in kreditne posle ter opravlja dejanja za njihovo izvršitev;
11.	opravljanje drugih bančno-finančnih poslov, ki jih določajo samoupravni splošni akti v skladu s predpisi.
86.	člen
Udeleženke tega Sporazuma soglašajo, da se Interna banka Mercator organizira po zakonu in s tem Sporazumom določenih načelih in sprejetih obveznostih.
Interna banka se financira iz dela dohodka temeljnih oziroma delovnih organizacij, glede na obseg poslovanja, ki ga opravlja za članice.
XII.	REŠEVANJE SPOROV
87.	člen
Za reševanje morebitnih sporov med udeleženkami tega Sporazuma, ki bi nastali v zvezi z urejanjem in uresničevanjem medsebojnih samoupravnih, dohodkovnih in poslovnih razmerij, se v okviru SOZD ustanovi Samoupravno razsodišče.
88.	člen
Samoupravnemu razsodišču lahko predložijo temeljne oziroma delovne organizacije v okviru SOZD reševanje sporov, nastalih ob uresničevanju določil tega Sporazuma, zlasti pa:
1.	spore glede združevanja sredstev in njihove uporabe v nasprotju z določili planov;
2.	spore iz medsebojnih poslovnih odnosov v blagovnem prometu in storitvah;
3.	spore v zvezi z dejavnostjo, ki jo temeljna organizacija oziroma delovna organizacija na novo uvaja na škodo ene ali več drugih temeljnih oziroma delovnih organizacij v okviru SOZD in v nasprotju z določilom 6. člena tega Sporazuma.
89.	člen
Samoupravno razsodišče ima tri člane.
Po enega člana Samoupravnega razsodišča imenuje delavski svet temeljne oziroma delovne organizacije, med katerima je nastal spor. Predsednika Samoupravnega razsodišča kot tretjega člana imenujeta sporazumno imenovana člana. Če se ne moreta zediniti o imenovanju tretjega člana Samoupravnega razsodišča, ki je hkrati predsednik Samoupravnega razsodišča, potem se zaprosi predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani, da imenuje tretjega člana Samoupravnega razsodišča.
V primeru, da nastopa v sporu pred Samoupravnim razsodiščem več udeleženk in izhaja spor iz istega pravnega ali samoupravnega razmerja, imenujejo udeleženke iste sporne strani skupaj člana Samoupravnega razsodišča v smislu določil prejšnjega odstavka tega člena.
Za predsednika in člana Samoupravnega razsodišča so lahko imenovane tudi osebe, ki niso delavci temeljnih oziroma delovnih organizacij v okviru SOZD.
90.	člen
Za postopek pred Samoupravnim razsodiščem se smiselno uporablja postopek pred Stalnim razsodiščem Gospodarske zbornice Slovenije.
91.	člen
Odločba Samoupravnega razsodišča je dokončna in ima moč izvršilnega naslova.
Odločbo iz prvega odstavka tega člena izvrši pristojno izvršilno sodišče, na območju katerega je sedež zavezanca.
XIII.	ZDRUŽEVANJE, PRISTOP OZIROMA IZSTOP
92.	člen
V	delovne organizacije v sestavi SOZD se lahko združujejo tudi druge temeljne oziroma delovne organizacije, kolikor ni to v nasprotju s skupnimi cilji, delitvijo dela in drugimi interesi, ki jih udeleženke tega Sporazuma v okviru SOZD zasledujejo. Udeleženka tega Sporazuma je dolžna v tem primeru obvestiti Delavski svet SOZD in upoštevati njegovo stališče, kolikor bi bila taka nova združitev v nasprotju z interesi, zaradi katerih so se udeleženke tega Sporazuma združile v SOZD.
V	SOZD lahko pristopi druga delovna organizacija na način in ob pogojih, kakor je to določeno v zakonu in tem Sporazumu. Delovna organizacija, ki pristopi, mora sprejeti pravice, dolžnosti in obveznosti po tem sporazumu. O pristopu druge delovne organizacije odloča Delavski svet SOZD.
93.	člen
Vsaka delovna organizacija, udeleženka tega sporazuma, ima pravico zahtevati, da izstopi iz SOZD. Sklep o izstopu iz SOZD sprejmejo delavci z večino glasov vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji oziroma delovni organizaciji.
Glasovanje se izvede z referendumom v skladu z določili zakona in tega Sporazuma.
94.	člen
Delovne organizacije ne morejo izstopiti iz SOZD, če bi to, v nasprotju z družbenim interesom, bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim temeljnim oziroma delovnim organizacijam v sestavu SOZD.
Šteje se, da izstop delovne organizacije iz SOZD bistveno otežuje ali onemogoči delo drugim temeljnim oziroma delovnim organizacijam v sestavi SOZD kot celoti, če s tem prekinja ali krni medsebojno povezan delovni proces oziroma proces proizvodnje in poslovanja ter če je s tem bistveno zmanjšana možnost za pridobivanje dohodka v drugih temeljnih oziroma delovnih organizacijah, delovna organizacija, ki izstopa, pa ne dosega večje produktivnosti dela, s katero bi bilo nadomeščeno to zmanjševanje.
Delovna organizacija lahko izstopi iz SOZD le ob zaključku poslovnega leta.
Delovna organizacija, ki izstopa iz SOZD, je dolžna izpolniti obveznosti, ki jih je prevzela s tem Sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti, pogodbami in dogovori, sklenjenimi z drugimi udeleženkami tega Sporazuma v okviru SOZD in pogoje za izpolnjevanje svojih kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti, ki jih je do izstopa prevzela.
Način in pogoje za izpolnitev obveznosti in povrnitev eventualne škode, ki bi nastala z izstopom drugim temeljnim oziroma delovnim organizacijam, določa posebni sporazum, ki ga sklene delovna organizacija, ki izstopa iz SOZD, po postopku in na način, kakor je to določeno z zakonom.
95.	člen
Udeleženke tega Sporazuma se lahko združujejo tudi v drugo SOZD, in sicer za izvrševanje tistih smotrov oziroma opravljanja dejavnosti, ki niso predmet skupnih dejavnosti udeleženk tega Sporazuma ali v nasprotju s cilji, zaradi katerih so se udeleženke tega Sporazuma združile v SOZD Mercator n. sub. o.
Pred združitvijo delovne organizacije iz okvira SOZD Mercator n. sub. o. mora podati Delavski svet SOZD svoje soglasje.
XIV.	OSNOVE KADROVSKE POLITIKE
96.	člen
Delavci temeljnih in delovnih organizacij v okviru SOZD so se ob spoznanju, da je kadrovska politika sestavni del politike socialističnega samoupravnega družbenega razvoja, dogovorili, da bodo soustvarjali takšne družbene razmere in možnosti, v katerih se bo krepila in uveljavljala oblast delavskega razreda, ki bodo omogočile vsestranski razvoj sposobnosti in ustvarjalnosti delovnih ljudi, zlasti mladine, uveljavljale svobodne, odgovorne, idejno in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti in njihovih socialističnih ter moralnih in političnih vrednot.
Udeleženke tega Sporazuma bodo enotno in enakovredno z drugimi nalogami obravnavale naloge s področja kadrovske politike ter organizacijsko in kadrovsko usposabljale kadrovske službe.
97.	člen
Udeleženke tega Sporazuma so se sporazumele, da bodo v SOZD enotno, na enakih načelih in merilih oblikovale demokratično, načrtno in dolgoročno kadrovsko politiko ter se dogovarjale o postopkih za njeno uresničevanje prek skupnega urejanja naslednjih vprašanj:
—	organiziranja združenega dela in sistematizacije delovnih mest,
—	planiranja kadrov,
—	medsebojnih delovnih razmerij,
—	izobraževanja delavcev,
—	varstva pri delu,
—	zdravstvenega in socialnega varstva,
—	motiviranja in nagrajevanja,
—	družbenega standarda, kulture in rekreacije,
—	obveščanja,
—	dela z organi samoupravljanja, delegati in delegacijami ter družbenopolitičnimi organizacijami,
v— splošne ljudske obrambe, civilne zaščite in družbene samozaščite in
—	avtomatske obdelave kadrovskih podatkov.
Nekatera vprašanja kadrovske politike na posameznih področjih dejavnosti se v skladu s tem Sporazumom podrobneje urejaj0 s posebnimi samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
98.	člen
Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec skladno s samoupravnim splošnim aktom in z zakonom razporejen iz ene organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v drugo organizacijo združenega dela, oziroma v Delovno skupnost v sestavu SOZD na dela in k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljenimi delovnimi izkušnjami.
Primeri in pogoji, pod katerimi je mogoče razporediti delavca, so:
—	delavec se je priglasil na novo uvedeno ali izpraznjeno delovno mesto v drugi organizaciji združenega dela oziroma Delovni skupnosti v sestavu SOZD in izpolnjuje pogoje za opravljanje del oziroma nalog;
—	delo delavca v organizaciji združenega dela oziroma Delovni skupnosti ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je organizacija zašla, zaradi tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve;
—	delavec, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti, po preteku časa, za katerega je bil izbran, pa po razpisu ni znova izbran;
—	individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ni ponovno izbran oziroma mu preneha funkcija pred iztekom mandata.
Delavec se začasno razporedi v izjemnih primerih kot je višja sila, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje in v drugih izjemnih okoliščinah, ko je mogoče le z drugačno razporeditvijo delavca v organizacijo združenega dela v sestavu SOZD zagotoviti ali omogočiti nemoteno opravljanje dela.
Delovno razmerje se v teh primerih sklene brez objave oglasa.
99.	člen
Udeleženke tega Sporazuma bodo pri izbiranju delavcev na delovna mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov, delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti in delavcev na drugih odgovornih delovnih mestih, upoštevale celovitost strokovnih, idejnopolitičnih in mo-ralnoetičnih meril.
Pred imenovanjem individualnih poslovodnih organov in predsednikov kolegijskih poslovodnih organov morajo pristojni samoupravni organi zahtevati mnenje družbenopolitičnih organizacij SOZD.
Družbenopolitične organizacije SOZD lahko tudi posredujejo mnenje o posameznih kandidatih za delavce, ki imajo posebne pravice in odgovornosti in za delavce na odgovornih delovnih mestih.
XV.	OBVEŠČANJE DELAVCEV V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI
100.	člen
Organi SOZD morajo zagotoviti, da bodo delavci redno, pravočasno, resnično, popolno ter vsebinsko in oblikovno na dostopen način obveščeni o celotnem poslovanju SOZD in njenem materialno-fi-nančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za opravljanje, odločanje in uveljavljanje samoupravne delavske kontrole.
Delavci v temeljnih oziroma delovnih organizacijah imajo pravico zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov Delavskega sveta in Izvršilnega odbora SOZD, o delu individualnega poslovodnega organa SOZD ter o delu Delovne skupnosti SOZD.
101.	člen
Delavski svet in poslovodni organ organizacije združenega dela morata zagotoviti in omogočiti vsakemu delavcu v organizaciji združenega dela vpogled v listine, spise in poročila, razen če niso poslovna tajnost ali z zakonom določene tajnosti. Odločitve, sklepi in stališča, ki so pomembni za uresničevanje samoupravne delavske kontrole, morajo biti v obliki izvlečka iz zapisnikov s sej organov v organizaciji združenega dela ustrezno objavljeni najpozneje v sedmih dneh po seji, ko so bili sprejeti.
102.	člen
Sistem obveščanja v SOZD mora zagotoviti tako medsebojno obveščanje, da bodo delavci odločali neposredno in prek svojih delegatov o vseh samoupravnih odločitvah, sprejetih v SOZD, in da bo delavcem temeljnih oziroma delovnih organizacij v okviru SOZD omogočeno uresničevati svojo pravico odločanja v SOZD.
103.	člen
Delavski svet in poslovodni organ SOZD morata obveščati delavce in Sindikat o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa, ki je pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela, sodišč, organov družbenopolitičnih skupnosti oziroma sindikata, če ti to zahtevajo.
104.	člen
Način in roki za obveščanje delavcev, vprašanja, o katerih jih je treba obveščati, ter kateri organi so odgovorni za obveščanje delavcev o delovanju in poslovanju SOZD, so določeni s Statutom SOZD.
Obvestila, ki se dajejo delavcem temeljnih oziroma delovnih organizacij o delu SOZD, je treba hkrati dati tudi Odboru samoupravne delavske kontrole SOZD in družbenopolitičnim organizacijam, organiziranim v okviru SOZD.
105.	člen
Za informiranje delavcev se uporabljajo naslednji načini oziroma sredstva:
a)	neposreden način:
—	sestanki delovnih skupin,
—	zbori delovnih ljudi,
—	konference in tribune za celoten kolektiv,
—	uvajalni seminarji,
—	informativno-izobraževalni seminarji z določeno aktualno tematiko;
b)	posredna sredstva:
—	glasilo Mercator s prilogami,
—	interne informacije,
—	oglasne deske,
—	opozorilni napisi, letaki in plakati,
—	razmnožene okrožnice in obvestila,
—	posebne publikacije,
—	druga sredstva.
106.	člen
Sredstva za kritje stroškov za obveščanje in za poslovanje službe obveščanja zagotovijo temeljne oziroma delovne organizacije z združevanjem sredstev in s skupnim financiranjem te dejavnosti.
XVI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
107.	člen
Za varstvo svojih samoupravnih pravic, v zadevah in pristojnostih SOZD, uresničujejo delavci temeljnih oziroma delovnih organizacij samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po delegatih v organih upravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole SOZD. Na ravni SOZD uresničujejo delavci samoupravno delavsko kontrolo na način, ki ga določata ta Sporazum in Statut SOZD.
108.	člen
Na ravni SOZD se na delegatski osnovi oblikuje Odbor samoupravne delavske kontrole. Člane Odbora samoupravne delavske kontrole, ki šteje devet članov, volijo in odpokličejo delavci temeljnih oziroma delovnih organizacij.
109.	člen
Mandat članov Odbora samoupravne delavske kontrole traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v ta odbor. Za člana Odbora samoupravne delavske kontrole ne more biti izvoljen član Delavskega sveta, član Izvršilnega odbora, kakor tudi ne delavec, ki po zakonu ne more biti izvoljen za delegata v Delavski svet.
110.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole na ravni SOZD nadzoruje uresničevanje:
1.	Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD, Statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov SOZD;
2.	plana in programa razvoja SOZD in ukrepov za njegovo izvajanje;
3.	sklepov Delavskega sveta, Izvršilnega odbora in generalnega direktorja ter skladnost le-teh s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev temeljnih oziroma delovnih organizacij;
4.	delovnih obveznosti delavcev Delovne skupnosti in samoupravljalskih funkcij organov SOZD;
5.	odgovorne ter družbeno in gospodarsko smotrne uporabe združenih sredstev in razpolaganje z njimi;
6.	obveščanje delovne organizacije oziroma delavcev temeljnih in delovnih organizacij o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo na ravni SOZD;
7.	drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delovnih organizacij, pomembnih za uresničevanje ciljev, zaradi katerih so se združile v SOZD.
111.	člen
Predlaganje kandidatov, volitve ter odpoklic članov in sestavo Odbora samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti, ureja, v skladu z zakonom, Statut SOZD.
XVII.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
112.	člen
Družbenopolitično delo in aktivnost delavcev je integralni del samoupravnega sistema delovanja in aktivnosti v temeljnih oziroma delovnih organizacijah v okviru SOZD.
Delavci se prostovoljno združujejo v:
— Sindikat,
— Zvezo komunistov,
— Zvezo socialistične mladine in druge družbenopolitične organizacije, ki so sestavni del in aktivni dejavnik v organizacijah združenega dela.
113.	člen
Delavci se v teh organizacijah povezujejo zaradi uresničevanja svojih, s programi in statuti določenih nalog, da s svojo aktivnostjo v njih in prek njih pomagajo uveljavljati družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu in samoupravljanje ter spoštovanje njegovih ustavnih pravic in dolžnosti.
Družbenopolitične organizacije, kot sestavni del samoupravljanja, organizirano vplivajo na razvijanje samoupravnih odnosov in socialistične zavesti, na uveljavljanje pravic iz samoupravljanja, spremljajo delo organov samoupravljanja ter se zavzemajo za odpravo pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za samoupravno odločanje, za humane odnose med ljudmi in za zagotovitev osveščenosti delavcev.
114.	člen
Samoupravni organi v SOZD so dolžni v določenem roku obravnavati pismene ali na sejah zbrane predloge in pobude organizacij sindikata, ki se nanašajo na položaj delavca. Organi upravljanja so dolžni, če predloge organizacij sindikata oziroma drugih družbenopolitičnih organizacij deloma ali v celoti zavrnejo, o tem obvestiti predlagatelje obenem z navedbo razlogov za odklonitev.
115.	člen
Samoupravni organi in predlagatelji so dolžni o pomembnejših predlogih, ki se nanašajo na položaj delavca, pred dokončnim sklepanjem obvestiti družbenopolitične organizacije in predloge razum-
ljivo obrazložiti. Istočasno s predlogom morajo zahtevati od družbenopolitičnih organizacij, da se o njih v primernem roku izjavijo.
Enostranske, nepopolne ali tendenciozne informacije predlagateljev ali organov upravljanja družbenopolitičnim organizacijam imajo lahko za posledico odgovornost po določilih samoupravnih splošnih aktov.
116.	člen
Organi upravljanja so dolžni seznaniti družbenopolitične organizacije s predlogi in pobudami o vprašanjih, ki se nanašajo na:
—	odločanje o pridobivanju in delitvi dohodka ter upravljanje s sredstvi za družbeno reprodukcijo,
—	samoupravne sporazume in družbene dogovore ter na njihovo izpolnjevanje,
—	razvoj samoupravnih odnosov in organizacijo dela,
~ — izpopolnjevanje delavcev v strokovnem in družbenem pogledu,
—	delovne in življenjske pogoje delavcev ter njihovo varstvo samoupravnih pravic.
117.	člen
Delavci v svojih sindikalnih organizacijah predlagajo in določajo kandidate za delegate v organe upravljanja in njihove izvršilne organe v SOZD ter kandidate za člane delegacij v družbenopolitičnih interesnih skupnostih. Pri izvajanju kandidacijskega postopka izvaja sindikalna organizacija v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami tak kandidacijski postopek, ki bo jamčil delavcem, da bodo pri predlaganju in določanju možnih kandidatov svobodno izrazili svojo voljo.
118.	člen
Za odgovorno delovanje delegacij in delegatov skrbi sindikalna organizacija tako, da spremlja njihovo delovanje, daje pobude in predloge za izboljšanje njihovega delovanja, analizira pogoje za delovanje delegacij oziroma delegatov in po potrebi daje pobude za izboljšanje neurejenih razmer, kritično ocenjuje sodelovanje med delegacijo (delegati) in organi upravljanja in po potrebi predlaga drugačne načine medsebojnega sodelovanja.
Sindikalna organizacija skrbi tudi za družbenopolitično izobraževanje članov delegacij in delegatov.
119.	člen
Družbenopolitičnim organizacijam se omogoča delovanje s tem, da se:
— jim zagotovijo prostori za sestanke in dodatna materialna sredstva za njihovo aktivnost;
—	jim omogočijo sestanki med rednim delovnim časom, če je to nujno potrebno. O sklicevanju takih sestankov samostojno odloča izvršilni organ organizacije potem, ko predhodno z organi SOZD ugotovi najprimernejši čas za sestanek;
—■ priznava članom izvršilnih organov organizacij nadomestilo osebnega dohodka, ko — zaradi opravljanja svojih funkcij — zapustijo svoja delovna mesta;
'— članom izvršilnih organov organizacije in drugim članom priznava po posebnem dogovoru za politično izobraževanje potrebno število dni plačane odsotnosti z dela;
—	omogoča delavcem, ki so izvoljeni v organe družbenopolitičnih organizacij v občini, republiki ali zvezi, da se lahko udeležijo uradno sklicanih sej.
120.	člen
Udeleženke tega Sporazuma se zavežejo, da bodo družbenopolitičnim organizacijam v okviru SOZD ustvarile take pogoje za delovanje in sodelovanje pri opravljanju samoupravne in družbenopolitične skupnosti, da bo v celoti in popolnoma prišla do izraza vloga političnega delovanja družbenopolitičnih organizacij.
XVIII. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1.	Ljudska obramba
121.	člen
Delavci v temeljnih oziroma delovnih organizacijah v okviru SOZD neposredno uresničujejo pravice in dolžnosti, ki jih imajo na področju ljudske obrambe.
Udeležba v odločanju in izvajanju priprav na ljudsko obrambo je temeljna pravica in najvišja dolžnost vsakega delavca.
122.	člen
Skladno z zakonom in tem Sporazumom, Statutom, obrambnimi načrti občin oziroma mesta in širših družbenopolitičnih skupnosti, sprejemajo temeljne in delovne organizacije obrambne načrte in izvajajo druge priprave za delo v vojnih razmerah. V svojih statutih oziroma drugih splošnih aktih morajo podrobneje in konkretneje določiti delokrog in odgovornost organov upravljanja ter posebne pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v pripravah na ljudsko obrambo. Priprave morajo biti usklajene z načrti občine, širših družbenopolitičnih skupnosti, kar je odvisno od tega, kdo postavlja naloge glede proizvodnje, storitev in drugih dejavnosti v vojni.
123.	člen
Udeleženke tega sporazuma sprejmejo obveznost, da zaradi uspešnega izvrševanja svojih in skupnih nalog s področja ljudske obrambe zagotovijo potrebna finančna in materialna sredstva za izvajanje teh nalog.
Kot skupne naloge se smatrajo:
—	usklajevanje načrtov ljudske obrambe,
—	obvezne priprave za obrambo in za delo v vojnih razmerah,
—	organiziranje civilne zaščite,
—	uveljavljanje sodelovanja z organi in organizacijami družbenopolitičnih skupnosti za uresničitev skupnih nalog v zvezi z ljudsko obrambo in
—	medsebojno koordiniranje in usklajevanje del, spremljanje in izvajanje ukrepov za uresničevanje skupnih nalog s področja ljudske obrambe.
124.	člen
Za izvajanje obrambnih priprav in nalog s področja ljudske obrambe v SOZD je odgovoren Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno zaščito SOZD.
125.	člen
Generalni direktor SOZD je vodja obrambnih priprav SOZD in opravlja naslednje naloge:
—	izvršuje sklepe Delavskega sveta SOZD o pripravah na ljudsko obrambo in skrbi, da se te priprave izvajajo v skladu z zakonom in predpisi ter načrti družbenopolitičnih skupnosti;
—	izdaja sklepe in navodila strokovnim službam za opravljanje zadev s področja priprav za ljudsko obrambo in nadzoruje njihovo delo;
—	skrbi za pripravo načrtov vojne proizvodnje in storitev v skladu z obrambnim načrtom ter zagotavlja tehnično in drugo dokumentacijo;
—	organizira in skrbi za izvajanje ukrepov za zavarovanje tajnih podatkov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe, ki jih določi Delavski svet ali družbenopolitična skupnost.
126.	člen
Za izvajanje nalog s področja civilne zaščite oblikujejo temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, združene v SOZD, in delovne skupnosti, skladno s predpisi družbenopolitičnih skupnosti, ustrezne organe in enote civilne zaščite.
Podrobnejšo organizacijo in naloge civilne zaščite v temeljnih oziroma delovnih organizacijah in Delovni skupnosti SOZD se določa s Statutom, Pravilnikom o družbeni samozaščiti ali z drugimi splošnimi akti.
2.	Družbena samozaščita
127.	člen
Družbena samozaščita je najširši obrambni in varnostni sistem samoupravne funkcije, ki jo uresničujejo delavci v združenem delu ter pomeni varovanje in zaščito ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delavcev, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošno priznanih vrednot.
128.	člen
Delavci uresničujejo pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite predvsem:
—	z razvijanjem in oblikovanjem zavesti o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema;
—	s svojo neposredno in stalno dejavnostjo za razvijanje in varovanje socialistične samoupravne ureditve;
—	z odkrivanjem in preprečevanjem dejanj, usmerjenih na rušenje in izpodkopavanje ustavne ureditve ter dejanj, ki škodujejo ugledu temeljne in delovne organizacije oziroma SOZD;
—	z zavarovanjem družbenega in osebnega premoženja ter z borbo proti gospodarskemu kriminalu in nevestnemu gospodarskemu poslovanju;
—	z ukrepi za preprečevanje požarov in delovnih nezgod ter skrbjo za preventivne ukrepe in borbo proti elementarnim nesrečam;
—	s sodelovanjem z organi, pristojnimi za odkrivanje kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj ter z družbenopolitičnimi organizacijami in organi družbenopolitičnih skupnosti.
129.	člen
Za izvajanje nalog s področja narodne zaščite oblikujejo temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, združene v SOZD in Delovna skupnost, skladno s predpisi družbenopolitičnih skupnosti, ustrezne organe in enote narodne zaščite.
3.	Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD
130.	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD imenuje Delavski svet SOZD in je sestavljen po delegatskem načelu. V tem odboru ima vsaka delovna organizacija enega delegata, ki ga izvoli Delavski svet delovne organizacije na predlog družbenopolitičnih organizacij.
V odbor iz prejšnjega odstavka delegirajo svojega predstavnika organizacija
Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine na ravni SOZD.
Mandat traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma imenovan za člana Koordinacijskega odbora.
Po svojem položaju so člani tega odbora predsednik Delavskega sveta SOZD, generalni direktor SOZD, upravitelj obrambnega načrta SOZD in strokovni referent za obrambne priprave.
131.	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD, kot izvršilni organ Delavskega sveta SOZD, opravlja naslednje naloge:
a) na področju ljudske obrambe:
1.	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt SOZD;
2.	skrbi za organiziranje in usposabljanje enot teritorialne obrambe, če ima organizacija takšno enoto;
3.	skrbi za organizacijo in usposabljanje štaba in enot civilne zaščite;
4.	usklajuje obrambne priprave in ugotavlja na podlagi obrambnih načrtov temeljnih oziroma delovnih organizacij naloge SOZD na področju ljudske obrambe ter skrbi za njihovo učinkovito izvajanje, predlaga pa tudi ukrepe za razvoj in izpopolnjevanje teh nalog,
5.	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe SOZD;
6.	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere;
7.	predlaga pristojnim upravnim organom za ljudsko obrambo razpored svojih delavcev, ki so vojaški obvezniki, za razporeditev na delovno obveznost v enote teritorialne obrambe in v enote civilne zaščite;
8.	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni;
9.	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelu družbene samozaščite;
10.	v soglasju s pristojnimi občinskimi in mestnimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo;
11.	skrbi za usklajevanje splošnih aktov s področja ljudske obrambe;
12.	predlaga samoupravnim organom temeljnih oziroma delovnih organizacij združevanje obrambnih priprav, zagotavljanje nujnih sredstev kolektivne zaščite delavcev, civilne in narodne zaščite, graditev zaklonišč ter prilagoditev prostorov v zakloniščih za delavce in premoženje;
13.	opravljanje drugih nalog s področja priprav za ljudsko obrambo, ki jih določi Delavski svet SOZD v skladu z zakoni in obrambnimi načrti družbenopolitičnih skupnosti;
b) na področju družbene samozaščite:
1.	skrbi za razvijanje varstvene kulture in zavesti vseh zaposlenih delavcev, zato sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi delovnih organizacij oziroma SOZD;
2.	pripravlja okvirne programe za predmet družbene samozaščite za vse vrste izobraževanja delavcev;
3.	ugotavlja slabosti in pomanjkljivosti notranjega samozaščitnega sistema ter predlaga predloge za njihovo odpravo;
4.	spremlja varnostni položaj v SOZD in pripravlja predloge ter ukrepe;
5.	koordinira delo organov za družbeno samozaščito v delovnih organizacijah;
6.	sodeluje z drugimi nosilci družbene samozaščite v družbenopolitičnih skupnostih.
132.	člen
Posamezna področja, na katerih delavci neposredno uresničujejo družbeno samozaščito (izvajanje kadrovske politike, izobraževanje, informiranje, požarna varnost in varstvo pri delu, prometna varnost in varstvo okolja, varovanje objektov in naprav, varovanje skupnih listin in podatkov zaupne narave, gotovine in vrednostnih papirjev, stiki s tujci, opravljanje določenih dolžnosti v tujini) glede na svoje pogoje in potrebe, temeljne in delovne organizacije ter delovne skupnosti podrobneje opredelijo v svojem statutu in pravilniku o družbeni samozaščiti.
133.	člen
Delovne organizacije sprejmejo svoje pravilnike o družbeni samozaščiti, ki jih prilagodijo svojim pogojem in potrebam skladno z določbami Ustave in Resolucije o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja.
XIX. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
134.	člen
Samoupravne splošne akte v SOZD sprejema Delavski svet SOZD, kolikor tega zakon drugače ne določa.
S samoupravnimi splošnimi akti SOZD se urejajo tista razmerja in zadeve, ki se nanašajo na določanje enotnih meril in skupnih načel za poslovanje.
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
135.	člen
Ta Sporazum je sprejet potem, ko je bil obravnavan v vseh temeljnih oziroma
delovnih organizacijah in ko so se delavci odločili o njegovem sprejemu na način, kot to določa zakon.
136.	člen
Z uveljavljanjem posameznih določil tega Sporazuma sprejmejo udeleženke Sporazuma naslednje dogovore oziroma obveznosti;
1.	ne glede na določila 65. člena tega Sporazuma pokrivajo izgube, nastale iz poslovanja do 31. 12. 1976, samo tiste temeljne organizacije, ki so ustrezno jamstvo sprejele po doslej veljavnem Samoupravnem sporazumu o združevanju v podjetje Mercator;
2.	ne glede na določila 28. člena tega Sporazuma so priznane obveznosti iz anuitet ali njihov del, nastale pred 31. 12. 1976, odbijejo od osnove, izračunane po 2., 3., in 4. odstavku 28. člena, če bi prizadeta temeljna organizacija oziroma delovna organizacija zaradi plačila teh obveznosti in združevanjem sredstev ogrozila svoje nemoteno poslovanje in razvoj; o upravičenosti tega načela sklepa Delavski svet SOZD na predlog prizadete temeljne organizacije oziroma delovne organizacije;
3.	za temeljne organizacije, ki plačujejo obveznosti po sistemu združevanja sredstev po sedanjem Samoupravnem sporazumu o združevanju v podjetje Mercator n. sub. o., se ugotovi stanje teh obveznosti z 31. 12. 1976. Udeleženke tega Sporazuma sprejmejo obveznost, da bodo s posebnim samoupravnim sporazumom določile višino in način odplačila teh obveznosti, ter kateri temeljni organizaciji oziroma delovni organizaciji pripadajo sredstva iz odplačevanja teh obveznosti. Če takšnega sporazuma ne sklenejo, veljajo določila dosedanjega Samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana n. sub. o.;
4.	sprejete obveznosti glede Interne banke, kot so določene v XI. poglavju tega sporazuma, bodo udeleženke uresničevale postopoma ter se v ta namen zavežejo uresničiti navedena določila tega Sporazuma v roku enega leta od uveljavitve tega Sporazuma;
5.	sedanji Srednjeročni načrt dela in razvoja temeljnih organizacij, združenih v podjetju Mercator Ljubljana za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet dne 26. 2. 1976, predstavlja srednjeročni plan razvoja SOZD za to obdobje. Udeleženke tega Sporazuma sprejmejo obveznost, da bodo plan dopolnile in uskladile s plani delovnih organizacij, ki se bodo združile oziroma pristopile poleg dosedanjih temeljnih organizacij v SOZD Mercator n. sub. o. Uskladitev in vključitev teh planov se pripravi z elaborati o vključevanju in združevanju teh delovnih organizacij v
SOZD. Tako usklajeni plani o srednjeročnem planu bodo predstavljali skupen plan za razvoj SOZD v obdobju 1976—1980.
137.	člen
Udeleženke tega Sporazuma soglašajo, da za uresničevanje skupnih interesov, zagotavljanje denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti, kakor tudi za opravljanje denarnih, kreditnih in drugih bančnih poslov, lahko, če bo to zahtevala narava poslov z drugimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi družbeno pravnimi osebami, ustanovijo temeljno banko.
Kmetijske delovne organizacije oziroma kmetijske zadruge, udeleženke tega
Sporazuma, lahko, skladno z zakonom, organizirajo hranilno kreditne organizacije.
138.	člen
Spremembe in dopolnitve Sporazuma lahko predlaga vsaka udeleženka Sporazuma, Delavski svet SOZD, družbenopolitične organizacije v okviru SOZD in generalni direktor.
Za sprejem sprememb in dopolnitev velja enak postopek kot za sprejem tega Sporazuma.
139.	člen
Ta Sporazum začne veljati osmi dan po objavi v glasilu »Mercator«.
Ljubljana, marec 1977	Predsednik komisije za
izvedbo referenduma SOZD Mercator Ivanka Vrhovčak 1. r.
Statut SOZD Mercator n. sub. o
Na podlagi 385. in 463. člena Zakona o združenem delu in določil Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, n. sub. o., so delavci TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator, n. sub. o., z referendumom, ki je bil dne 23. 9. 1977, sprejeli naslednji
STATUT SOZD MERCATOR, N. SUB. O.
VSEBINA
Členi
I.	TEMELJNE DOLOČBE........................................... 1—10
1.	Firma in sedež...........................................5—6
2.	Žig......................................................7
3.	Zastopanje in predstavljanje.............................8—10
II.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA..............................11—14
III.	ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUGI ORGANI.........................15^10
1.	Delavski svet............................................16—24
2.	Izvršilni odbor..........................................25—32
3.	Poslovodni organ.........................................33—40
IV.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV..............41—48
V.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA...............................49—54
VI.	OBVEŠČANJE, VSEBINA IN HRAMBA ZAPISNIKOV...................55—62
L Obveščanje................................................55—56
2.	Vsebina in hramba zapisnikov.............................57—62
VIL POSLOVNA TAJNOST..............................................63—71
VIII.	OBVEZNOSTI SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV DO SINDIKATA 72—78
IX.	DRUGI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI.............................79—83
X.	KONČNE DOLOČBE..............................................84—86
I.	TEMELJNE DOLOČBE
L člen
Ta Statut, skladno s Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o. (v nadaljnjem besedilu: Samoupravni sporazum o združitvi), vsebuje določbe, ki so pomembne za organiziranje, za dalo in poslovanje, za uresničevanje samoupravnih razmerij združenih TOZD oziroma DO.
2.	člen
Družbenoekonomske in druge samoupravne pravice uresničujejo delavci združenih TOZD oziroma DO v SOZD po zakonu, Samoupravnem sporazumu o združitvi, tem Statutu in z osebnim izjavljanjem ter po delegatih v Delavskem svetu SOZD.
3.	člen
SOZD je pravna oseba in nosilec pravic in obveznosti, ki ji gredo po zakonu in Samoupravnem sporazumu o združitvi.
4.	člen
Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o. so delavci združenih TOZD in DO sprejeli z referendumom dne 29. 3. 1977.
SOZD je vpisana v sodni register pri OGS Ljubljana.
1.	Firma in sedež
5.	člen
Firma SOZD je: Mercator, sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev n. sub. o.
Skrajšana firma je: SOZD Mercator n. sub. o.
6.	člen
Sedež SOZD je v Ljubljani, Aškerčeva št. 3.
2.	Žig
7.	člen
Žig je pravokotne oblike in vsebuje polno firmo SOZD z njenim sedežem.
3.	Zastopanje in predstavljanje
8.	člen
SOZD v okviru njene dejavnosti neomejeno zastopa in predstavlja generalni direktor.
9.	člen
Generalni direktor je upravičen, da v imenu SOZD in v okviru njene dejavnosti sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa SOZD pred sodišči in drugimi organi.
10.	člen
Generalni direktor sme dati drugim osebam pooblastilo za sklepanje določeruh vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj.
II.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA
11.	člen
O uresničevanju svojih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic odločajo delavci združenih TOZD oziroma DO:
1.	z osebnim izjavljanjem o neodtujljivih pravicah
—	z referendumom
—	na svojih zborih
—	z drugimi oblikami osebnega izjavljanja;
2.	po delegatih v Delavskem svetu SOZD;
3.	z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov, ki jih delavci oziroma njihovi organi sprejmejo pri uveljavljanju svojih pravic in nad delom organov in služb v SOZD.
12.	člen
Ko Delavski svet SOZD sklepa:
—	o sklenitvi kreditne pogodbe za investicijska vlaganja;
—	o sklenitvi drugih pogodb in samoupravnih sporazumov, s katerimi se pridobivajo večja sredstva za razširitev materialne osnove dela;
— o združitvi sredstev za dolgoročna vlaganja;
— o uresničevanju drugih skupnih ciljev v skupnem delu in skupnem doseganju dohodka, ob skupnem riziku, se v TOZD oziroma DO organizira poprejšnja obravnava na način, ki ga določa statut TOZD oziroma DO.
Če se o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena ne organizira poprejšnja obravnava, Delavski svet o njih ne more odločiti.
13.	člen
SOZD lahko zaradi uresničevanja skupnih interesov pristopi ali sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume z družbenopolitično skupnostjo, OZD in drugimi organizacijami.
Samoupravne splošne akte iz prvega odstavka sprejme Delavski svet SOZD, če zakon ne določa, da se sprejmejo z osebnim izjavljanjem delavcev.
14.	člen
Referendum za sprejem samoupravnih splošnih aktov SOZD razpiše Delavski svet SOZD v Skladu z zakonom.
Akt o razpisu referenduma določa predmet referenduma in dan izvedbe referenduma.
Za izvedbo referenduma v SOZD skrbi komisija za izvedbo referenduma, ki jo imenuje Delavski svet SOZD.
Komisija po drugem odstavku ugotovi rezultate glasovanja, in sicer na podlagi poročil organov TOZD in DO za vodenje referenduma in objavi izid referenduma v vseh TOZD in DO, združenih v SOZD.
III.	ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUGI ORGANI
15.	člen
Organi SOZD so:
—	Delavski svet,
—	Izvršilni odbor ter
—	individualni poslovodni organ, ki v okviru dejavnosti SOZD odloča o njenem delu in poslovanju.
1.	Delavski svet
16.	člen
Delavski svet SOZD sestavljajo delegati delavcev TOZD ozirotma DO in Delovne skupnosti SOZD, ki so voljeni neposredno in s tajnim glasovanjem, po postopku in na način, ki ga določa zakon in Samoupravni sporazum o združitvi.
17.	člen
Delegati Delavskega sveta izvolijo iz svoje srede predsednika in namestnika predsednika z javnim glasovanjem, z večino glasov vseh delegatov Delavskega sveta.
18.	člen
Predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik, sklicuje zasedanja, sodeluje pri pripravi gradiva za zasedanje, skrbi za red in podpisuje akte in sklepe, sprejete na zasedanju Delavskega sveta.
19.	člen
Delavski svet dela na zasedanjih. Delo Delavskega sveta je javno. Na zasedanjih Delavskega sveta sodelujeta, brez pravice odločanja, generalni direktor SOZD in njegov namestnik ter drugi vabljeni.
20.	člen
Delavski svet odloča na podlagi pismenega in obrazloženega gradiva, ki mora biti delegatom pravočasno dostavljeno, da bi se z njim seznanili.
21.	člen
Delavski svet odloča o vprašanjih s svojega delovnega področja, z večino glasov vseh delegatov, razen ko je po Samoupravnem sporazumu o združitvi ali zakonu potrebna drugačna kvalificirana večina.
Delavski svet odloča o vprašanjih s svojega delovnega področja praviloma z javnim glasovanjem delegatov. S tajnim glasovanjem pa odloča:
—	ko voli Izvršilni odbor,
—• o imenovanju individualnega poslovodnega organa ter
—	o izbiri delavcev Delovne skupnosti SOZD s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
22.	člen
Rezultate glasovanja ugotavlja predsednik Delavskega sveta in na podlagi tega objavi sklep.
23.	člen
O delu Delavskega sveta se vodi zapisnik.
24.	člen
Delo Delavskega sveta podrobneje ureja Poslovnik o delu Delavskega sveta in drugih organov SOZD.
2. Izvršilni odbor
25.	člen
V SOZD se oblikuje Izvršilni odbor kot izvršilni organ Delavskega sveta, ka-
teremu se poverijo posamezne izvršilne zadeve.
Člane Izvršilnega odbora voli Delavski svet SOZD izmed svojih delegatov in izmed drugih delavcev TOZD oziroma DO, združenih v SOZD in Delovne skupnosti SOZD.
26.	člen
Izvršilni odbor oziroma njegove člane voli Delavski svet s tajnim glasovanjem.
27.	člen
Izvršilne zadeve, ki se smejo poveriti Izvršilnemu odboru, so zlasti:
—	predlaganje osnutka Statuta SOZD;
—• predlaganje osnutkov samoupravnih
splošnih aktov, ki jih sprejema Delavski svet;
—	predlaganje plana SOZD;
—	dajanje smernic generalnemu direktorju za izvrševanje sklepov Delavskega sveta;
—	izvrševanje sklepov Delavskega sveta ali sklepov, ki jih sprejmejo delavci z osebnim izjavljanjem in sprejemanje aktov za njihovo izvrševanje.
28.	člen
Izvršilni odbor je dolžan dati na zahtevo Delavskega sveta mnenje o predlaganih sklepih, ki jih predlagajo delavci v TOZD oziroma DO, sindikat ali drugi organi in organizacije.
29.	člen
Seje Izvršilnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Predsednik sklicuje seje po potrebi in po sklepu Delavskega sveta, Sindikata, Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD in na zahtevo generalnega direktorja.
30.	član
O delu Izvršilnega odbora se vodi zapisnik, ki zlasti vsebuje potek obravnave, predlog in sprejete sklepe.
31.	člen
Izvršilni odbor sprejema sklepe s svojega delovnega področja praviloma z javnim glasovanjem, z večino glasov vseh svojih članov.
32.	člen
Delo Izvršilnega odbora podrobneje ureja poslovnik iz 24. člena tega Statuta.
3.	Poslovodni organ
33.	člen
SOZD ima individualni poslovodni organ — generalnega direktorja, ki vodi
njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe Delavskega sveta in njegovega Izvršilnega odbora.
34.	člen
Za generalnega direktorja je lahko imenovan delavec, ki poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjuje pogoje, določene s Samoupravnim sporazumom o združitvi.
35.	člen
Imenovanje generalnega direktorja mora Delavski svet razpisati najmanj 3 mesece pred iztekom časa, za katerega je bil imenovan.
36.	člen
Generalnega direktorja imenuje Delavski svet s svojim sklepom, po javnem razpisu, na predlog razpisne komisije.
37.	člen
Sestav razpisne komisije določa zakon. Razpisna komisija šteje 9 članov, če zakon ne določa drugače.
38.	člen
V mejah delovnega področja, ki ga določata zakon in Samoupravni sporazum o združitvi, generalni direktor samostojno odloča o vodenju zadev SOZD, o izvajanju posameznih nalog ali opravljanju zadev ter o organiziranju in usklajevanju delovnega procesa.
39.	člen
Generalni direktor je pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja osebno odgovoren za vestno opravljanje svoje funkcije. Za svoje delo je odgovoren Delavskemu svetu SOZD.
40.	člen
Delavski svet. Izvršilni odbor in generalni direktor SOZD lahko oblikujejo delovna telesa oziroma komisije za izvršitev določenih poslov in nalog iz njihove pristojnosti.
Sestav, število in naloge organov iz prvega odstavka se podrobneje opredelijo v sklepu o imenovanju.
IV.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV
41.	člen
Delegat v Delavskem svetu ima pravico in dolžnost prisostvovati zasedanjem Delavskega sveta in delovnih teles, v katere je izbran kot član Delavskega sveta, ter
aktivno sodelovati v delu Delavskega sveta in njegovih delovnih teles.
Delegat v Delavskem svetu ima pravico in dolžnost, da na zasedanju Delavskega sveta pojasnjuje stališča, ki so jih zavzeli delavci, v zadevah, o katerih odloča Delavski svet.
Delegat je, v okviru svoje delegatske funkcije, dolžan izvrševati naloge, ki mu jih zaupa Delavski svet in si vestno prizadevati za uresničitev stališč in sklepov Delavskega sveta.
42.	člen
Delegat je dolžan, da na podlagi stališč, določenih na zboru delavcev oziroma delavskem svetu TOZD in DO, sproži iniciativo za obravnavo posameznih vprašanj na Delavskem svetu SOZD, za kontrolo dela posameznih organov ter da da predloge za sprejem določenih sklepov.
43.	člen
Upoštevajoč nujnost sporazumevanja ima delegat pravico in dolžnost, da z drugimi delegati, pri sprejemanju skupne odločitve, usklajuje stališča v razpravi na zasedanju Delavskega sveta.
Če se v razpravi na zasedanju Delavskega sveta ne uskladijo stališča delegatov, se usklajevanje zaupa posebni komisiji, ki jo izvoli Delavski svet iz delegatov Delavskega sveta.
44.	člen
Delegat Delavskega sveta ima pravico in dolžnost na zboru obveščati delavce o svojem delu v Delavskem svetu, o delu Delavskega sveta, posebej o svojih predlogih in o uresničevanju stališč, predlogov in smernic delavcev.
45.	člen
Delegati Delavskega sveta so dolžni svojo funkcijo opravljati skrbno in vestno.
Odgovornost vsakega delegata se ugotavlja odvisno od njegovega vpliva na sprejem ali izvršitev odločitve Delavskega sveta.
46.	člen
Če delegat v Delavskem svetu ne izvršuje svojih dolžnosti ali jih opravlja v nasprotju z zavzetimi stališči oziroma smernicami delavcev, je lahko odpoklican pod pogoji in na način ter po postopku, ki je določen z zakonom in tem Statutom ter statutom TOZD oziroma DO.
47.	člen
Delegat v Delavskem svetu je lahko odpoklican, če ne upošteva stališč, smernic in navodil delavcev, če skupaj z drugimi
delegati ne usklajuje stališč, če ne obvešča ali netočno obvešča delavce o svojem delu in delu Delavskega sveta, če svoje delegatske dolžnosti ne vrši skrbno in vestno ali če na drug način ukrepa v nasprotju s temi dolžnostmi.
48.	člen
Delegat v Delavskem svetu SOZD je odgovoren za svoje delo Delavskemu svetu SOZD ter delavcem in delavskemu svetu TOZD oziroma DO.
V.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
49.	člen
Samoupravno delavsko kontrolo na ravni SOZD uresničujejo delavci združenih TOZD in DO skladno s Samoupravnim sporazumom o združitvi tudi prek Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD.
Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 9 članov.
50.	člen
Delavci TOZD oziroma DO volijo neposredno, s tajnim glasovanjem, člane Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD, enotno za celotno SOZD, na podlagi kandidiranja v posameznih dejavnostih:
—	v kmetijstvu, industriji, gostinstvu, storitvah in trgovini na debelo po enega delegata,
—	v trgovini na drobno dva delegata,
—• v zunanji trgovini enega delegata in
—	v Delovni skupnosti SOZD enega delegata.
51.	člen
Listo kandidatov za člane Odbora samoupravne delavske kontrole SOZD določi in kandidacijski postopek opravi Sindikat.
52.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole obvešča delavce SOZD o svojem delu in stališčih prek delegatov v Delavskem svetu SOZD, z zapisniki svojih sej, z drugimi obvestili in preko glasila »Mercator«.
O svojem delu in stališču po prvem odstavku, obvešča Odbor delavce oziroma delegate v Delavskem svetu najmanj enkrat v tromesečju, v primeru obravnave posameznih pomembnejših vprašanj pa sproti, oziroma na prvi seji Delavskega sveta.
53.	člen
Člani Odbora samoupravne delavske kontrole so za svoje delo odgovorni delavcem, ki so jih izvolili.
Člane Odbora lahko delavci odpokličejo po načelih delegatskega sistema — če zakon ne določa drugače, na predlog Sindikata.
54.	člen
Član Odbora samoupravne delavske kontrole ne more biti klican na odgovornost za delo, ki ga je opravljal v tem organu.
Pravice, obveznosti in odgovornosti ter volitve in odpoklic članov Odbora samoupravne delavske kontrole natančneje ureja Pravilnik o izvajanju samoupravne delavske kontrole.
VI.	OBVEŠČANJE, VSEBINA IN HRAMBA ZAPISNIKOV
1.	Obveščanje
55.	člen
Za organiziran potek obveščanja delavcev v TOZD oziroma DO, združenih v SOZD, so odgovorni predsedniki organov (Delavskega sveta, Izvršilnega odbora in drugih organov), generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in delavci Delovne skupnosti SOZD s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za svoja delovna področja.
Odgovorne osebe po prvem odstavku tega člena posredujejo podatke, o katerih morajo biti delavci obveščeni, službi za obveščanje v Delovni skupnosti SOZD, ki mora v roku 15 dni po sestanku organa oziroma od dne, ko je bil sprejet sklep, prek glasila »Mercator«, internih informacij ali na drug način obvestiti delavce združenih TOZD oziroma DO.
56.	člen
Delavci morajo biti obveščeni tako, da jim je omogočeno seznaniti se s poročili, predlogi in stališči, da jih lahko proučijo in o njih zavzamejo svoja stališča.
2.	Vsebina in hramba zapisnikov
57.	člen
Zapisniki samoupravnih in drugih organov SOZD morajo biti popolni, razumljivi in morajo odražati resničen potek dela organov in vsebino sprejetih stališč in sklepov.
58.	člen
Zapisnik sej organov mora zlasti vsebovati:
—	datum in kraj,
—	imena navzočih in odsotnih članov organa in drugih navzočih,
—	dnevni red,
—	vprašanja, o katerih se razpravlja na seji in
—	sprejete sklepe.
59.	člen
Zapisniki s celotno dokumentacijo se hranijo kot uradna listina v arhivu službe za obveščanje v Delovni skupnosti SOZD.
60.	člen
V skladu z določili tega Statuta in drugimi samoupravnimi splošnimi akti se zapisnik posreduje delegatom oziroma članom organa, drugim vabljenim na sejo, Odboru samoupravne delavske kontrole, Sindikatu in drugim družbenopolitičnim organizacijam ter delavcem oziroma organom ali strokovnim službam, ki imajo dolžnost izvrševati sklepe s te seje (lahko tudi izvleček zapisnika).
61.	člen
Vsak delavec ima pravico vpogleda v zapisnik.
62.	člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v skladu z zakonom in pravilnikom o knjigovodstvu.
VII.	POSLOVNA TAJNOST
63.	člen
Da se ohrani varnost in uspešnost gospodarjenja SOZD, se posamezni podatki o poslovanju in razvoju v SOZD štejejo za poslovno tajnost in se lahko sporočijo tretjim osebam samo na način, ki je predpisan v zakonu ali s tem Statutom.
64.	člen
Za poslovno tajnost se štejejo listine in podatki, ki predstavljajo izsledke raziskovalnega in konstruktorskega dela ter druge listine in podatki, bi jih zaradi njihove narave in pomena ni dovoljeno sporočati nepooblaščeni osebi, ker bi to nasprotovalo interesom SOZD in širši družbeni skupnosti.
65.	člen
Poleg podatkov, ki so z zakonom določeni kot poslovna tajnost, se za poslovno tajnost štejejo še:
—tehnično-tehnološke rešitve, ki se uporabljajo v proizvodnji,
— izsledki raziskav ter
— drugi podatki in listine, kadar tako odloči Delavski svet SOZD.
66.	člen
Listine in podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost, sme drugim sporočiti generalni direktor oziroma oseba, ki jo on določi.
67.	člen
Ne šteje se za kršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti, če se listine ali podatki, ki se štejejo za poslovno tajnost, sporočajo osebam, organom ali organizacijam, katerim se lahko ali se morajo sporočiti po predpisih ali pooblastilih, ki izvirajo iz funkcije, ki jo opravljajo ali položaja, na katerem so.
Prav tako se ne šteje za kršenje varovanja poslovne tajnosti sporočanje listin in podatkov, ki se štejejo za poslovno tajnost, na sejah Delavskega sveta, če je takšno sporočanje nujno, da bi Delavski svet lahko opravljal svoje naloge.
Delavec, ki na sestankih organov upravljanja sporoča takšne podatke, mora navzoče opozoriti, da se štejejo za poslovno tajnost, navzoči pa morajo tisto, kar pri tem zvedo, varovati kot poslovno tajnost.
68.	člen
Za kršitev poslovne tajnosti se tudi ne šteje, če sporoči delavec tajnost Organu samoupravne delavske kontrole ali jo sporoči pri ovadbi storjenega kaznivega dejanja, gospodarskega postopka ali prekrška, ali če sporoči tajnost organu, ki opravlja nadzorstveno pravico, in sicer zaradi uresničevanja svojih samoupravnih pravic ali pravic iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu.
69.	člen
Delavci, ki za svoje delo potrebujejo listine in podatke, ki predstavljajo poslovno tajnost, lahko uporabljajo listine in podatke le v poslovnih prostorih združenih TOZD oziroma DO in Delovne skupnosti SOZD.
70.	člen
Gradivo, ki predstavlja poslovno tajnost, se hrani ločeno od ostale dokumentacije in na tak način, da je zagotovljena njegova zaupnost.
71.	člen
Listine in podatki, bi se štejejo za poslovno tajnost po te|m Statutu, se ne smejo sporočati in tudi ne smejo biti dostopni nepooblaščenim osebam.
Poslovno tajnost morajo varovati vsi delavci, ki kakorkoli zvedo za kakšno li-
stino ali podatek, ki se šteje za poslovno tajnost.
Poslovno tajnost morajo varovati tudi potem, ko jim preneha delovno razmerje delavca v SOZD, za katere poslovno tajnost gre.
Kršitev poslovne tajnosti se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti.
VIII.	OBVEZNOSTI SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV DO SINDIKATA
72.	člen
Sindikat je v SOZD, glede na svojo družbenopolitično vlogo in položaj, sestavni del samoupravljanja, njegova politična opora in organizirana politična kontrola delavcev TOZD oziroma DO, združenih v SOZD.
73.	člen
Pri uresničevanju svojih, z Ustavo in zakonom določenih pravic in obveznosti, daje Sindikat pobudo za ukrepe in nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in dolžnosti, in da odločajo o drugih vprašanjih svojega položaja v združenem delu.
74.	člen
Sindikat ima pravico dati pobude in predlog organom SOZD za sklenitev samoupravnega sporazuma, pa tudi začeti postopek za obravnavanje že sprejetih sporazumov, če meni, da so z njimi kršene samoupravne pravice delavcev ali z Ustavo določena družbenoekonomska razmerja.
75.	člen
Sindikat lahko zahteva, da so delavci v TOZD oziroma DO obveščeni o delu in izvrševanju sklepov Delavskega sveta. Izvršilnega odbora in poslovodnega organa SOZD. To zahtevo so dolžni izvršiti organi omenjenih organizacij združenega dela.
76.	člen
Da bi Sindikat lahko uresničeval svojo funkcijo, organizira obravnavo med članstvom in daje na tej podlagi tudi svoja mnenja ter predloge organom SOZD za izboljšanje poslovanja in dela organov, delegacij ter delegatov na ravni SOZD.
77.	člen
Organi SOZD so Sindikatu, da bi lahko nemoteno izpolnjeval svojo funkcijo, dolžni omogočiti prostore za sestanke An drugo aktivnost ter potrebna materialna sredstva, sestanke organov in članstva
med delovnim časom, nadomestilo osebnega dohodka članom izvršilnih organov in drugih funkcionarjev, ko so odsotni z dela zaradi opravljanj svojih funkcij v Sindikatu, članom Sindikata pa potrebno število plačanih delovnih, da bi se lahko udeležili seminarjev in tečajev ter uradno sklicanih sej Sindikata.
78.	člen
Organi SOZD ne morejo članov Sindikata klicati na odgovornost v zvezi z izvrševanjem nalog, ki izvirajo iz njihovih funkcij v Sindikatu.
IX.	DRUGI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
79.	člen
Z drugimi samoupravnimi splošnimi akti se na splošen način urejajo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi med delavci TOZD oziroma DO, združenimi v SOZD Mercator n. sub. o., ter druga vprašanja notranje organizacije dela in poslovanja v SOZD (Statut, pravilnik, poslovnik).
80.	člen
Statut SOZD ne sme biti v nasprotju s Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o., drugi samoupravni splošni akti SOZD pa morajo biti v skladu s tem Statutom.
81.	člen
V	SOZD morajo biti sprejeti zlasti naslednji drugi samoupravni splošni akti:
—- Pravilnik o volitvah in odpoklicu delegatov in delegacij,
—	Pravilnik o organizaciji in delu Odbora samoupravne delavske kontrole,
—	Pravilnik o čuvanju poslovne tajne,
—	Poslovnik o delu organov SOZD.
82.	člen
Druge samoupravne splošne akte sprejema Delavski svet SOZD, z večino glasov vseh svojih članov, na predlog Izvršilnega odbora.
V	SOZD so lahko sprejeti tudi drugi samoupravni splošni akti v smislu določil 79. člena tega Statuta, ali če tako določa zakon.
83.	člen
Posamični akti SOZD so zlasti: odločbe, sklepi, smernice, navodila in priporočila.
Akti iz prvega odstavka tega člena, ki jih izdajo organi in pooblaščeni delavci, se izdajajo za izvrševanje sklepov
organov upravljanja in uresničevanja drugih samoupravnih splošnih aktov.
X.	KONČNE DOLOČBE
84.	člen
Ta Statut sprejmejo delavci TOZD oziroma DO, združenih v SOZD, na predlog Delavskega sveta SOZD, po poprejšnji obravnavi, z referendumom, z večino glasov vseh delavcev v vsaki teh organizacij.
Ljubljana, september 1977
85.	člen
Spremembe in dopolnitve tega Statuta se sprejmejo po postopku, ki velja za sprejem.
Spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsaka TOZD oziroma DO, združena v SOZD, Delavski svet SOZD, Sindikat in generalni direktor.
86.	člen
Ta Statut začne veljati osmi dan po objavi v glasilu »Mercator«.
Predsednik komisije za izvedbo referenduma SOZD Mercator Vasja Butina 1. r.
Samoupravni sporazum
o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o.
Na podlagi 29. člena Ustave SFRJ in 31. člena Ustave SRS, 401. in 404. člena Zakona o združenem delu ter skladno s 74. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o., so delavci TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator n. sub. o., dne 23. 9. 1977 sprejeli naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELOVNE SKUPNOSTI SOZD IN DELAVCEV TOZD IN DO ZDRU ŽENIH V SOZD MERCATOR n. sub. o.
VSEBINA
Členi
I.	Temeljne določbe................................................... 1—8
II.	Vrsta del..........................................................9—30
III.	Program dela in razvoja Delovne	skupnosti..........................31—36
IV.	Osnove in merila za pridobivanje	dohodka...........................37—42
V.	Pravni položaj Delovne skupnosti....................................43—47
VI.	Uporaba sredstev Delovne skupnosti..................................48—54
VII.	Odgovornost za opravljanje del.......................................55—59
VIII.	Samoupravni položaj Delovne skupnosti................................60—63
IX.	Koordinacija dela...................................................64—66
X.	Reševanje medsebojnih sporov........................................67—72
XI.	Prehodne in končne določbe..........................................73—76
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta Samoupravni sporazum ureja razmerja glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev Delovne skupnosti SOZD Mercator in delavcev TOZD in DO, ki v svoji sestavi nimajo TOZD, združenih v SOZD Mercator n. sub. o. {v nadaljnjem besedilu: uporabniki storitev).
2.	člen
Urejanje medsebojnih razmerij delavcev Delovne skupnosti SOZD Mercator (v nadaljnjem besedilu: Delovna skupnost) in uporabnikov storitev temelji na določilih Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator n. sub. o., s katerim so uporabniki storitev sklenili, da delavci, ki opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena, oblikujejo Delovno skupnost.
II VRSTA DEL
3.	člen
O ustanovitvi! delovne skupnosti odločajo delavci, ki opravljajo dela skupnega pomena za SOZD, z referendumom.
Ime delovne skupnosti je:	Delovna
skupnost za opravljanje del skupnega pomena SOZD Mercator.
Skrajšano ime je: Delovna skupnost SOZD Mercator.
Sedež Delovne Skupnosti je v Ljubljani, Aškerčeva št. 3.
4.	člen
Delavci v Delovni skupnosti pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga Delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela z uporabniki storitev.
Dohodek Delovne skupnosti iz 1. odstavka tega člena je odvisen od prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov uporabnikov storitev ter od vrste, obsega in kakovosti njegovega dela, kot tudi od dohodka, ki ga ustvarijo uporabniki njenih storitev.
5.	člen
Delavci Delovne skupnosti imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo.
Uporabniki storitev zagotavljajo Delovni skupnosti tudi sredstva za poslovne stroške in druge pogoje za nemoteno delo ter redno opravljanje njenih del in nalog.
Delovni skupnosti se v okviru dohodka iz prvega odstavka 4. člena tega Sporazuma določijo tudi sredstva za razširitev materialne osnove njenega dela.
6.	člen
Delovna skupnost je dolžna pravočasno, kvalitetno in smotrno opravljati dela skupnega pomena in na ta način zagotavljati uresničevanje dogovorjenih ciljev in interesov v SOZD.
7.	člen
Druga vprašanja iz medsebojnih razmerij Delovne skupnosti in uporabnikov storitev, ki jih ne ureja ta Sporazum, urejajo Delovna skupnost in uporabniki storitev sporazumno, v skladu z namenom in nalogami, zaradi katerih je Delovna skupnost ustanovljena
8.	člen
Medsebojna razmerja delavcev Delovne skupnosti urejajo delavci s svojimi samoupravnimi splošnimi akti, skladno s tem Sporazumom. Pri urejanju medsebojnih razmerij imajo delavci Delovne skupnosti načeloma enak družbenoekonomski položaj, kot delavci uporabnikov storitev.
9.	člen
Delovna skupnost opravlja administra-tivno-strokovna, pomožna in tem podobna dela za uporabnike storitev, za uresničitev dogovorjenih skupnih funkcij oziroma del, kot so:
1.	komercialni posli,
2.	kadrovske zadeve,
3.	knjigovodstvo,
4.	dela pravno strokovne narave in zastopanje,
5.	plansko analitska dela,
6.	evidenca in statistika,
7.	dela za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije ter obveščanje,
8.	splošne zadeve,
9.	mehanografska obdelava podatkov,
10.	finančni posli (posli Interne banke).
10.	člen
S področja komercialnih poslov opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	sodeluje pri načrtovanju in usmerja komercialno politiko SOZD;
2.	usklajuje poslovne interese uporabnikov storitev na področju komercialnega poslovanja z interesi SOZD;
3.	raziskavo in analizo nabavnega ter prodajnega trga;
4.	pripravlja letne komercialne plane SOZD, DO in TOZD na področju notranjega blagovnega prometa;
5.	sklepa okvirne pogodbe s področja blagovnega prometa z dobavitelji ter kup-ci;
6.	pripravlja samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev s proizvodnimi organizacijami;
7.	sklepa skupne proizvodnoprodajne plane s proizvodnimi organizacijami;
8.	pripravlja samoupravne sporazume med proizvodnjo in trgovino ter sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov na področju oblikovanja cen v notranjem blagovnem prometu;
9.	spremlja izvajanje programirane poslovne politike SOZD ter izvajanje letnega komercialnega plana SOZD, DO in TOZD;
10.	predstavlja SOZD v samoupravnih poslovnih skupnostih ter drugih asociacijah na področju notranjega blagovnega prometa;
11.	vodi ustrezno poslovno evidenco za ugotavljanje skupnega prihodka iz bilateralnih sporazumov s proizvodnimi organizacijami ter pripravlja izračun delitve skupnega prihodka, v skladu z merili po tem Sporazumu;
12.	sklepa v sodelovanju z Interno banko, s proizvodnimi organizacij amii oziroma z dobavitelji SOZD, pogodbe o zdru-
ževanju sredstev za investicije ter obratna sredstva;
13.	vodi evidenco skupnega prihodka na podlagi proizvodno prodajnih planov in pripravlja izračun delitve po TOZD oziroma DO;
14.	pripravlja s proizvodnimi organizacijami samoupravne sporazume O' združevanju sredstev za ekonomsko propagando ter skrbi za finančna sredstva za kritje stroškov propagandne dejavnosti SOZD;
15.	usklajuje poslovne interese SOZD pri nabavi blaga z interesi prodajne politike SOZD;
16.	sodeluje z zunanjetrgovinskimi organizacijami SOZD na področju uvoza in izvoza blaga ter povezuje poslovne interese SOZD na notranjem trgu z namenom povečanja dejavnosti na zunanjem trgu;
17.	organizira komercialne sestanke s TOZD in DO na področju proizvodnje ter blagovnega prometa v sestavi SOZD;
18.	sestavlja komercialna poročila, komercialne analize ter skrbi za tekoče obveščanje TOZD in DO o komercialnih zadevah;
19.	oblikuje in predlaga letni finančni in vsebinski plan ekonomske propagande ter skrbi in odgovarja za izvajanje sprejetega programa;
20.	skrbi in odgovarja za enoten koncept ekonomske propagande v sestavi SOZD, za uporabo enotnega zaščitnega znaka ter drugih zunanjih obeležij, v skladu z interesi uporabnikov storitev;
21.	organizira sejime in razstave ter sodeluje na njih;
22.	opravlja druge komercialne posle, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, Samoupravnega sporazuma o združitvi, tega Sporazuma im narave dejavnosti ter pogodb uporabnikov storitev.
11.	člen
S področja kadrovskih zadev opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	pripravlja predlog letnih planov kadrov na podlagi razvojnih programov uporabnikov storitev;
2.	pripravlja program izobraževanja,
3.	pripravlja podatke za vodenje kadrovske evidence preko AOP,
4.	pripravlja gradiva za potrebe skupnih kadrovskih odločitev ter za koordiniranje nalog iz skupno dogovorjene kadrovske politike.
5.	pripravlja predloge enotnih evidenc in obrazcev za vodenje kadrovske evidence in urejanje delovnih razmerij ter
6.	opravlja druge kadrovske posle, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, Samoupravnega sporazuma o združitvi, tega
Sporazuma ter narave dejavnosti ter potreb uporabnikov storitev.
12.	člen
S področja knjigovodstva opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	sestavlja zbirno in konsolidamo bilanco SOZD,
2.	skrbi, v sodelovanju z Interno banko, za združevanje sredstev in vodi evidenco porabe teh sredstev,
3.	skrbi za realizacijo sklepov po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih s področja združevanja sredstev,
4.	vodi dolgoročne plasmane in obveznosti, ki izvirajo iz skupnih pogodb,
5.	vodi evidenco o skupnem prihodku na podlagi proizvodno-prodajnih planov in dohodku iz združevanja sredstev.
6.	sestavja predloge poročil za odločanje organov upravljanja in za poslovno sodelovanje z bankami in poslovnimi združenji in
7.	opravlja knjigovodske posle, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov. Samoupravnega sporazuma o združitvi, tega Sporazuma ter narave dejavnosti in potreb uporabnikov storitev.
13.	člen
S področja del pravno-strokovne narave in zastopanja opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	zastopanje SOZD in po dogovoru oziroma pooblastilu zastopanje DO in TOZD kot pravnih oseb pred gospodarskimi, rednimi, samoupravnimi sodišči in sodniki za prekrške;
2.	izvedbo zemljiškoknjižnih zadev v zemljiških knjigah rednih sodišč;
3.	zastopanje SOZD in po posebnem pooblastilu TOZD in DO v upravnem postopku pri upravnih organih;
4.	vodenje vseh registrskih zadev za SOZD in po posebnem dogovoru za TOZD in DO, ki se vodijo pri sodišču, pristojnem za registracijo SOZD, s posebnim dogovorom oziroma pooblastilom pa tudi za TOZD in DO, za katere registracijo bo po vpisu SOZD v sodni register pristojno drugo sodišče, upoštevajoč pri tem ekonomičnost dela in poslovanja;
5.	strokovno pomoč pri pripravi posameznih del, ki so potrebna za izvedbo registracije oziroma raznih sprememb DO oziroma TOZD, ki bodo registracijo opravile same;
6.	sodelovanje pri premoženjsko-prav-nih in drugih pogodbah za SOZD in po dogovoru oziroma pooblastilu za DO in TOZD, zlasti za nepremičnine in pravno zahtevnejše primere;
7.	sodelovanje pri oblikovanju samoupravnih aktov za SOZD, DO in TOZD;
8.	dajanje pravnih nasvetov DO in TOZD s področja delovnih razmerij ter za druga pravna vprašanja in
9.	opravlja druga dela pravno-strokovne narave in zastopanja, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, Samoupravnega sporazuma o združitvi, tega Sporazuma ter narave dejavnosti in potreb uporabnikov storitev.
14.	člen
S področja plansko-analitskih del opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	pripravlja predlog skupne in enotne metodologije planiranja za samoupravne plane uporabnikov storitev;
2.	pripravlja gradiva za predlog samoupravnega sporazuma o osnovah plana;
3.	pripravlja gradivo za predlog plana srednjeročnega razvoja in za predlog letnega plana;
4.	pripravlja predlog prispevkov uporabnikov storitev za financiranje delovnih skupnosti;
5.	analitično spremlja izvajanje planov in poslovanje z analizami posameznih obračunskih obdobij;
6.	pripravlja predlog sistema nagrajevanja in delitve po delu ter predlog za spremljanje rezultatov dela, ki je osnova za delitev po delu;
7.	izdeluje kazalce poslovanja in kazalce gibanja oziroma spremljanja osebnih dohodkov;
8.	izpolnjuje poročila za službo statistike in za potrebe organov upravljanja;
9.	pripravlja predlog srednjeročnega plana za investicije iz združenih sredstev;
10.	pripravlja predlog za združevanje sredstev skupne porabe za financiranje investicij rekreativnih dejavnosti oziroma objektov za rekreacijo;
11.	sodeluje pri izdelavi ekonomskih analiz za nove investicije;
12.	pripravlja sporazume o gradnji posameznih objektov med investitorjem, soinvestitorji in TOZD Investa, za izvajanje konkretnega inženiringa in projektiranja;
13.	pripravlja terminske plane za realizacijo posamezne investicije in jih spremlja;
14.	sodeluje pri izdelavi investicijskih programov;
15.	pripravlja ekonomske analize za potrebe integracij in poslovnega sodelovanja;
16.	pripravlja dn sodeluje pri drugih strokovnih delih s področja investiranja in
17.	opravlja druga plansko-analitska dela, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, Samoupravnega sporazuma o zdru-
žitvi, tega Sporazuma ter narave dejavnosti dn potreb uporabnikov storitev.
15.	člen
S področja evidenc in statistike opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	sestavlja kompleksno letno poročilo SOZD,
2.	sestavlja letno poročilo o investicijah za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe,
3.	sestavlja poročilo o blagovnih zalogah,
4.	sestavlja poročila o občasnih ali kontinuiranih anketah in anketnih mestih,
5.	sestavlja periodična in letna poročila o reprodukcijski porabi in prodaji ter odkupih kmetijskega blaga,
6.	spremlja gibanje prodaje po poslovnih enotah, drugih prodajnih mestih ter TOZD in DO,
7.	sestavlja in oblikuje podatke o gospodarjenju TOZD, DO in SOZD za potrebe uporabnikov izven SOZD in
8.	sodeluje pri drugih strokovnih delih s področja evidenc in statistike.
16.	člen
S področja obveščanja ter del za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	izdelavo in vzpostavitev sistema obveščanja in samoupravnega komuniciranja,
2.	izdajanje glasila Mercator in drugih pismenih informacij,
3.	vzdrževanje stikov s sredstvi javnega obveščanja,
4.	strokovna dn administrativno-tehnič-na dela za organe upravljanja:, družbenopolitične organizacije, delegate in delegacije, komisije ter druga delovna telesa na ravni SOZD,
5.	organiziranje in vodenje evidenc, rokovnikov dn dokumentacije s področja informiranja ter dela organov upravljanja družbenopolitičnih organizacij in delegacij,
6.	pripravlja delovne osnutke samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo delovanje organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij, delegatov in delegacij in
7.	opravlja druga dela s področja obveščanja.
17.	člen
S področja splošnih zadev opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	organizira in vodi arhiv SOZD,
2.	sodeluje pri izdelavi osnutkov samoupravnih in drugih samoupravnih splošnih aktov na ravni SOZD, DO in TOZD,
3.	pripravlja obrambni načrt SOZD ter usklajuje načrte ljudske obrambe uporabnikov storitev,
4.	organizira izvajanje obrambnega načrta SOZD in priprav na splošno ljudsko obralmbo, civilno zaščito in družbeno zaščito,
5.	nudi pomoč pri izdelavi obrambnih načrtov in organiziranju civilne zaščite, narodne zaščite ter družbene samozaščite v DO in TOZD,
6.	pripravi predlog za ustanovitev obratne ambulante, počitniške skupnosti, stanovanjske skupnosti in drugih organizacij, za katere se odločijo uporabniki in
7.	opravlja druga dela s področja splošnih zadev, ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, Samoupravnega sporazuma o združitvi, tega Sporazuma ter narave dejavnosti in potreb uporabnikov storitev.
18.	člen
S področja mehanografske obdelave podatkov opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	obdelava podatkov za uporabnike storitev preko naslednjih aplikacij;
a)	materialno poslovanje preko grosističnih skladišč (nabava, prodaja blaga, spremljanje zalog itd.),
b)	spremljanje drobnoprodajnih cen,
c)	obračunavanje osebnih dohodkov
d)	vodenje saldakontov,
e)	izdelava raznih pregledov za potrebe poslovanja in odločanja,
f)	aplikacije drugih specialnih obdelav (proizvodnja, hladilnica, zunanja trgovina),
g)	vodenje poslov Interne banke;
2.	študij razvoja nadaljnje obdelave podatkov in širjenja računalniške opreme v uporabi ter dopolnjevanju programskega sistema;
3.	sodelovanje z drugimi računskimi centri z namenom popolnejše obdelave podatkov.
19.	člen
S področja finančnih poslov (poslov Interne banke) opravlja Delovna skupnost zlasti naslednje:
1.	skrbi za izvajanje določil Samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko,
2.	pripravlja osnutek plana poslovne politike banke in skrbi za izvajanje odobrene poslovne politike.
3.	pripravlja predlog programa razvoja banke,
4.	skrbi za združevanje sredstev za realizacijo srednjeročnega plana SOZD,
5.	skrbi za likvidnost poslovanja banke,
6.	ureja odnose z drugimi bankami na področju kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja za uporabnike storitev,
7.	skrbi za plačilni promet banke,
8.	skrbi za pripravljalna dela in sklepanje pogodb za kreditne odnose z dobavitelji,
9.	organizira in skrbi za izvajanje informativnega sistema o dejavnosti banke,
10.	organizira in vodi poslovanje hra-nilniške službe banke,
11.	opravlja druga dela s področja finančnih poslov (poslov Interne banke), ki izhajajo iz zakona, drugih predpisov, Samoupravnega sporazuma o združitvi, tega Sporazuma ter narave dejavnosti in potreb uporabnikov storitev.
20.	člen
Dela s posameznih področij, ki niso opredeljena v tam Sporazumu, po svoji naravi pa sodijo med dela skupnega pomena, se lahko določijo s sklepom Delavskega sveta SOZD.
21.	člen
Delovna skupnost opravlja svoja dela za vse uporabnike pod enakimi pogoji tako, da v enakem obsegu in istočasno zadovoljuje zahteve vseh uporabnikov storitev.
Vrstni red opravljanja določenih del skupnega pomena sporazumno določijo zainteresirani uporabniki storitev, v dogovoru z vodjo Delovne skupnosti.
22.	člen
Delovna skupnost lahko za potrebe uporabnikov storitev opravlja tudi dela in posle, ki niso opredeljeni v tem Sporazumu in planu dela ter razvoju Delovne skupnosti (dela po posebnem dogovoru).
Pogoje za opravljanje del po 1. odstavku določijo sporazumno Delovna skupnost in zainteresirani uporabniki storitev.
Dela oziroma posle po posebnem dogovoru je moč prevzeti le, če to ne ovira opravljanja rednih del skupnega pomena, ki so poverjena Delovni skupnosti.
23.	člen
Delovna skupnost opravlja posle trajno v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi, samoupravnimi splošnimi akti in po navodilih, smernicah in nalogah generalnega direktorja SOZD.
24.	člen
Za kakovostno, učinkovito, pravočasno in odgovorno upravljanje poslov za uporabnike storitev, se v Delovni skupnosti oblikujejo organizacijske enote (sektorji, oddelki, službe), v katerih se opravljajo dela posameznih delovnih področij.
25.	člen
Delovna skupnost uredi organizacijo dela, način in izvajanja dogovorjenih del skupnega pomena z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, skladno z določili tega Sporazuma.
26.	člen
Za opravljanje poslov za uporabnike storitev delavci Delovne skupnosti, poleg drugih vprašanj, s svojimi samoupravnimi splošnimi akti podrobneje uredijo dela oziroma naloge, ki jih opravljajo, pogoje za delo na teh delih oziroma nalogah in število delavcev, potrebnih za opravljanje teh del oziroma nalog.
27.	člen
Struktura del oziroma nalog in kvalifikacijska struktura kadrov Delovne skupnosti mora pokrivati vsa dela oziroma naloge, ki jih Delovna skupnost opravlja in poleg drugih ukrepov stalno zagotavljati kakovostno, učinkovito in odgovorno opravljanje nalog za uporabnike storitev.
28.	člen
Struktura poslov oziroma delovnih nalog in kadrovska struktura delavcev Delovne skupnosti morata izhajati iz sestavljenosti in značaja del oziroma nalog.
29.	člen
Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so direktorji sektorjev.
Delavci po prvem odstavku tega člena morajo, poleg v zakonu določenih pogojev, izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da imajo najmanj višješolsko izobrazbo ustrezne smeri,
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj, in
—	družbenopolitične in moralno-etične kvalitete.
Delovna skupnost določi natančnejše pogoje v svojem samoupravnem splošnem aktu, s katerim se ureja delovna razmerja.
30.	člen
Na samoupravni splošni akt Delovne skupnosti, ki določa dela oziroma naloge, pogoje za delo na določenih delih oziroma nalogah dn število potrebnih delavcev, daje soglasje Delavski svet SOZD.
III.	PROGRAM DELA IN RAZVOJA DELOVNE SKUPNOSTI
31.	člen
Delovna skupnost planira svoje delo in razvoj v medsebojni povezanosti in odvisnosti temeljnih ciljev in interesov SOZD kot celote in v skladu s smernicami plana razvoja in poslovanja SOZD.
32.	člen
Plani dela in razvoja Delovne skupnosti so sestavni del planov poslovanja in razvoja SOZD.
Zaradi kontinuiranega in racionalnega opravljanja poslov in nalog, se za Delovno skupnost sprejmeta srednjeročni in letni plan. Letni plan dela in razvoja za posamezna področja dela Delovne skupnosti zlasti obsega:
1.	vrsto in obseg del oziroma nalog, dinamiko del in roke za izvršitev del oziroma nalog,
2.	število delavcev in kvalifikacijsko strukturo kadrov,
3.	sredstva, predvidena za razširitev materialne osnove dela Delovne skupnosti,
4.	sredstva za materialne stroške poslovanja in dela,
5.	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo.
33.	člen
Plana iz 2. odstavka 32. člena sprejme Delavski svet SOZD v soglasju z Delavskim svetom Delovne skupnosti.
34.	člen
Če se med letom poveča ali zmanjša obseg planiranih poslov in nalog ali če pride do sprememb v materialnih stroških ali sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo, se opravi rebalans plana.
Če med letom postane potreba po določenih delih oziroma nalogah, ki niso predvidena v programu dela Delovne skupnosti, je uporabnik storitev, ki naroča delo, dolžan zagotoviti sredstva za izvršitev takih del oziroma nalog.
35.	člen
Delovna skupnost je dolžna, da opravi analizo svojih planov v okviru in rokih, ki so določeni za poslovanje SOZD.
36.	člen
Uporabniki storitev so dolžni nuditi Delovni skupnosti podatke, dokumente in druga obvestila, potrebna za pravočasno in redno opravljanje nalog iz programa dela in razvoja Delovne skupnosti.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA
37.	člen
Sredstva za delo in razvoj Delovne skupnosti zagotavljajo uporabniki storitev. Višino in namen sredstev določa letni plan dela in razvoja Delovne skupnosti.
Letni plan po 1. odstavku sprejme Delavski svet SOZD v soglasju z Delavskim svetom Delovne skupnosti.
38.	člen
Uporabniki storitev zagotavljajo Delovni skupnosti sredstva za naslednje namene:
—	za osebne dohodke,
—	za skupno porabo,
—	materialne stroške in amortizacijo,
—- za razširitev materialne osnove njenega dela.
39.	člen
Delavci Delovne skupnosti pridobivajo dohodek na podlagi ovrednotenih del oziroma nalog, ki jih opravljajo uporabniki storitev. Vrednost opravljenih del oziroma nalog predstavljajo sredstva po prejšnjem členu tega Sporazuma, skladno z letnim planom dela in razvoj a Delovne skupnosti.
Prispevki uporabnikov storitev za delo in razvoj Delovne skupnosti, se določijo po merilih določenih v 76. členu Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in se kvantificirajo z letnim planom.
40.	člen
V Delovni skupnosti porast sredstev za osebne dohodke ne sme biti večji od povprečnega porasta sredstev za osebne dohodke delavcev uporabnikov storitev.
41.	člen
Uporabniki storitev poravnavajo svoje obveznosti za delo in razvoj Delovne skupnosti mesečno iz dolžnega prispevka po letnem planu.
Delovna skupnost ugotavlja izpolnjevanje obveznosti uporabnikov storitev po prejšnjem odstavku, periodično in z zaključnim računom.
42.	člen
Če se po zaključnem računu Delovne skupnosti ugotovi ostanek sredstev, po pokritju vseh obveznosti Delovne skupnosti, odloči o ostanku sredstev Delavski svet SOZD.
V.	PRAVNI POLOŽAJ DELOVNE SKUPNOSTI
43.	člen
Delovna skupnost je družbeno pravna oseba in nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti, ki ji gredo po zakonu, Samoupravnem sporazumu o združitvi in tem Sporazumu.
O ustanovitvi Delovne skupnosti odločajo delavci Delovne skupnosti tako, kot določa Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Mercator, n. sub. o., in ta Sporazum.
44.	člen
Delovna skupnost nastopa v pravnem prometu z drugimi z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga tako, da nabavlja ter prodaja potrebno opremo, material in drugo za opravljanje poslov ter razpolaga s sredstvi skupne porabe v svojem imenu in za svoj račun.
Glede uporabe in razpolaganja z delovnimi sredstvi, s katerimi delajo delavci Delovne skupnosti, imajo ti delavci pravice, obveznosti in odgovornosti, določene v tem Sporazumu.
45.	člen
Delovna skupnost nastopa v pravnem prometu z drugimi s firmo SOZD in s svojim imenom.
46.	člen
Delovna skupnost je odgovorna za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga.
47.	člen
Delovno skupnost vodi, zastopa in predstavlja namestnik generalnega direktorja.
Namestnik generalnega direktorja sme dati, v mejah svojih pooblastil, drugi osebi pismeno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj.
VI.	UPORABA SREDSTEV DELOVNE SKUPNOSTI
48.	člen
Uporabniki storitev zagotavljajo Delovni skupnosti, za opravljanje njenih del in nalog, sredstva za delo in poslovanje.
49.	člen
Delovna sredstva, s katerimi delajo delavci Delovne skupnosti, so družbena sredstva, ki jih upravljajo uporabniki storitev.
50.	člen
Delovna skupnost uporablja in razpolaga s sredstvi za delo in poslovanje skladno z naravo in namenom teh sredstev ter v mejah, določenih z zakonom in s tem Sporazumom.
51.	člen
Sredstva za nabavo osnovnih sredstev se formirajo iz obračunane amortizacije osnovnih sredstev, s katerimi razpolaga Delovna skupnost in iz dodeljenih sredstev za razširitev materialne osnove in njenega dela in sredstev, dobljenih od prodanih osnovnih sredstev.
Obratna sredstva za delo Delovne skupnosti se formirajo po letnem planu.
52.	člen
Sredstva sklada skupne porabe se določijo Delovni skupnosti na podlagi letnega plana iz čistega dohodka Delovne skupnosti.
Sredstva sklada skupne porabe tvorijo:
—	del sredstev, ki gre delavcem Delovne skupnosti po posebnih družbenih merilih,
—	del sredstev, ki je namenjen za stanovanjsko izgradnjo delavcev Delovne skupnosti.
Sredstva skupne porabe, s katerimi upravljajo delavci Delovne skupnosti, se uporabijo na način, ki ga določa samoupravni splošni akt.
53.	člen
Delavci Delovne skupnosti imajo pravico in obveznost, da pazijo na družbena sredstva, s katerimi delajo, da jih varujejo pred uničevanjem in poškodbami, ter da z njimi vestno in skrbno ravnajo.
54.	člen
Delavski svet Delovne skupnosti sprejme sklepe o uporabi oziroma o razpolaganju s sredstvi za delo in poslovanje Delovne skupnosti s planom.
VII.	ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE DEL
55.	člen
Delovna skupnost je odgovorna uporabnikom storitev za izvrševanje del na način in pod pogoji, ki so določeni s tem Sporazumom in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi se ureja opravljanje del.
Delavci Delovne skupnosti so osebno odgovorni za zakonito, strokovno, smotrno in za pravočasno opravljanje del in nalog, ki so poverjene Delovni skupnosti.
56.	člen
Delovna skupnost oziroma delavci Delovne skupnosti so odgovorni:
—	za neizvrševanje obveznosti iz svoje dejavnosti, s katero povzročajo škodo uporabnikom storitev,
—	za neizpolnjevanje obveznosti do družbene skupnosti, ki ima za posledico odgovornost uporabnikov storitev,
—	za prekoračenje zakonskih in pogodbenih rokov, rokov, ki jih določajo pristojni organi izven SOZD, kakor tudi za prekoračenje dogovorjenih rokov za opravljanje del in nalog za uporabnike storitev,
—	za netočno in nepravočasno obveščanje uporabnikov storitev o delu in poslovanju Delovne skupnosti,
—	za napačno, netočno in malomarno prikazovanje podatkov o rezultatih dela in poslovanja,
—	za prekoračenje pooblastil po Samoupravnem sporazumu o združitvi in tem Sporazumu,
—	za pojasnila, sugestije in predloge, ki so v nasprotju z zakonom in drugimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, Samoupravnim sporazumom o združitvi, tem Sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti,
—	za neuporabljanje in napačno uporabljanje določb zakonov,^ drugih predpisov in samoupravnih splošnih aktov,
—	za neizpolnjevanje, nepravočasno ali malomarno opravljanje drugih poslov za uporabnike storitev.
Delavci odgovarjajo v Delovni skupnosti disciplinsko in materialno, v skladu z zakonom.
Ce je gospodarski prestopek ali prekršek storil delavec Delovne skupnosti v okviru opravljanja del skupnega pomena za uporabnike storitev, odgovarja za ta prestopek oziroma prekršek kot odgovorna oseba.
57.	člen
Delavci Delovne skupnosti so pri opravljanju poslov dolžni varovati poslovno tajnost v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
58.	člen
Delavci Delovne skupnosti oziroma njen vodja ter delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so dolžni o delu Delovne skupnosti redno in popolno obveščati Delavski svet SOZD in uporabnike storitev, na način in po postopku, ki ga določa Statut SOZD.
59.	člen
Če Delovna skupnost ali njen del opravlja posle nevestno, kasni pri izvajanju ali ne spoštuje predpisov ali dogovorjenih pravil za opravljanje poslov, lahko Delavski svet SOZD v delovni skupnosti uveljavi posebno samoupravno odgovornost organov Delovne skupnosti ter vodje in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
VIII.	SAMOUPRAVNI POLOŽAJ DELOVNE SKUPNOSTI
60.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu v Delovni skupnosti urejajo delavci svobodno in enakopravno s svojimi samoupravnimi splošnimi akti, v skladu s tem Sporazumom.
61.	člen
Delavci Delovne skupnosti imajo enak družbenoekonomski položaj ter druge samoupravne pravice kot delavci uporabnikov storitev, skladno z naravo dela, ki ga opravljajo in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih je bila Delovna skupnost ustanovljena.
62.	člen
V uresničevanju svojih samoupravnih pravic odločajo delavci Delovne skupnosti z osebniim izjavljanjem in po delegatu v Delavskem svetu SOZD.
63.	člen
Delovna skupnost ne more odločati o zadevah, o 'katerih sicer odločajo organi SOZD.
IX.	KOORDINACIJA DELA
64.	člen
V opravljanju poslov in del Delovne skupnosti so delavci uporabnikov storitev in njihovi organi dolžni medsebojno sodelovati na način, določen s tem Sporazumom, v skladu z zakonom in Samoupravnim sporazumom o združitvi.
Delavci uporabnikov storitev in njihovi organi so dolžni sodelovati z delavci Delovne skupnosti in njenimi organi ter jim nuditi vso potrebno pomoč.
65.	člen
Generalni direktor in vodja Delovne skupnosti sta dolžna medsebojno sodelovati zlasti v zadevah, ki se nanašajo na obseg del in nalog po programu, kakovost del, roke in izvršitev del, vrstni red del, kakor tudi na izpolnjevanje obveznosti uporabnikov storitev.
66.	člen
Vodja Delovne skupnosti skrbi za izvajanje tega Sporazuma in je dolžan najmanj vsake tri mesece poročati Delavskemu svetu SOZD o izpolnjevanju plana dela Delovne skupnosti.
X.	REŠEVANJE MEDSEBOJNIH SPOROV
67.	člen
Spore, ki nastanejo med Delovno skupnostjo in med enim ali več uporabniki njenih storitev, bodo prizadete strani skušale rešiti sporazumno.
Za reševanje sporov lahko sporne strani imenujejo posebno paritetno telo, ki razišče sporen primer in predlaga stranka-
ma oziroma njihovim pristojnim organom ustrezno rešitev.
Sprejeti sporazumi o poravnavi sporov se morajo spoštovati in izvajati.
68.	člen
Če spor med prizadetima strankama ni rešen sporazumno, rešuje spor posebna arbitražna komisija na zahtevo katerekoli strani v sporu.
Arbitražna komisija po prejšnjem odstavku je pristojna reševati spore, ki bi nastali v zvezi z uresničevanjem določil tega Sporazuma.
69.	člen
V arbitražno komisijo imenujeta sporni stranki po dva člana, ki jih določi delavski svet TOZD oziroma DO, petega člana, ki je predsednik komisije in ki ne more biti delavec sporne stranke, pa imenujeta sporni stranki sporazumno.
Če se sporni stranki ne moreta sporazumeti o imenovanju predsednika arbitražne komisije, ga imenuje predsednik Sodišča združenega dela v Ljubljani.
70.	člen
Arbitražna komisija odloča o sporih na sejah z večino glasov vseh članov.
71.	člen
Za postopek pred arbitražno komisijo se smiselno uporablja postopek pred stalnim razsodiščem Gospodarske zbornice Slovenije.
72.	člen
Odločba arbitražne komisije je dokončna in ima moč izvršilnega naslova.
Odločbo iz prvega odstavka tega člena izvrši pristojno izvršilno sodišče, na območju katerega je sedež zavezanca.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73.	člen
Predlog tega Sporazuma določi Delavski svet SOZD na podlagi pobud, predlogov in mnenj, danih v poprejšnji obravnavi v TOZD oziroma DO in Delovni skupnosti. Predlog obravnavajo in o njem zavzemajo stališče delavski sveti TOZD oziroma DO in Delovne skupnosti.
74.	člen
Ta Sporazum se šteje za sprejetega, ko se zanj izjavi večina delavcev v vseh TOZD 'oziroma DO in Delovni skupnosti SOZD, z osebnim izjavljanjem.
75. člen Spremembe in dopolnitve lahko predlaga vsaka udeleženka tega Sporazuma, družbenopolitične organizacije, Delavski svet SOZD in generalni direktor. Za sprejem sprememb in dopolnitev	velja enak postopek kot za sprejem tega Sporazuma. 76. člen Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v glasilu Mercator.
Ljubljana, september 1977	Predsednik komisije za izvedbo referenduma SOZD Mercator
Vasja Butina, 1. r.
Samoupravni sporazum
o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi organizacijami združenega dela in trgovskimi organizacijami združenega dela SOZD Mercator
Na podlagi 43. člena Ustave SFRJ, na podlagi člena 60—91 Zakona o združenem delu in na podlagi določil svojih samoupravnih splošnih aktov, so proizvodne temeljne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: proizvodne organizacije) in trgovske ter zunanjetrgovinske temeljne organizacije združenega dela, ki delujejo v sestavu SOZD Mercator, n. suh. o., (v nadaljnjem besedilu: trgovske organizacije Mercator), sklenile naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TRAJNEM POSLOVNEM SODELOVANJU IN ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV MED PROIZVODNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN TRGOVSKIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA SOZD MERCATOR
VSEBINA
Členi
I.	Subjekta sporazuma..................................................1—2
II.	Cilji in metode sodelovanja........................................3—4
III.	Planiranje.........................................................5—8
IV.	Skupni proizvodno-prodajni plani...................................9—14
V.	Določanje skupne maloprodajne cene in normativne reprodukcijske cene . 15—31
VI.	Riziki iz skupnega poslovanja.......................................32—34
VIL Skupni prihodek in dohodek iz	skupnega poslovanja....................35—41
VIII.	Evidenca skupnega poslovanja in uspehov celotnega poslovanja podpisnic
sporazuma............................................................42—43
IX.	Sodelovanje s potrošniki............................................44
X.	Skupni organi......................................................45—54
XI.	Reševanje medsebojnih sporov........................................55—56
XII.	Pogoji za pristop in izstop iz Sporazuma............................57—59
XIII.	Spremembe Sporazuma.................................................60
XIV.	Prehodna in končna določila.........................................61—64
I. Subjekti sporazuma
1.	člen
Samoupravni sporazum (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) sklenejo in k njemu pristopijo:
—	proizvodne organizacije, ki trajno dobavljajo ali prodajajo svoje proizvode prek trgovskih organizacij Mercator in
—	trgovske organizacije Mercator, ki se ukvarjajo s prodajo na veliko in malo in z zunanjetrgovinskim poslovanjem teh proizvodov,
ter na podlagi tega sodelovanja ustvarjajo prihodek.
2.	člen
Subjekti tega Sporazuma so TOZD, ki lahko sklenejo ta Sporazum neposredno
ali s posredovanjem svojih širših oblik združevanja, v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
S podpisom tega Sporazuma podpisnice ustanovijo Temeljno poslovno skupnost združenega dela (v nadaljnjem besedilu: Skupnost združenega dela). Njeni člani so vse podpisnice tega Sporazuma (v nadaljnjem besedilu:	podpisnice). Skupnost
združenega dela ni pravna oseba.
II. Cilji in metode sodelovanja
3.	člen
Podpisnice soglašajo, da so cilji sodelovanja predvsem naslednji:
— optimalni razvoj in izkoriščanje proizvodnih in trgovskih zmogljivosti;
—	večja poslovna učinkovitost zaradi usklajenega delovanja;
—	skupno načrtovanje proizvodnje, blagovnega prometa na domačem in tujem trgu ter razvoja;
—	čimbolj še zadovoljevanje potreb potrošnikov;
—	povečanje dohodka proizvodnih in trgovskih organizacij;
—	enakopravna delitev skupnega prihodka, ustvarjenega v proizvodnji in blagovnem prometu pri proizvodih, ki so predmet poslovanja;
—	združevanje sredstev in odločanje o namenski uporabi združenih sredstev.
4.	člen
Podpisnice soglašajo, da za njihovo medsebojno sodelovanje in odnose veljajo naslednja načela:
—	enakopravnost proizvodnih in trgovskih organizacij;
—	medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko v proizvodnji in blagovnem prometu;
—	skupna raziskava in skupne propagandne akcije;
—	uporaba skupno dogovorjenih planskih elementov v programiranju skupnega prihodka in v delitvi tega prihodka, s tem, da se uporabljajo enaki kriteriji za proizvodne in za trgovske organizacije;
—	skupno določanje cen;
—	skupno prevzemanje rizika iz skupnega poslovanja;
—	sporazumno reševanje sporov;
—• javnost dela, medsebojna odprtost kalkulacij, pravica vpogleda v poslovne knjige in popolna medsebojna informiranost o vseh podatkih, ki so pomembni za skupno poslovanje, vendar z upoštevanjem tiste poslovne tajnosti, ki je nujna za uspešno poslovanje posameznih podpisnic.
III.	Planiranje
5.	člen
Podpisnice bodo pri izdelavi svojih proizvodnih planov, planov blagovnega prometa dn razvojnih planov medsebojno sodelovale. Obvezujejo se, da bodo plane usklajevale in tako dosegle usklajeni razvoj proizvodnih in trgovskih kapacitet, večjo proizvodnjo in prodajo, večjo racionalnost in ekonomičnost ter na tej podlagi čim večji skupni prihodek.
6.	člen
Proizvodnja in blagovni promet se bosta usklajevala s skupnimi proizvodno-prodajnimi plani, ki bodo določali asorti-man, količine in vrednost proizvodov ter blagovnih skupin, ki naj se skupaj proiz-
vedejo in prodajajo prek trgovskih organizacij Mercator.
7.	člen
Razširjena reprodukcija se bo usklajevala s skupnimi razvojnimi plani proizvodnje in blagovnega prometa. Ti plani bodo določali obseg združevanja sredstev iz skupnega dohodka in iz drugih sredstev podpisnic Sporazuma ter namen uporabe teh sredstev.
8.	člen
Združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo je možno na osnovi skupnih vlaganj in udeležbe v dohodku ali na osnovi kreditnega odnosa. O tem se bodo podpisnice sporazumele s posebnimi samoupravnimi sporazumi ali s posebnimi pogodbami za vsak konkretni primer investicijskih vlaganj.
IV.	Skupni proizvodno-prodajni plani
9.	člen
Podpisnice se obvezujejo, da bodo medsebojno usklajevale svoje srednjeročne plane, posebej pa bodo sprejemale skupne letne proizvodno-prodajne plane. Ti plani so osnova za skupno proizvodnjo in blagovni promet ter za planiranje skupnega prihodka.
10.	člen
Srednjeročni proizvodno-prodajni plani določajo okvirne količine proizvodnje in prodaje posameznih vrst blaga ter blagovnih skupin, predvideno dinamiko po letih in ukrepe za realizacijo plana.
11.	člen
Letni proizvodno-prodajni plani nadomeščajo okvirne pogodbe o dobavah blaga v naslednjem letu in določajo zlasti:
—	vrsto, količino in kakovost proizvodov;
—	ceno proizvodov;
—	obseg prodaje na domačem tržišču, obseg nakupov in prodaje v tujini;
—	embalažo, pakiranje in označevanje proizvodov;
—	čas, kraj in način dobave, prevzema in prodaje blaga;
—	roke in pogoje plačila računov;
—	način in oblike obračunavanja akontacije na vloženo delo in sredstva trgovine ter stimulacije za večjo prodajo, če to omogoča znižanje stroškov proizvodnje;
—	lokacijo zalog in določanje koeficienta obračanja sredstev in zalog;
—	kreditiranje proizvodnje ali prodaje s trajnimi ali občasnimi obratnimi sredstvi;
—	način prodaje blaga (potrošniški krediti, komisijska prodaja);
—	organiziranje skupnega pospeševanja plasmana, kar zajema zlasti ekonomsko propagando, odnose z javnostjo, uvajanje novih izdelkov, anketiranje potrošnikov, degustacije in druge podobne akcije;
—	pogoje za spremembo (povečanje ali zmanjšanje) količin, cen in drugih po-pogojev;
—	delež proizvodnje in trgovine v maloprodajni ali v izvozni ceni oziroma v skupnem prihodku;
—	vprašanje reklamacij;
—	posledice v primeru neizpolnjevanja plana;
—	druga določila, pomembna za blagovni promet.
V letnih proizvodno-prodajnih planih, ki jih sklepajo trgovske organizacije Mercator z vsako proizvodno organizacijo podpisnico, se precizirajo in kvantificirajo vsa tista določila iz tega Sporazuma, ki pomenijo konkretizacijo, zlasti iz poglavij V, VI, VII in VIII.
12.	člen
Elementi za skupne proizvodno-prodaj-ne plane se določijo na skupnih sestankih predstavnikov proizvodnih in trgovskih organizacij Mercator. Zaradi primerjave z normativi, ki bodo dogovorjeni po V. pogoju tega Sporazuma, je proizvodna organizacija dolžna dati svojo individualno kalkulacijo vrednosti vloženega dela in sredstev v proizvod oziroma v skupino proizvodov. Iz istih razlogov so trgovske organizacije Mercator dolžne dati svojo individualno kalkulacijo vrednosti vloženega dela in sredstev v prodajo proizvoda oziroma skupine proizvodov. Prizadete podpisnice imajo pravico preverjanja pravilnosti in upravičenosti posameznih postavk kalkulacije.
Letni proizvodno-prodajni plani se praviloma sprejemajo pred začetkom leta, za katero veljajo. Lahko se konkretizirajo še s posebnimi komercialnimi pogodbami.
13.	člen
V letnih proizvodno-prodajnih planih se posebej opredeljujejo obseg in pogoji opravljanja uvoznih poslov, ki jih za proizvodne organizacije opravljajo trgovske organizacije Mercator, ter merila za delitev skupnega prihodka iz teh poslov.
14.	člen
Letni proizvodni prodajni plan je spre-jet, ko ga podpiše pooblaščeni predstavnik proizvodne organizacije in pooblaščeni skupni predstavnik trgovskih organizacij Mercator.
V.	Določanje skupne maloprodajne cene in normativne reprodukcijske cene
15.	člen
Podpisnice so sporazumne, da njihovi skupni interesi in medsebojni ekonomski odnosi temeljijo na ustvarjeni realizaciji proizvodov, ki jih skupaj proizvajajo in prodajajo, in na doseženi tržni ceni.
Pod doseženo tržno ceno v smislu tega Sporazuma se razume maloprodajna cena proizvoda brez prometnega davka, pri izvozu pa izvozna cena fco jugomeja (v nadaljnjem besedilu: maloprodajna cena). Maloprodajna cena vsebuje:
—	materialne stroške proizvodnje in trgovine;
—• amortizacijo v proizvodnji in trgovini;
—	skupni dohodek.
16.	člen
Če z zakonom, družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom o cenah ni določeno drugače, se o maloprodajni ceni sporazumeta proizvodna in trgovska organizacija po pogojih na tržišču, v skladu z družbeno politiko cen.
Prodajne cene, ki so določene z zakonom, družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom, se v smislu tega Sporazuma smatrajo za skupno dogovorjene.
17.	člen
Z namenom, da se ugotovi del, ki predstavlja vloženo delo in sredstva v proizvodnji in v trgovini, s tem pa tudi osnova za določitev deleža v maloprodajni ceni proizvoda, ter z namenom, da se stimulira ekonomsko izkoriščanje reprodukcijskih faktorjev v proizvodnji in trgovini, se za proizvod ugotavljata proizvodna kal-kulativna cena in trgovska kalkulativna cena, ki morata v svojih elementih ustrezati družbeni produktivnosti, ne pa individualni produktivnosti proizvodne organizacije oziroma trgovskih organizacij Mercator, razen tistega vpliva, ki izhaja iz objektivno pogojenih razlogov.
Seštevek obeh je normativna reprodukcijska cena tega proizvoda.
18.	člen
Proizvodna kalkulativna cena predstavlja normativno vrednost vloženega dela in sredstev v proizvodnji.
Proizvodna kalkulativna cena je torej sestavljena iz normativov:
—	materialnih stroškov;
—	minimalne amortizacije;
—	zakonskih obveznosti;
—	pogodbenih obveznosti;
—	vkalkuliranih bruto osebnih dohodkov;
—	dela sredstev skupne porabe.
19.	člen
Trgovska kalkulativna cena predstavlja normativno vrednost vloženega dela in sredstev v trgovini. Trgovsko kalkulativ-no ceno sestavljajo isti normativni elementi kot proizvodno iz prejšnjega odstavka.
Trgovska kalkulativna cena, kot sestavni del reprodukcijske cene, se lahko izrazi v absolutnem znesku na proizvod ali na enoto vrednosti proizvoda (kot pribitek na proizvodno kalkulativno ceno oziroma kot odbitek od normativne reprodukcijske cene).
Delitev trgovske kalkulativne cene na del, ki pokriva dejavnost trgovine na debelo, in na del, ki pokriva dejavnost trgovine na drobno, se opravi s posebnim sporazumom med trgovskimi organizacijami Mercator.
20.	člen
Kalkulativne cene in njihovi elementi se planirajo po posameznih proizvodih, po skupinah proizvodov ali zbirno preračunano na celotni obseg medsebojnega poslovanja oziroma na delež, ki ga imajo trgovske organizacije Mercator v realizaciji proizvodne organizacije.
21.	člen
Materialni stroški v kalkulativni ceni se priznavajo na osnovi dogovorjenih normativov teh stroškov v proizvodnji oziroma trgovini za določen proizvod, skupino proizvodov ali enoto vrednosti proizvoda.
Kot osnova za določitev normativa materialnih stroškov se lahko vzamejo povprečni stroški za proizvodnjo določenega proizvoda, ugotovljeni v daljšem časovnem razdobju. Pri istovrstnih proizvodih večjih proizvajalcev se vzamejo kot osnova povprečni materialni stroški teh proizvajalcev.
Za normative materialnih stroškov v trgovski kalkulativni ceni in za presojo njihove racionalnosti se uporabijo primerjalni podatki podobnih trgovskih organizacij, podatki poslovnega združenja za trgovino, službe družbenega knjigovodstva, upošteva pa se specifičnost strukture trgovske mreže trgovskih organizacij Mercator.
22.	člen
Normativi amortizacije v kalkulativni ceni se priznavajo v višini, ki ustreza predpisanim minimalnim stopnjam.
23.	člen
Normativi zakonskih in pogodbenih obveznosti se planirajo v mejah, ki ustrezajo potrebnim stroškom uporabe obrat-
nih sredstev, stroškov zavarovanja in drugih pogodbenih obveznosti, pri zakonskih obveznostih pa se upoštevajo le tiste, ki imajo značaj fiksnih obveznosti in ki niso odvisne od višine ostanka dohodka. Podpisnice se lahko posebej dogovorijo o načinu in višini priznavanja pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na obveznosti za kredite, odvisno od obsega potrebnih obratnih sredstev za določeni koeficient obračanja, na obveznosti za zavarovanje poslovnih sredstev, na prispevke, članarine in druge vrste pogodbenih obveznosti.
24.	člen
Normativi vkalkuliranih bruto osebnih dohodkov se priznavajo v višini, skladni z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi, veljavnimi za grupacijo, v katero spada prizadeta proizvodna organizacija oziroma trgovska organizacija Mercator. Za primerjave gibanja osebnih dohodkov se uporabijo podatki, reducirani na pogojno nekvalificiranega delavca.
25.	člen
Za izračun normativa sredstev za skupno porabo se upoštevajo le tisti izdatki, ki so namenjeni za obvezno stanovanjsko izgradnjo, minimalni družbeni standard delavcev in druge namene, ki so kot minimalni določeni z zakonskimi predpisi oziroma družbenimi dogovori oziroma s sindikalno listino.
26.	člen
Če se po prejemu skupnega proizvodno-prodajnega plana bistveno spremenijo kalkulativne vrednosti posameznih elementov kalkulativne cene za določeni proizvod ali za skupino proizvodov, lahko zainteresirana podpisnica sproži postopek za določitev novih kvantifikacij.
27.	člen
Predstavniki proizvodne in trgovskih organizacij Mercator imajo pravico medsebojnega preverjanja pravilnosti in upravičenosti posameznih elementov normativne reprodukcijske cene.
28.	člen
Delež proizvodne organizacije in trgovskih organizacij Mercator v maloprodajni ceni se izračunava na osnovi:
—	deleža proizvodne kalkulativne cene in trgovske cene v normativni reprodukcijski ceni in
—	deleža v razliki med normativno reprodukcijsko ceno in maloprodajno ceno, in sicer v sorazmerju, ki ustreza udeležbi amortizacije in novo ustvarjene vrednosti
proizvodnje ter trgovine v skupni, novo ustvarjeni vrednosti in amortizaciji.
Na tej osnovi se ugotovi delež proizvodnje v maloprodajni ceni, ki pripada proizvodni organizaciji, in delež trgovine v maloprodajni ceni, ki pripada trgovskim organizacijam Mercator.
Proizvodno ceno (delež proizvodnje) torej sestavljata proizvodna kalkulativna cena in del razlike med reprodukcijsko in maloprodajno ceno.
Trgovsko ceno (delež trgovine) torej sestavljata trgovska kalkulativna cena in del razlike med reprodukcijsko in maloprodajno ceno.
Na podlagi tako izračunanih elementov se v letnem proizvodno-prodajnem planu določi procentualni delež proizvodne organizacije in trgovskih organizacij Mercator v maloprodajni ceni brez prometnega davka, in sicer po proizvodih oziroma skupinah proizvodov, ki jih predvideva letni plan.
29.	člen
Deležev maloprodajni ceni, izračunan po določilih prejšnjega člena, se ne menja tudi v primerih spremembe prodajnih cen, kadar se te razlike spremenijo na osnovi zakonskih predpisov izvajanja sprejete politike cen ali tržnih gibanj, razen če se zainteresirane podpisnice o tem posebej dogovorijo.
30.	člen
Podpisnice so sporazumne, da bodo usklajevale maloprodajne cene v primerih, če se ugotovi, da proizvodna organizacija v svoji prodajni mreži prodaja blago, ki je predmet sporazumevanja po tem Sporazumu, po drugačnih cenah, ali če druga trgovska organizacija prodaja to blago po nižjih cenah.
31.	člen
Trgovske organizacije Mercator obračunavajo na prodajno' ceno tudi vse vrste prometnega davka v skladu z veljavnimi predpisi.
VI.	Riziki iz skupnega poslovanja
32.	člen
Podpisnice Sporazuma so soglasne, da skupno nosijo rizike in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnega poslovanja, pod pogoji, določenimi v tem Sporazumu.
Velja načelo, da dohodek ni bil ustvarjen, dokler ni bilo blago prodano končnemu potrošniku in tudi plačano.
Za skupni rizik veljajo izgube, ki nastanejo na osnovi skupaj dogovorjene razvojne in poslovne politike, bodisi da gre za skupna vlaganja sredstev v osnovna
ali obratna sredstva, ali pa za vlaganja v tekočo skupno proizvodnjo in blagovni promet.
Pri tem se kot skupni riziki smatrajo zlasti:
—■ izpad ali zmanjšanje proizvodnje zaradi objektivnih okoliščin (višja sila, izjemno povečanje cen reprodukcijskega materiala, monetarno-valutne spremembe, spremenjeni uvozni pogoji);
—	zmanjšanje možnosti prodaje zaradi objektivnih okoliščin (višja sila, visoke prodajne cene, mednarodne monetarne spremembe, spremenjeni pogoji potrošniških kreditov, spremembe objektivnih pogojev ponudbe in povpraševanja doma ali v tujini);
—	zmanjšanje dohodka pri razprodajah po nižjih cenah, če ne gre za sporazumno dogovorjeno znižanje;
—	odpisi nekurantnega, demodiranega ali kako drugače razvrednotenega blaga;
—- administrativno določena maloprodajna cena ali njeni elementi, tako da v celoti ali delno ne dosega reprodukcijske cene.
Če proizvodna organizacija zniža cene določenega blaga v svoje namene, je dolžna v znižanje zajeti tudi zaloge, ki so še neprodane v trgovskih organizacijah Mercator.
33.	člen
Skupni riziko sporazumno ugotovijo in izračunajo pooblaščeni predstavniki prizadete proizvodne in trgovske organizacije Mercator. Izguba ali zmanjšanje dohodka, nastalega zaradi skupnega rizika, bremeni skupni dohodek tistih organizacij, ki so neposredno sodelovale v poslovanju.
34.	člen
Če se ugotovi, da je ena od obeh prizadetih organizacij, proizvodna ali trgovska, zaradi administrativno določenih cen ali elementov teh cen poslovala pri določeni blagovni skupini z negativnim ostankom dohodka, druga pa s pozitivnim, je ta druga dolžna razliko izravnati, tako da prideta obe v enak družbeno ekonomski položaj.
Če iz bilateralnih odnosov med proizvodno in trgovsko organizacijo Mercator zaradi nizkega dohodka ni mogoče pokriti negativne razlike iz prejšnjega odstavka, se razlika pokrije iz pozitivnega ostanka dohodka pri poslovanju z drugimi blagovnimi skupinami, ki se prodajajo prek trgovskih organizacij Mercator, in sicer v sorazmerju z višino ostanka dohodka drugih blagovnih skupin.
Namesto pokrivanja rizikov iz ostanka dohodka drugih blagovnih skupin, kot je predvideno v prejšnjem odstavku, se pod-
pisnice lahko dogovorijo za poseben rizični sklad. Merila za oblikovanje in zaposlovanje tega sklada se določijo s posebnim samoupravnim sporazumom.
VII.	Skupni prihodek in dohodek iz skupnega poslovanja
35.	člen
Skupni prihodek iz skupnega poslovanja predstavlja vrednost plačljive realizacije za prodano blago in usluge, ki so jo ustvarile trgovske organizacije Mercator, po maloprodajnih cenah, brez prometnega davka, v določenem obračunskem obdobju in v skladu z veljavnimi predpisi.
36.	člen
V skupni prihodek v smislu prejšnjega člena se ne šteje vrednost plačane realizacije, ki je bila dosežena s prodajo blaga in v sodelovanju z organizacijami združenega dela izven tega sporazuma.
To se nanaša na blago, nabavljeno od proizvodnih organizacij, ki niso podpisnice tega Sporazuma, na prodajo blaga in uslug iz uvoza ter na druge prihodke, ki po veljavnih predpisih spadajo v skupni prihodek trgovskih organizacij, pa so bili ustvarjeni izven tega Sporazuma.
37.	člen
Iz skupnega prihodka, ugotovljenega v smislu 35. člena tega Sporazuma, se pokrivajo:
—	materialni stroški, ki se nanašajo na skupno poslovanje, izračunani v višini in na način, kot je določeno v 21. členu tega Sporazuma ;in v skladu z veljavnimi predpisi (normativ materialnih stroškov, uporabljen na celotni obseg skupnega poslovanja) ter
—	minimalna amortizacija osnovnih sredstev, uporabljenih v skupnem poslovanju, izračunana po določilu 22. člena tega Sporazuma.
38.	člen
Po pokritju materialnih stroškov in amortizacije iz prejšnjega člena se dobi skupno ustvarjeni dohodek, ki se razporeja na proizvodne in trgovske organizacije v sorazmerju z njihovim prispevkom k temu dohodku, merjenim glede na vloženo delo in uporabljena sredstva.
Pod vloženim delom in uporabljenimi sredstvi se razume amortizacija kot preneseni del vrednosti osnovnih sredstev in novo ustvarjena vrednost, izražena kot bruto dohodek.
39.	člen
Iz skupno ustvarjenega dohodka se neposredno izdvajajo in zagotavljajo iz-
datki, ki služijo za pokritje tekočih vlaganj v procesu reprodukcije v proizvodnih in trgovskih organizacijah, in sicer:
—	zakonske in pogodbene obveznosti;
—	vkalkulirani bruto osebni dohodek;
—	del sredstev za skupno porabo, vsp izračunano na osnovi normativov v smislu 23., 24. in 25. člena tega Sporazuma.
40.	člen
Delitev skupno ustvarjenega dohodka, ki služi za pokritje drugih obveznosti iz dohodka, za razširjeno reprodukcijo in za rezerve, se opravi v skladu z določilom druge alinee 28. člena tega Sporazuma.
41.	člen
Finančni odnosi med proizvodno organizacijo in trgovskimi organizacijami Mercator so med letom le začasni in se smatrajo kot akontacija na delitev skupnega prihodka. Proizvodna organizacija praviloma fakturira blago po proizvodni kalkulativni ceni in obračunava v korist trgovskih organizacij akontacijo na delitev skupnega prihodka. Dokončni obračun in dokončna delitev skupnega prihodka se na podlagi zbirnih podatkoY opravi po posameznih tromesečjih, oziroma najkasneje za celotno poslovno leto, in sicer tako, da se celotno poslovanje med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami Mercator in njihov delež preračuna na doseženo maloprodajno vrednost po določilih 28. člena tega Sporazuma.
Po dogovoru med podpisnicami se obračun lahko opravi tudi v krajših obdobjih, na osnovi ocene in primerjave s planom.
Delitev na posamezne temeljne organizacije trgovine na debelo in trgovine na drobno med trgovskimi organizacijami Mercator se opravi na osnovi deleža, ki ga imajo v realizaciji s posameznimi proizvodnimi organizacijami, v skladu s posebnim sporazumom iz 19. člena.
VIII.	Evidenca skupnega poslovanja in uspehov celotnega poslovanja podpisnic Sporazuma
42.	člen
Podpisnice se dogovorijo, da bodo zaradi primerjave uspehov v skupnem poslovanju in zaradi primerjave uspehov v svojem celotnem poslovanju izračunavale in primerjale nekatere kazalce, ki izhajajo iz njihovih zaključnih računov.
Medtem ko se delitev skupnega prihodka med podpisnicami opravlja na osnovi vnaprej dogovorjenih normativov v smislu določih 18.—28. člena in 35.—41. člena, se primerjava kazalcev po zaključ-
nih računih opravlja na osnovi dejanskih elementov delitve celotnega dohodka vsake podpisnice.
V	ta namen se podpisnice dogovorijo, da bodo izračunavale in primerjale naslednje kazalce:
—	delež Mercatorja v poslovanju proizvodne organizacije (tabela 1);
—	obračun poslovanja Mercator s proizvodno organizacijo (tabela 2);
—	primerjava osebnih dohodkov in skupne porabe (tabela 3).
Vsebinska zasnova tabel in kazalcev, ki jih tabele vsebujejo, je sestavni del tega Sporazuma. Tabelo 1 izpolnjuje proizvodna organizacija, tabelo 2 Mercator, tabelo 3 pa vsaka organizacija svoj del.
V	knjigovodski in izvenknjigovodski evidenci morajo poleg tega biti zagotovljeni podatki za spremljanje komercialnih planov, spremljanje združenih sredstev in kontrolo skupnega poslovanja vse do nivoja posamezne temeljne organizacije.
43.	člen
Primerjalni kazalci iz predhodnega člena služijo lahko za eventualne korekture elementov planske reprodukcije cene v naslednjefm letu.
Glede na ekonomski položaj, ki ga je dosegla proizvodna organizacija oziroma trgovske organizacije Mercator po zaključnem računu, se prizadete organizacije dogovarjajo za združevanje sredstev v investicije, ki omogočajo povečanje proizvodnje in prodaje, v skladu s sprejetimi skupnimi razvojnimi plani proizvodnje in blagovnega prometa.
IX.	Sodelovanje s potrošniki
44.	člen
Podpisnice Sporazuma se obvezujejo, da bodo sodelovale s potrošniki prek samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij potrošnikov. V ta namen se bodo vključevale tudi v ustrezne družbene dogovore in samoupravne sporazume.
Poleg tega se obvezujejo, da bodo prek organizacije SZDL povabile predstavnike organizacij potrošnikov, da s svojimi delegati polnopravno sodelujejo v skupnih organih Skupnosti združenega dela.
Za posebno stimulacijo potrošnikov, ki v trgovski mreži Mercatorja nabavljajo blago ali posamezne vrste blaga iz posameznih blagovnih skupin, bodo proučile oblike uvedbe posebne udeležbe potrošnikov na delu dohodka, ustvarjenega v skupni proizvodnji in prodaji tega blaga, z namenom, da se prodaja tega blaga še bolj pospeši.
X.	Skupni organi
45.	člen
Za uresničevanje skupnih ciljev, odločanje o skupnih poslih in za potrebe koordinacije so se podpisnice tega Sporazuma odločile, da kot skupne organe oblikujejo:
— Poslovni svet Skupnosti;
— svete blagovnih skupin.
46.	člen
Poslovni svet Skupnosti je skupni organ vseh podpisnic Sporazuma. Člane Poslovnega sveta iz proizvodnih organizacij volijo sveti blagovnih skupin, in sicer vsak svet po enega delegata in njegovega namestnika. Člane Poslovnega sveta iz trgovskih organizacij Mercator voli Delavski svet SOZD Mercator, in sicer enako število, kot je članov iz proizvodnih organizacij. Tri člane Poslovnega sveta iz vrst potrošnikov imenuje organizacija SZDL.
47.	člen
Poslovni svet ima predsednika in namestnika: eden je iz vrst delegatov proizvodnih organizacij, drugi pa iz trgovskih organizacij Mercator. Mandat članov sveta traja dve leti.
Seje Poslovnega sveta so sklepčne, če seji prisostyuje več kot polovica članov sveta, sklepi pa so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica prisotnih elanov, in sicer po načelih dvodomnega sistema. Poslovni svet sprejme o svojem delu poslovnik.
48.	člen
Seje Poslovnega sveta sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi. Predsednik je dolžan sklicati sejo Poslovnega sveta tudi na zahtevo najmanj 1/3 podpisnic Sporazuma ali na zahtevo 1/2 svetov blagovnih skupin.
Stroške udeležbe za delo na sejah Poslovnega sveta nosijo proizvodne oziroma trgovske organizacije Mercator, iz katerih so člani sveta.
49.	člen
Poslovni svet ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	sprejme smernice poslovne in razvojne politike skupnosti;
—	usklajuje delo svetov blagovnih skupin;
—	usklajuje poslovne programe blagovnih skupin;
—	predlaga pokrivanje rizikov in izgub v breme vseh podpisnic Sporazuma;
—	sprejema zaključni račun Skupnosti iz skupnega poslovanja;
—	sprejema priporočila;
—	voli predsednika in namestnika predsednika Poslovnega sveta;
—	predlaga spremembe in dopolnitve tega Sporazuma;
—	opravlja druge zadeve, ki izhajajo iz tega Sporazuma ali iz predpisov.
50.	člen
Kot skupni organ podpisnic Sporazuma v posameznih sorodnih blagovnih skupinah se oblikuje svet blagovne skupine.
V	svet posamezne blagovne skupine delegira po enega delegata tista podpisnica, ki proizvaja proizvod konkretne blagovne skupine in tista trgovska organizacija Mercator, ki posluje s konkretno blagovno skupino. Trgovske organizacije Mercator konkretne blagovne skupine pa se lahko dogovorijo za skupnega delegata. Delegata za svet blagovne skupine iz vrst potrošnikov imenuje organizacija SZDL.
51.	člen
Sveti blagovnih skupin se ustanovijo za naslednje blagovne skupine:
—	osnovna živila;
—	meso, mesni izdelki, ribe in ribje konzerve;
—	sadje in zelenjava (sveže in konzervirano);
—	začimbe, juhe in praškasti proizvodi;
—	konditorski izdelki;
—	pijače;
—	mleko in mlečni izdelki;
—	tobačni izdelki;
—	pralna in čistilna sredstva ter sorodno blago;
—	tekstilna konfekcija in metraža;
—	perilo in trikotaža;
—	tehnično blago in instalacijski material;
—	pohištvo;
—	galanterija in pozamenterija;
—	kozmetika;
—	usnje, čevlji in guma;
—	papir.
V	skladu s potrebami ali zaradi razširitve poslovanja se lahko formirajo tudi drugi sveti blagovnih skupin.
52.	člen
Svet blagovne skupine ima predsednika in namestnika. Seje sveta sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Predsednik je dolžan sklicati sejo sveta tudi na zehtevo najmanj 1/3 članov sveta, ali na zahtevo Poslovnega sveta. Svet blagovne skupine odloča na sejah veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov sveta, sklepi pa so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica prisotnih delegatov sveta.
Svet blagovne skupine ima naslednje pravice in obveznosti:
—	sprejema politiko razvoja in poslovanja blagovne skupine;
—	spremlja uresničevanje medsebojnega sodelovanja;
—	usklajuje proizvodno-prodajne plane;
—	spremlja gibanje elementov reprodukcijske cene proizvodov blagovne skupine in položaj na trgu; določa elemente za maloprodajne cene oziroma za izvozne cene;
—	sprejema predloge in priporočila za ugotavljanje in delitev dohodka po kriterijih Sporazuma;
—	usklajuje politiko razširjene reprodukcije, usklajuje razvojne plane in sprejema skupne razvojne plane;
—	obravnava predloge skupnih akcij v razširjeno reprodukcijo in daje temeljnim organizacijam združenega dela priporočila za naložbe v projekte skupnega interesa;
—	obravnava periodične in letne obračune poslovanja blagovne skupine;
—	sprejema ukrepe za boljše poslovanje blagovne skupine;
—	odloča o formiranju podskupine, o eventualnem združevanju z drugim svetom, ustanavlja delovne komisije;
—	odloča o pogojih in načinu pokrivanja rizikov in izgub iz skupnega poslovanja v breme celotne samoupravne poslovne skupnosti;
—	obravnava pristop novih članov blagovne skupine in izstop dosedanjih;
—	obravnava druga vprašanja, ki so interesantna za blagovne skupine in za izvajanje Sporazuma.
53.	člen
Posamezni sveti blagovnih skupin sprejmejo poslovnik o svojem delu.
54.	člen
Tehnično-organizacijske posle za svete blagovnih skupin opravlja strokovna služba Delovne skupnosti SOZD Mercator.
Stroške nastale v zvezi z delom sveta in s sodelovanjem na sejah nosijo podpisnice, iz katerih so delegati.
XI.	Reševanje medsebojnih sporov
55.	člen
Podpisnice Sporazuma so pripravljene svoje medsebojne spore, ki bi izhajali iz tega Sporazuma, reševati z medsebojnim kontaktom, v duhu enakopravnosti, razumevanja in spoštovanja dobrih poslovnih običajev. Če spora ne bi mogle rešiti na ta način, ga bodo poverile skupni arbitraži.
Skupno arbitražo sestavlja 5 članov. Po dva člana imenujeta podpisnici, ki sta v sporu, petega člana kot predsednika arbitraže pa izbereta skupaj iz vrst podpisnic, ki niso v sporu.
Če se podpisnici, ki sta v sporu, ne moreta zediniti o imenovanju petega člana arbitraže, ki je hkrati predsednik, se zaprosi predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani, da imenuje 5. člana arbitraže.
V primeru, da nastopa v sporu pred skupno arbitražo več podpisnic tega Sporazuma, in izhaja spor iz istega pravnega ali samoupravnega razmerja, imenujejo podpisnice iste sporne strani skupaj 2 člana skupne arbitraže v smislu določil 3. odstavka tega člena.
56.	člen
Arbitraža dela po načelih zakonitosti, materialne resnice, ekonomičnosti in svobodnega prepričanja. Odločitev arbitraže je dokončna in obvezna za podpisnice, ki so v sporu.
XII.	Pogoji za pristop in izstop iz Sporazuma
57.	člen
Če zakon drugače ne določa, lahko proizvodne organizacije pristopijo k temu Sporazumu in postanejo subjekti tega Sporazuma pod naslednjimi pogoji:
—	da se proizvodna organizacija in trgovska organizacija Mercator sporazumeta o vzpostavitvi trajnih poslovnih odnosov in sprejimeta in podpišeta ta Sporazum;
—	ne glede na določilo prejšnjega odstavka so se podpisnice sporazumele, da je v prvi fazi začetka uveljavljanja tega Sporazuma potrebno zlasti intenzivno uvajati odnose na načelih tega Sporazuma v primerih, kjer so trgovske organizacije Mercator in proizvodna organizacija že doslej sodelovale, pri tem pa je proizvodna organizacija bila v zadnjem letu udeležna pri Mercatorju z najmanj 10 % prometa blagovne skupine, ali pa je Mercator nabavljal pri proizvodni organizaciji najmanj 2% njene proizvodnje, pri tem pa je proizvodna organizacija v zadnjem letu prek OZD, združenih v SOZD Mercator Ljubljana, n. sub. o. prodala vsaj za 2.000.000 din svoje realizacije.
58.	člen
Ta Sporazum je sklenjen in obvezen za vsakega podpisnika z dnem, ko ga podpiše njegov pooblaščeni zastopnik. K temu Sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi druge proizvodne organizacije, če izpolnijo pogoje iz prejšnjega člena in ko Sporazum podpiše njihov pooblaščeni zastopnik.
59.	člen
Podpisnica Sporazuma lahko izstopi iz sporazuma pod pogojem, da je izpolnila do izstopa vse svoje obveznosti iz skupnega poslovanja po tem Sporazumu. Odpovedni rok je 6 mesecev, isti rok velja tudi na izpolnitev vseh obveznosti, ki so za to organizacijo nastale v odbobju skupnega poslovanja do izstopa.
XIII.	Spremembe Sporazuma
60.	člen
Postopek za spremembo tega Sporazuma lahko sproži vsaka podpisnica s tem, da predlaga formulacijo sprememb, ki jih želi. O predlogih za spremembo in dopolnitev tega Sporazuma razpravlja Poslovni svet in jih pošlje v odločanje podpisnicam. Sprememba je sprejeta, ko jo sprejmejo in podpišejo vse podpisnice tega Sporazuma oziroma njihovi pooblaščeni zastopniki.
XIV.	Prehodna in končna določila
61.	člen
Podpisnice so sporazumne, da se v primeru tehničnih in organizacijskih težav, ki bi v začetku izvajanja tega Sporazuma nastale pri ugotavljanju in delitvi skupnega prihodka po kriterijih iz Sporazuma, lahko dogovorijo tudi o drugih začasnih merilih, če so ta v skladu s temeljnimi načeli tega Sporazuma.
62.	člen
Proizvodne organizacije-podpisnice tega sporazuma so ne glede na članstvo v skupnosti pri SOZD Mercator svobodne glede sklepanja podobnih sporazumov z drugimi organizacijami združenega dela. Pri tem se bodo držale vzajemnega načela klavzule največjih ugodnosti.
63.	člen
Za tolmačenje tega Sporazuma je pristojen Poslovni svet Skupnosti.
64.	člen
Original tega Sporazuma se hrani v SOZD Mercator Ljubljana, n. sub. o., kjer pristojna strokovna služba vodi tudi register podpisnic sporazuma in njihove izjave o pristopu.
Vsaka podpisnica prejme po en overjen prepis tega Sporazuma v slovenskem in srbohrvatskem jeziku.
PODPISNICE SPORAZUMA:
TRGOVSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA SOZD MERCATOR PROIZVODNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
DELEŽ »MERCATORJA« V POSLOVANJU PROIZVODNE ORGANIZACIJE
Naziv proizvodne organizacije
	Celotna realizacija	Od tega odpade na »Mercator«				% Mercator
		skupina pro- izvodov	skupina pro- izvodov	skupina pro- izvodov	skupaj Mercator	
1	2	3	4	5	6 (3+4+5)	7 (6/2)
1.	realizacija (plačljiva) 11	materialni stroški 12	minimalna amortizacija 13	zakonske obveznosti 14	pogodbene obveznosti 15	bruto osebni dohodki 16	skupna poraba 2.	ostanek dohodka za razširjeno reprodukcijo, od tega: 21	povečana amortizacija 22	del dohodka, ki je rezultat izjemnih pogojev 23	obvezni samoupravni dogovorjeni plasmani (za skupne rezerve, za nerazvite, za vlaganja v infrastrukturo) 24	razširitev materialne osnove dela (neto)-poslovni sklad 25	obvezne rezerve						
OBRAČUN POSLOVANJA »MERCATORJA« S PROIZVODNO ORGANIZACIJO
Naziv proizvodne organizacije
	skupina proiz.	skupina proiz.	skupina proiz.	skupaj	% udeležbe proizvodnih organizacij v realizaciji Mercator
					
1	2	3	4	5 (2+3 + 4)	6
ENGRO (ali zunanjetrgovinska organizacija) 1.	fakturna vrednost proizvodne organizacije 2.	akontacija na stroške poslovanja trgovine 21	— oblika razlike v ceni 22	— oblika razlike v ceni 23	— oblika razlike v ceni 3.	nabavna vrednost trgovine 31 — oblika razlike v ceni 4.	prodajna vrednost 5.	razlika v ceni (21 + 22 + 23 + 31) 6.	stroški poslovanja engro trgovine (enostavna reprodukcija) od tega: 61	materialni stroški 62	minimalna amortizacija 63	zakonske obveznosti 64	pogodbene obveznosti 65	bruto osebni dohodki 66	skupna poraba 7.	ostanek dohodka za razširjeno reprodukcijo, od tega: 71	povečana amortizacija 72	del dohodka, ki je rezultat izjemnih pogojev 73	obvezni in samoupravno dogovorjeni plasmani (za skupne rezerve, za nerazvite, za infrastrukturo) 74	razširitev materialne osnove dela (neto-posl. sklad) DETAJL 8.	nabavna vrednost (= 4) 9.	maloprodajna vrednost 10.	razlika v ceni 11.	stroški poslovanja detajl trgovine (enostavna reprodukcija), od tega:					
1	2	|	3		4	5 (2+3+4)		6
111	materialni stroški 112	minimalna amortizac. 113	zakonske obveznosti 114	pogodbene obveznosti 115	bruto osebni dohodki 116	skupna poraba 12.	ostanek dohodka za razširjeno reprodukcijo, od tega: 121	povečana amortizacija 122	del dohodka, ki je rezultat izjemnih pogojev 123	obvezni in samoupravno dogovorjeni plasmani (skupne rezerve, nerazviti, infrastruktura) 124	razširitev materialne osnove dela (neto za poslovni sklad) 125	obvezne rezerve 13.	ostanek dohodka za razširjeno reprodukcijo v trgovini (7 + 12)					
PRIMERJAVA OSEBNIH DOHODKOV IN SKUPNE PORABE
Naziv organizacije	Štev. zaposl. na podlagi vkalkulir. ur	Štev. pogoj. NK V delav.	Za bruto OD	Za skupno porabo	Skupaj	od tega za čiste OD	Sred. doh. na pogoj. NKV delavca uporab, za	
							bruto OD + skupna poraba	čisti OD
							o (4 + 5)	9 (7/3)
1	2	3	4	5	6	7	8	3	
Proizvodna organizacija Mercator, od tega: engro (ali zunanjetrgov.) detajl								





SJ. • JiiiJLLJ































































OE
Mercator
Glasilo delovnega kolektiva SOZD MERCATOR n. sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja Delavski svet SOZD Mercator — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Dušan Dolinar, Ivan Brečko, Nada Rihtar, Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Marjan Pogačnik — Odgovorni urednik: Vasja Butina — Tisk: Tiskarna Kočevski tisk, Kočevje — Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.