Politicen list za slovenski narod. Po pošti prejema» velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 grld., za en mesec 1 eld. 40 kr T administraciji prejemiiu, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 irld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 pld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemno in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrcdnlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^te v. 82. V Ljubljani, v sredo 10. februvarija 1SP2 Imetnik XX. Vera v armadi. Velikanske so premembe, ki se leto za letom vršč v vseh evropskih armadah. Vedno nove iznajdbe, popravljanja in zboljšavanja, vedno večje žrtve davkoplačevalcev za oboroženi mir. In občna vojaška dolžnost! Nekdaj je bila že nepremagljiva armad», če je 50.000 ali 100.000 v vojaški službi utrjenih starih vojakov težkim korakom z železno disciplino bližalo se sovražniku. Tedaj so odločevali bajonet, puškino kop;to in težki meč konjikov; mož je stal proti možu, odločevala je zmago osebna spretnost in neustrašenost. Ali dandanes stoje milijoni proti milijonom, narod proti narodu, želeč uničiti nasprotnika z vsemi sredstvi moderne vojaške umetnosti. Če se na tako armado iz zasede usuje svinčeni dež, ki kakor gosta toča iz sovražnih repetirk v minuti sesuje in konča neštete množice mladeničev, če v takem resnem trenotku družinskim očetom pride na misel dom in družina — tedaj jih ne bode obdržala v vrsti nobena disciplina, ako jih ne bode navdajala trdna vera na večno plačilo za juuaško smrt, ako ne bodo prepričani o sveti dolžnosti umreti za cesarja in domovino. Torej le ona armada bode v bodočih strašnih bojih, katerih nas Bog varti', v vseh slučajih zanesljiva in stanovitna, ki bode prešinjena trdne vere na Boga in večnost ter prepričana o pravični stvari, za katero gre v boj. S tem prepričanjem smo pozdravili nedavno ukaz na višje vojaške poveljnike, v katerem se jim priporoča, naj skrbneje goje verske vajs in sploh versko prepričanje med častniki in moštvom. Če pomislimo, da vsako leto toliko tisoč mladeničev zapusti dom ter mora iti v vojake in da isto število dosluženih vojakov zapusti vojašnice in se vrne zopet k domačemu ognjišču, moramo reči, da je ta ukaz tudi velikega socijalnega pomena. i: "T' L™ L J O i t ;k Mi spoštujemo vojaški duh avstrijskega čast-ništva, vendar ne moremo zaraolčati, da ravno v teh vrstah v obče popolnem pogrešamo najmanjše sledove vernosti, kakeršno smpmo zahtevati tudi od „omikanih" krogov, in da mnogi gospodje častniki vseh vrst z nekako ironijo poslušajo nazore, katere smo gori v kratkih potezah le označil'. In pisatelj teh vrstic ne trdi, kar je čul ali čital, temveč je sam imel priliko mnogo mesecev opazovati vojaško življenje med prostaki, gojenci v vojaških šolah in častniki. Ni tu primeren prostor, da bi narisali pravo podobo vojaškega življenja osobito med moštvom. Toliko pa smemo reči, da je v moralnem oziru za priprostega vojaka vojašnica najslabši šola. Koliko poštenih, dobrih mladeničev pride iz kmečkih hiš v vojašnice po mestih, ki se tu popolnem izpridijo in so kot dosluženi vojaki doma prava kuga med vaščani in Občani. OJkod grde kletvine, odkod mržnja do dela, odkod drugi izrodki moralnega propada, ki se širi med ljudstvom? To so večinoma nasledki vojaškega življenja. Pri vojakih se spo?.najo ljudje najrazličnejših značajev in nravij. Dovolj je jeden sam izprijen mladenič v sobi, da okuži vse svoje tovariše. In kdo gleda na red. na pošteno vedenje, spodobno govorjenje? Navadno nihče, kajti podčastniki, ki naj bi dajali lep vzgled v tem oziru prostakom, so navadno še slabši, ker si smejo več dovoliti, kedar jih ne opazuje oko strogega častnika. Za velikonočno spoved in druge cerkvene vaje so se vsaj pred nekaterimi leti malo ali nič brigali-Verskemu čutu poštenega mladeniča gotovo ne zadošča na mesec jedna „cerkvena parada", katere se udeleži jedva polovica vojaštva. Ker utegnemo o tem na drugem mestu obširneje govoriti, končamo za danes te kratke vrstice z opomnjo, da nas veseli zadnji ukaz, ki pa je in more biti le prvi korak k boljšemu. Kajti z jednim „befehlom" se ne mo- rejo izruvati globoke in močne korenine, ki razjedajo ono velevažno napravo, za katero se vsako leto žrtvuje toliko milijonov narodnega imenja. Slovensko-konservativno časopisje. i. Viribus unitis! Koliko zahteva dandanes olikano občinstvo od časopisja! Vsak bralec želi, da iz „svojega lista" najpreje i«ve vse dnevne novice, ne da bi jih čital prej v kakem drugem časniku; „njegov list" naj razpravlja samostojno in temeljito politična, soci-jalna, narodna, cerkvena in vsa druga važna vprašanja, ki so na dnevnem redu; „njegov list" naj ima mnogo dopisov iz vseh krajev; podlistki „njegovega lista" naj bodo izvirni in zanimivi, poučni in zabavni. Iz kratka: čitatelj terja od „svojega časnika", da je „izvrsten" ter ne zaostaja za drugimi časniki enake vrste. Celo neolikano občinstvo kmalu spozna, ali je hrana, katero mu podaje njegovo časopisje, pristna in tečna, ali je le pogreta in neslana. Uredniki slovenskih konservativnih časnikov si vsj prizadevajo, da naše časopisje ne zaostaja za nasprotnimi liberalnimi listi, niti tujimi, niti domačimi. Vendar koliko boljše in močnejše bi bilo naše konservativno časopisje, ko bi spoznal vsak verni Slovenec pomen in važnost katoliškega tiska sploh in posebej korist združenega in skupnega delovanja pri našem časopisju. Toda žal, da je še vedno le pičlo število onih Slovencev, ki spoznajo, da je treba združiti svoje moči tudi na polju našega časuikarstva ter poprijeti za pero za verske in narodne svetinje, za katere se bori naše časopisje. Koliko je med nami olikanih in nadarjenih mož, ki bi lahko izborno sodelovali pri naših leposlovnih in političnih časopisih, pa leni in brezbrižni gledajo, kako se naše časopisje bori z liberalnim svojim nasprotnikom! Kako pa dela n. pr. nemško liberalno časopisje v tem oziru? Na nogah ima vso svoje učenjake in puhloglavce, ter hiti objavljati njih duševne proizvode, dostikrat ne glede na njih vrednost in dostojnost; vse dela, vse pomaga pri liberalnem listu. Pri nas pa dremlje marsikatera učena glava, počiva marsikatera spretna roka ter neče poprijeti peres». Kako zdrave misli imajo nektteri naši narodnjaki duhovskega in posvetnega stanu glede političnih vprašanj, pa jim ne pride na misel, da bi kaj zapisali v prid katoliškega narodnega časopisja! Kako izvrstni in sedanjim razmeram primerni govori se čujejo dostikrat na javnih shodih iu zborovanjih raznih društev ali tudi v zasebnih družbah, pa se malokateri govornik domisli, da bi svoj govor poslal uredniku „svojega lista"! Tudi se dobe med nami dobri humoristi, ki bi lahko podpirali naše konservativne časnike s humoreskami in zabavnimi spisi. Žalostno je v resnici, da marsikateri Slovenec, ki bi lahko vrlo podpiral s peresom katoliško Reforma jiiridičnih študij. Govor poslanca dr, Ferjančiča v drž. zboru dne 28. januvarija 1882. (Konee.) Predloga o pripravljalni službi za sodniško službo gre v ednem oziru predaleč, kakor se mi zdi. Predloga določuje, da se pri sodiščih morajo vršiti tudi vaje s praktikanti in avsknltanti, da se dalje izobrazijo v svoji pravoznanski sposobnosti. Jaz si ne morem misliti, da bi kak svčtnik ali sodnik sploh mogel voditi vaje. Po tem takem bil bi sodnik na pol profesor. Naloge vaj naj bi dajal, presojeval, morda celo kl»sifikoval. Za to je pač potrebna cela in gotovo najboljša moč. Zaradi tega bi bilo treba pomnožiti osobje pri sodiščih. O tej stvari sem že govoril v pravnem odseku in sem v svoje zadovoljstvo zasledil v odse-kovem poročilu o novi vredbi študij, da se je tudi v tem odseku o tem govorilo in da je eden član ravno tako, kakor jaz v pravnem odseku opomnil, da take praktične vaje spadajo bolj na vseučilišče, nego v sodniško dvorauo. Sedanja vzgoja, kakoršna je pri sodniškem naraščaju, zdi se mi popolnoma neprimerna. Nič neznanega ue bodem povedal, ako omenim, da se naraščaj pri sodništvu navadno več let rabi le za to, da spisuje zapisnike v kazenskih zadevah. Če se pomisli, koliko večje in obširnejše je civilno pravosodje, nego kazensko, se lahko spozna, kako edno-stransko je izobraženje naraščaja za sodniško službo. Tako je skoraj brez izjeme v provincijah. Nekaj bolje je na Dunaju. Tu ima praktikant vsaj delo pri raznih sodiščih, če tudi ne po kakem posebnem na- in narodno stvar, zakoplje svoj talent nalik evau-geljskomu hlapcu. Da, zgodi se celo, da kak naroden listkar, dopisnik ali člankar svoje spise in dopise pošilja liberalnemu nemškemu časopisju. To seveda rado spreime proizvode katoliških pisateljev v svoje predale, zajedno pa pita katoličane s trapci, nazadnjaki itd. Jako moramt obžalovati, da mnogo naših konservativnih narodnjakov svetnega stanu ne pozna važnosti našega konservativnega časopisja ter z nami ne sodeluje pri našem časnikarstvu. Toda stvar ta je preimenitna ter vredna žrtve in truda! Saj veže vendar vse katoličane, duhovnike in neduhovnike ista vez katoliških idejalov; vsi se borimo za ista načela, /sa vprašauja, verska, narodna, gospodarska, zadevajo nas vse. Združimo se torej ter skupno pojdimo vsi na delo, kajti le v združenju je moč! Ako bo v srcu vsakega našega konservativca gorelo navdušenje za naše časopisje in se v dejanju kazalo, zaman se bode zaganjalo v nas liberalno časnikarstvo. Najostrejše pušice naših sovražnikov se bodo skrhale ob močni trdnjavi katoliške vzajemnosti in složnosti. Kar zadeva skupno delovanje pri našem časnikarstvu, omenjamo na prvem mestu navadne dopise ali sporočila o zanimivih političnih in nepolitičnih dogodkih. Marsikateri dopis je za časopis že zato mnogo vreden, ker prihaja morda iz daljnega tojega kraja, ali iz kraja, ki je zgodovinsko imeni- črtu. Pa tudi tukaj se slišijo pritožbe, da se prak-tikanti uporabljajo le za taka dela, ki se delajo po „šimeljnu", in pa za to, da posredujejo mej sodnikom in pomožnimi uradi, vzlasti mej včasih preveč oddaljeno registraturo. Nedavno sem čital, da so dunajski praktikant|e razpravljali vprašanje, bi li ne bilo umestno, da bi jim dali konje in tako olajšali službo. (Veselest.) Sicer pa bode visoka zbornica pri posvetovauju in sklepanju o predlogi zastran pripravljalne službe o tem se morala odločiti, ali to moram naglašati, da je neobhodno potrebno, da se teorija in praksa združita v pravem razmerju in da se še le s tem in ne le z vseučihščnimi študijami izgojtS spretni juristi. (Dobro!) S kratkimi besedami hočem se sedaj obrniti k drugemu vprašanju, k čemur mi daje povod § 1. Ta paragraf sicer nema, kakor se je večkrat omenilo, samo naloge, določiti one pravo- in državno-znanske študije, katere dajo kvalifikacijo za javne službe, ali vsekako je ta smoter tudi tehten. Če se pa hoče doseči popolna kvalifikacija, mora se dobiti tudi jezikovna sposobnost (Odobravanje.), da bode jurist mogel opravljati službo mej prebivalstvom, mej katerim mora delovati. Na prvi pogled to vprašanje ni v najtesnejši zvezi s predlogo, ali mi Jugoslovani jako čutimo po-maujkanje tacih naprav. (Odobravanje.) Naši severni bratje Cehi in Poljaki imajo svoja vseučilišča, na katerih se predavajo pravniški predmeti v njih jeziku. Se Italijani so dosti na boljšem, kakor mi, kajti imajo italijanska predavanja na vseučilišču v Inomostu. Samo Jugoslovani nemarno na avstrijskih vseučiliščih nobene akademične obravnave pravo-znanskih predmetov. (Čujte! Cujte!) Kakor rečeno, ne sme se ugovarjati, da ta pred loga uičesa nema določevati v jezikovnem oziru. To prizuavam in vem, da bodo te določbe veljale za vsa vseučilišča brez ozira na predavalni jezik. Vendar se mi dozdeva, da je tukaj pravo mesto, da izjavim te pritožbe, to tembolj, ker jih jako živo in hudo čutimo. Poljski vseučilišči v Krakovem in v Levovu, češko v Pragi gotovo ueso le zaradi tega nastala, da se na njih goji znanost, temveč izvirajo iz praktične potrebe, d» se pridobi kvalifikacija za sodelovanje pri pravosodju, bodisi kot pravdnik ali sodeč. Posebno pa imajo italijanske fakultete v Inomostu ta namen. Še so mi v spominu jake neprijetne besede, s katerimi je odgovoril njega ekscelenca gospod uč-ni minister v budgetnem odseku našemu zastopniku, ko je bil izprožil to vprašanje. Rekel je, da bi nedostajalo primernih in kvalifikovanih docentov. Odgovarjati moram gospodu učnemu miuistru. da prav nič ne pozna slovenskih pravnikov, Če tako sodi o njih. (Tako je! na desnici.) Sicer pa nam ni baš za to, da bi take naredbe morale biti na gra-škem vseučilišču. Nam bi bilo še ljubše, če se napravijo kje drugje. In če se pravi: Morda ali vero-jetno ne bode sposobnih docentov, je podobna ten, bodisi po svoji preteklosti, bodisi zaradi zanimivih sedanjih dogodkov. Kako rado čita občinstvo dopise iz tujine, n. pr. it Ameriko, Afi\ke. Bosne itd., naj bodo še tako priprosto pisani! In vsak slovenski časnik ima kakega naročnika v daljnih krajih sveta, ki je zmožen, da spiše za „svoj list" kak dopis ali kako novico. Ker imajo torej dopisi iz daljnih, tujih krajev za časnike poseben pomen, prosimo rojake, bivajoče v tujini, poročajte nam v domovino o zanimivih dogodkih, novostih ij odno-šajih svojega bivališča. Nekateri dopisniki imajo napako, da poročajo svojim časnikom samo o cerkvenih stvareh iu dogodkih, zadevajočih zgolj verske in cerkveLe pjbožnosti, taki naj razširijo svoje obzorje ter dado svojim dopisom primerno različnost. Razlika mika. Tudi najpobožnejši bralec se utrudi in mu postane dolgočasno, ako čita u. pr. meseca julija in avgusta p> vseh časopisih le o novih mašah ali pa o binkoštnem času zgolj o birmah in velečastnih škofovih sprejemih. Za izbiranje dobrih dopisov seveda ne moremo dati kakega splošnega navodila, kajti poročevalcu je razsoditi, je li kak dogodjaj primeren, da se v Časniku objavi ali ne, le toliko splošno omenjamo, da dopisi so tem boljši in tem bolje ugajajo bralcem, čim bolj so kratki pa raznovrstni. Najbolje bo v tem oziru vsakdo pravo pogodil, ako čita ril,e časa pazno kak list, ki se, kar različnost in m;čnost depisov zadeva, posebno odlikuje. pritožba iu isti dvom raivideti iz odsekovega poročila. Tukaj se je dvomilo, če se bodo za novo-uvedtno avstrijsko državno zgodovino našli sposobni docent;e iu vzl;c temu se bode ta predmet vpeljal (Cujte! na desuici.) iu gospod minister zagotavlja, da si bode pomagal s profesorji filozofije iu vse storil, da vzgoji docente za ta predmet. Jje uvedite predavanja v slovenskem jeziku in docenti se bodo že dobili, o tem ni dvombe. (Tako je! na desnici.) Predavanj v našem narodnem jeziku na vseučiliščih ne dobivamo iu ko sera nedavno v pravnem odseku sprožil, da bi se v predpise o sodniškem izpitu vsprejela vsaj taka določba, kakor jo že najdemo v uaredbi iz 1854. leta, katera tudi vrejuje sodniški izpit, je žal zrstopuik sorodnega naroda temu ugovarjal (Cujte! Cujte! na desnici.), kar me je neizrečeno zabolelo. Vseučilišče nam ne daje, sodniški izpit se tudi ne sme baviti z jez'kom; moram vendar vprašati, kako naj se vendar reši to jeiikovno vprašanje, s katerim se že toliko buvirno. S cer je pa jeiikovno vprašanje- vprašanje, kateremu se moramo naučiti brez predsodkov zreti v obraz. Ko se otresemo vseh predsodkov, bode vsem razumliivo, da se to vprašanje mora vrediti. V svoje zadovoljstvo lahko konstatujem, da so se poslednji čas nazori o tem precej ublažili. Poročevalec o študijskem redu je sam pri debati o finančnem zakonu izrecnj izrekel, da se mora vsakemu narodu varovati in zagotoviti njegov jezik, če hočemo priti do vspešnega dela. (Živahno odobravanje na desnici.) Ce ne moremo ne od vseučilišča, ne od sodniškega izpita pričakovati dokaza kvalifikacije v jezikovnem oziru, bodo jusiične uprave še nadalje navezane na ona spričevala, ki se dandanes rabijo za dokaze, na spričevala, ki se dobe od kogar-koli, in večkrat ne na baš lep način. (Tako je! na desnici.) Dalje ne bodem stvari več razpravljal. Sklenil sem bil jako kratko govoriti, ali na koncu pa moram opomniti, da je bil moj namen, tudi pri tej predlogi pokazati na potrebo našega naroda, na potrebo, ki so more zadovoljiti od vseučilišča. Ker pa predloga ne nasprotuje takim vredbam, temveč so take naprave mogoče v okviru te predloge, zatorej bodem zanjo glasoval. (Živahno odo-bravauje na desnici.) Politični pregled. V Ljubljani, 10. februvarija. ¿^©trs-isl«? «ieEeie, JPlener. Listi se vedno še pečajo s Plenerjem. Levica bi bila ž njim veliko izgubila, posebno ker bi Plener tudi ue bil mogel biti prestavljen v gosposko zbornico. Uradniki skupnih uradov ne morejo biti poslanci, pa tudi ue poklicani v gosposko zbornico. Članstvo gosposke zbornice pa obdrže, če so že poprej bili njeni člani. Plener bi bil torej za politično življenje popolnoma izgubljen. — Poljski listi pa vedo povedati, da se Plener ni zavezal ostati še dolgo vodja levičarjem Ko se politični odnošaji malo prčmene, bode rad vsprejel kako višjo državno službo. — Kdaj se to zgodi, seveda poljski listi ne vedo, po naših mislih je pač mogoče kaj tacega kmalu potem, ko bode vrejena valuta. Predsedstvo skupnega najvišjega ra-čuniSča. Ker Plener ni hotel prevzeti te službe, vrše se sedaj pogajanja z drugimi osebami. Kakor ve povedati neki dunajski list, je toliko gotovo, da tega mesta sedaj ne dobi nobeden levičar. dr. Nokk iu na njegovo mesto prišel konservativni ministerski svetnik pl. Jaegemann. Srbija. Radikalna stranka je povabila kraljico Natalijo, da naj se povrne v Srbijo. Ruski listi pa kraljici odsvetujejo povrat, dokler ga jej regentstvo, vlada in skupščina ue dovolijo. V Belemgradu bi zaradi tega prišlo do neredov in celo kraljevi prestol bi prišel v nevarnost. Avstrija bi pa dobila priložnost vmešati se v srbske stvari. Najbrž bode kraljica poslušala pametne svete in ne bode dajala povoda kakim nemirom. liumunija. Vladna stranka jc izdala volilni oklic, katerega so podpisali vsi ministri. Opozicijo je to malo iznenadilo, ker mislila je, da se nekaj ministrov ne bode hotelo odločno izreči za reforme,, katere zahteva mladokonservativna stranka. Sedaj se pa vidi, da je v vladni stranki edinost. V oklicu se obeta, da se bode preustrojila uprava. Odpravili se bodo sedanji od strankarskih vplivov odvisni prefakti in podprefekti, in se bodo nastavili spretni, izšolani uradniki, ki bodo lahko vestneje in bolj nepristranski opravljali svoj posel, ker se jim ne bode bati, da zgube službo, ko pride nova vlada, katera bode morala svojim pristašem dobiti dobro mesto. Državna posestva se bodo razdelila in prodala in tako 180.000 kmetskih delavcev postane posestniki. O vuanji politiki pa pravi oklic, da se bode vlada vedno držala načela, da se mora varovati svoboda in popolna ne-zavisnost Rumunije, v ostalem je pa vladna stranka za obvarovanje miru. Rusija obrača vedno večjo pozornost na skrajni vzhod. Letos hoče število vojnih ladij v Tihem morju na jednajst povekšati, pri čemur se pa ne štejejo torpedna zaloga in pa pomočna plavila. Rusi čutijo, da jim na skrajnem vzhodu utegne škodovati Kitaj ali pa Japan. Tudi evropske velevlasti nič posebno z veseljem ne gledajo, da se ruska moč tako širi ob Tihem morju. Še večji vpliv pa Rusija dobi v teh krajih, ko bode dodelana sibirska železnica. Francija. V Bordeauxu so osnovali katoliki „Ligo /a zopetno pridobitev javnih svobodščin". Liga, ki se bode razširila po vsej Frauciji, pravi v svojem volilnem oklicu, da je z republikansko vladavino zadovoljna, ali tega ne more dopustiti, da bi republika bila gospodstvo le edue same stranke. S šolskimi zakoni se liga ne strinja, ker so duhovniki iz šole izključeni. Društvena svoboda mora veljati za vse in vera se ne sme preganjati. Predsednik tej ligi je pa Oarnotov svak David Gaston, odvetnik v Bordeauxu. Španija. Včeraj so usmrtili štiri na smrt obsojene anarhiste v Kseresu. Bili so baje glavni vodje neke anarhistične zarote. Več druzih anarhistov je pa obsojenih v večletno ječo. Republikanska stranka je smrtna obsodba anarhistov jako raz-I burila. V Kseresu so meščanje v znamenje žalosti ; zaprli vsa okna. Vlada je bila odredila obširne naredbe za ohranjenje javnega reda. — Senat španjski je sprejel zakon o nedeljskem počitku. Senator Roca je pa predlagal, da bi se kralj španjski tudi odrekel delu svojih dohodkov, kakor se je portugalski. Večina senatorjev pa ni pritrdila nasvetu vojvode Roce. iopisi. «3 države. Rusija in Vatikan. Da je papež imenoval kardinala Ledochovskega generalnim prefektom pro-pagaude, je v Peterburgu vzbudilo precejšnjo nevo-Ijo. Rusi se boje, da bode tako odlikovanje poljskega kardinala mej katoliškimi Poljaki vzbudilo še bolj narodno :n versko zavest, češ, da v Rimu tudi še neso pozabili poljskega uaroda. Seveda papež ni iz političnih nagibov počastil kardinala, kakor mu podtikajo ruski listi, temveč le zaradi njegovih zaslug za cerkev. Rusija pa naj Poljakom da ednakoprav-nost, pa se ji ne bode treba bati vsake Poljakom dobrodejue sapice. Nemčija. Na Bideuskem se tudi majejo tla liberalcem. Da sam veliki vojvoda ne podpira liberalne strauke, gotovo bi že bila dogospodarila. Prevrat v Prus'ji daje pogum tudi badenskim konservativcem, ki sedaj odločno zahtevajo, da se tudi na Badenskem uvede verska šola. Tudi se pripravljajo premembe v ministerstvu. Finančni minister Žid dr. Ellstiitter je že napovedal svoj odstop, njega naslednik bode baje član katoliške stranke dr. Regen-auer. Pa tudi dva druga liberalna ministra baje kmalu naredita prostor konservativcem. Posebno pomenljivo bi bilo, ko bi res odstopil učni minister Izvinu ( iz Gorice, 8. februvarija. Ako greš zapustivši zaduhlo mestno zidovje pod milo nebo, posrečilo se ti bo že zapaziti tu pa tam rumenkasto trobentico. Zvedavo, a še zaspano vzdiga svojo glavico ter ti kliče: „Le še malo potrpi in vrne se zelena pomlad!" Pa, dragi bralec, ni še bilo najti niti te prve oznanjevalke vesele vigredi in je še brila ostra burja, vzrastla je v ozidju tihe bogoslovnice druga cvetka, koje ue vzamejo sape viharne, in tudi ne premenljivi vetrič. Ta cvetlica je: „akademična podružnica vse-učiliščnega društva." Nedelja, 17. januvarija, bil jc oni srečni dan, ko je prodrla že delj časa željno pričakovana in na tihem gojena rožica trdo skorjo zemlje in se povspela na svitlo. Zares mično, dd, spodbudljivo je bilo gledati, kako se je ob 5. uri zvečer polnila, ona, sicer ue posebno priljubljena „aula tentanimum", da se ondi pozdravi početek toliko pomenljivemu društvu. Da! Pravim spodbudljivo je bilo! Tu si čul Slovenca z Italijanom, Hrvata s Cehom navdušeno vkre-pati o prihodnjosti društva. Ena je bila misel, eden bil jim je smoter: Katoliška ideja, vresničena, realizirana v novem solnograškem katoliškem vseučilišču. Kaj bi nas bilo pa tudi delilo in razdvojilo? Morda jezik? O nikakor ne? Eua nam je misel, en nam je duh, duh uamreč sv. katol. cerkve ! Li to ni bistveno? Po prebranih štatutih voljen je bil odbor. Novoizvoljeni predsednik spodbujal je s krepko besedo svoje brate, kazajoč jim vesele ure, ki jih je doživel o velikih počituicah gori v Solnogradu sredi navdušen h katoliških mladeničev, ki kakor eden mož stoje za sveto našo stvar. Da bi se pa ta velevažni dogodek še bolj proslavil in, da Oi tudi zunaj bogoslovnice našel posnemovalcev, prirejena je bila javna veselica obsegajoča govore, petje in godbo. — Kmalo po dokončanih volitvah jeli so dohajati povabljeni gostje. Pot jih je peljala po okrašenem hodišču v prostorno obednico, koja je bila tudi primerno ozaljšaua. Izmej govorov, kojim je bila glavna vsebina katoliška ideja, kot ideja svetovna, univerzalna, naj omenim samo kratek rek, ki mi je segel globoko v sree. Prvi govornik dr. Jos. Pavlica, naš vrli in neutrujeni spiritual, dokazuje veleimenitui povod, ki je zbral toliko občinstva, pokaže nam mej drugim tudi varni kraj, gotovo zavetje, kamor naj vsadimo nežno cvetko, kraj pa je: „Srce Jezusovo." O zares zlate besede! Po dokou- j ■čanem govoru zapoje pevsko društvo za ta dan jako ! primerno: „Jesu dulcis memoria." Govor se vrsti j za govorom. V ognjevitih besedah povdarjajo govor- ; niki pomen tega društva rekoč: „Biti ud temu društvu, 1 bodi bogoslovcu ponos!" j Pa preobširno bi bilo vse natauko opisati. Navdušenje je bilo splošno in vsakemu govoru sledili so burni živio-klici. Videlo se je pa tudi, da govori prepričanje. To pa že vsak ve, kar od srca pride, tudi k srcu gre. Da bi pa tudi nežno mladež srednjih šol spodbudil ta vzgled, bila je tudi oua povabljena k slavnosti, saj je ravno ona nada in up sv. cerkve in države. Petje se je vrstilo za godbo in govori. Prebrali so se telegrami, ki so nam došli povodom slavnosti od bratov bogoslovcev. Tako n. pr.: Iz Solnograda, Maribora, Tridenta, S t. Polita. Posebno nas je pa pozneje obveselilo zares bratovsko pismo, poslano od ž. g. bogoslovcev iz bele Ljubljane. Slava jim! Zares možate besede, vredne katoliškega duhovnika! Slednjič zahvali se naš dobri in ljubljeni vodja, veleč, g. dr. Jos. Gibrijelčič zbranim gostom, da so počastili 8 svojo navzočnostjo slavi ostui dogodek. Posebej je pa tudi izražal svojo zahvalo premilost. in prevzviš. knezonadškofu, ki so tako toplo in iskreno pripore- | čali, da se je društvo osnovalo. Mi pa hočemo nežno 1 MS» " krčmo, hišna XI a> |>» UUtlj opiiu», zrcala, glasov i r._ V najem se oddá veiik vrt. Kupi se mala lilša v mestu. Stanovanja se zvedó 88 3—3 v pisarni za posredovanje pri zasebnih opravilih A. Kaliiij-a na Prešernovem trgu štev. 3. iM i^—— >Ta Starem trgu štev. 4 oddA se ■j ii a Marija in Janko Budnar, otroka. Gries, svak. Ludovik Cs» opazovanja 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanje ¿rakomeru r m m Lufîioîn^rft po Celziju 725 9 730 8 736.7 -34 06 -1-2 V & t e r lirezv. m. vzh. V r e m h megla sneg oblačno O L. « 3 a 6 80 sneg Srednja temperatura —1-3", za 0-9° pod normalom. Išče se poštena, zanesljiva 83 4—3 prodajalka v primernih letih za branjarijo (štaouno) na deželi. — Pismene ponudbe sprejema administracija tega lista. Tinktura za želdec, katero prireja GABRIJEL PICCOLI, lekarnar „pri an-gelju" v Ljubljani, Dunajska oesta, je mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1*36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5-26. Poštnino plača naročnik. — 1 stekenica velja 10 kr. (60-33) (1309) 6 ./M „ . m'mwm'-t za mesec maj. 82 3-a Natančneje se iz\e nasproti štev. 5 II. nadstrop e. _ * Velika zaloga, vina Dominik Trojanšek, pekovski mojster, v Gorici, Via Municipio štev. B, se priporoča posebno častiti duhovščini in drugim gisoodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo jj| dobro vino, belo in črno. Kdor si enkrat pri meni naroči vino, gotovo se ne kesa in ga zopet naroč'. Belo vino je iz goriške okol ce. V zalogi ira»m posebno dobro istri-jansko vno „teran" in izvrsten „re-fosko" v steklen cah iz 1. 1889. Vsa ta vina razpošiljam po najnižji ceni in zagotavljam najboljše blago. Priporočan se torej si. občinstvu. 77 16—3 Natorni istrijanski črni teran. c3 I? 53 S 0 VK H» ct 55 S a 9 < m (D F 1 Ud» I® H 1 SME'S i ; 6. februvarija. Marija Loboda, delavčeva hči, 61/» leta, Streliške ulice 11, jetika. — Uršula Verkovc, lončarjeva hči, 3 mesece, Streliške ulice 8, jetika. 7. februvarija. Janez Jenko, krojač, 65 let, sv. Petra cesta 38, srčna hiba. — Marija Kosel, gostija, 71 let, Kravja dolina 2, emphysema pulm. — Marija Bernot, mestna uboga, ! 71 let, Karlovska cesta 7, plučnica. 8. februvarija. Jožefa Blatnik, gostija, 81 let, Kravja dolina 11, marasmus. i H ft A H M H praška loterija, ¡j Glavni dobitek irecke à 1 gld. priporoča 48 « C. Ji 9-7 W K a z p r o cl a j a s Pozor! Pozor! (•29) 8 V inodajalniei An dr. Druškoviča v Ljubljani, Mestni trg št. 9/10 dobiva se po najnižji ceni JKšTnaj boljša modrobela poste-" klcnjena ploščeviuasta kuhinjska posoda 5 ¿RŽ" ats* atr Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižji ceni. S tem ponuja se p u. gospod,njam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, preri-sloiništvom tiohršu c itd. najboljša prilika svoj.i h šiio in kuh iiisko orodje no ceni spopolniti al' pa si noo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od gld. 15"— ao gld. 200-— Tnanja naročila izvrše se takoj. U ! TÎ p O .1 d Z ^ II 13 u u a j s k a b o r z a. Dne 10. februvarija. Papirna renta 5%, lo% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld. . ... . London, 10 funtov stri...... 94 gld. 80 kr. Cesarski cekini . Nemških mark 100 Dné 9. februvarija. Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska papirna renta b%..... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ ,, „ 4'/,% Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... 107 gld. 75 kr. 102 188 147 182 96 100 185 61 60 70 20 16 50 1 Ljubljanske srečke, 20 gld...... Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld.......20 Salmove srečke, 40 gld........61 \Vindischgraezove srečke, 20 gld..........57 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 159 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2887 Akcije južno železnice, 200 gld. sr. . . . 92 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100................45 22 gld. 25 17 „ - „ 50 25 50 50 16 65 kr. imenjarnična delniška družba na Dunaju, 5* ^ » j#> WollzeiIe števT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročil» izvrš6 se mijtočnejc. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnioe. 41/» % zastavna pisma peštanske ogerske komer- cijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10 * premijo. Na to papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. goldinarjev se dobi z jedno zemljiščnokreditno promeso ¡V 1 gld. ill SO kr. kolek. StT' Žrebanje dné 15. februvarija. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vreduii: Ignacij Žitnik. Tiak iiiiu-iškt Tiskarne" v Liubliani.