l>ajnai.szijL&> stßvilita otosegsct IC str»eLixi irt stane X X>i*iaur». LelO IV*. Šlev. 91. V Celfu, sobofa dtte t2. avgusta 1922. PsštniBs Qlpßana 0 gattroim. ¦B^H^H JBStudijska knjižnica jft ^H ^H H| ^H ^BWBjk ^JL^Ä 3tano ,etno 48 Din, meseCnp 4 Din, ?a iijo^mstvo Ictno 120 Din, ~ Qglasi za //wi viSinc stolpcu 40 p. Reklame mcd teUstom, o&inrtiuce in zabvale 50 p. Fosajpaes^a Stevilka stane SO p. Izltafa ysaK loreK, čemek in spboio. Uretipi$tvo Strossmajerjeva ul. St. 1, 1. nadstr. Telefon St. 5$. llpravnižtvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritlWje. Telefon St. 65. t=a Račun tor. poštncga čekovnega urada štev. 10.066, =3 V diTCh, ko pruslavlja bcla Ljublja- : ni glasnike in apostole nachmahle kkje • < svobode — naše Sokole, proslavi Celje skrortvno in skoroda na zunaj nc- rpažcno delo naše domače. slovensKe abrt.i. I V .sobuiu ab iO. uri se utvuii v tc- Im prva obrtna razstava, ki naj pokaže ..i«5.1 javnosti, kaj zmore, kaj ustvana ..aü;i doinača obrt, ki pokaže v niale-m, aj imamo in česa šc nmiamo. Za naše obrt.uištvo. ki je v osvooo- jeni domovini našlo plodna tla za svoj razvoj, nastopajo s io razstavo praz- j "ični dticvi dela. Celje ie biJo in jo sre- ¦'išee našega obrtnistva. V nckdanjih ¦-zkih časih, ko je deželna in mestna prava storila vse, da jc zadrževala in • Wjala razvoj slovcnske obrti v Celju, , •^ nastopil v Cclju mož, dolaven in nc- I iiri'orcn obrtnik, naš spoštovaui Ivan < ^ebek, ki je polozil prve teinelje obit- i iiiski- organizaciji, njegovo delo je rodilo \ ;spehe, ker je delal ne menee se za o- ire in nerazumevanje. S prvo obrtno azstavo v Celju proslavi Celje tutTl velik del njegovega truda, njegove živ- 'ienske naloge in 11am je prijetna doIZ- ost, da mu moremo na tern nicstu 00 tej priliki izreči nase častitke, ki vcljajo delu in vztrajnosti! Pravim, da ne bi bili pravieni casu, v kojem živimo in descttetjem, ki so , 2a. nami, ako sc nc bi sponinili v trc- nutku, ko stopaimo 11a razstavišee prvc «brtne razstave v Celju, one naše ležke preteklosti, ko jc neitiska in Doneničen^ obrt skozi dolga deset- in desetlctja po- zirala v svojih dclavnicah na.š sloven- <;ki kmečkr naraščaj, ki je prjhajal v Ce- Ijc se1 izučit rokodclstva ler je ostajal v .Celju ali pa sc vracal na kmetc izučcn v obrti, toda narodu odtujen za narocJ ^b'rt. Vsa sila nekdanjega pri^iljenega "emštva je slonela nekdaj v Celju na HcmŠkomislečeTn, nialo izobraženem 0- brtmštvu, ki k moralo pokorno slnžlt! maloštevilrii netnški KospodujočL kasti. Naša obrtniška orsanizacija je v tež- kem in trdern bojn za obstoi to absolutno nernško preinoč že pred vojno v Cclju močiio zrahljala, previat po svctovni# vojni pa je napravil tej zgodovinski laZi tiKli na tem polju popolen konec. Kar }e še preostalo, se mora znajti v nove raz- niere, vsakdanja resnica m življenje. ki nas vse obdaje, kaže vseni ,nekdaj zape- Jianim pravo pot, ki je v trdni narodirr «taiiovski oru'aiiizaciji, vsc 'dni.^o pa, \ kar hoče živeti pw .stiiri celiski iicinski j veri, bo odncsel čas, ki nc prizanaša in naše delo, ki nc sme nikdnr nočivati. Nekdaj snio stcii na prste'cno roke ] siovcnske obrtnike v Celjii, danes nam j slovtnska obrt v Celjn v zvezi s svojimi j tovariši iz slovensfce Štaierske otvarja prvo1 svojo obrtno razstavo. danes naših obrtnikav nc štcjeino več. danes že la- ' hko vprašiijenio tudi, kdo Jc boijši, kclo 1 js.1 sniidneiši. V tcm leži tudi že naš 0- gromni napredek, iz tega vidika prvi o- brtni razstavi v Celiu na.ivečii uspeh. Iv. Prekoršek. Prof. S. Reich. Na zanatlijsku izložbu ii Celje. Krupnini koraciina stnnnmo, od ¦ka-ko srno slo-bodni, u holju, ijepšu bu- • dučnost i to ii svakoj .nrant našeg žl- vota, u svakoin krn.ni našc no^re otadž- bine. Poznato je. kako je baš Slovenija bila prije pritisnuia, da niie ni jcuan pokret, ni jedna Jdeja iiaihizila kod na- ših jakih a i nasiJnih gospodara na razr- umijevaiije, ako je bila 11 korist naSeg I slovenskoK naroda; čak nrolivno, om su je ostijetili, ako :ie ikako bilo 11 nji- hovoj moči. Pa baš stoga naša je SIo- venija napredovala je sada toliko; ',ile, : prije stegnule, banule su sada svom si- ! lom n svijet, da se ispoljavaiu. ni sad i dodušc po miloj volji, to prilike ne c!o- zvoüävaju. I tako se mo.elo do^oditi, da ! razdohlja 11 našem uapredovanju posli- je osobodjenja nečemo ORraničavati po deccnijaina, nego po ^odiruimn. ako rt- i mjesecima. I Zanatlijskii iziožba u Celju bičc ic- dan dokaz tome. Ona če iznenaditi eak i mnogog Celjanina, jer naši ljudi vsc premalo drŽe do dobre reklame, iznc- [ liadiče i)ogotovo stranca. kojt če se čuditi, da je i 11 provinciii takvo što rno- tfuče. Naei če ovdje zastupane sve s;ra- ne od »teške« induistrije u prizcmlju i dvorištu divnc osnovne škole, željeznc i kamene, natopljene teškim rnfuŠlcaraC- kim znojetn, pa do uježnih ručnir^ ra- dova u drugome katu, u koic je uloženo toliko žcnskog, nama muškarcima ne- ! dokučivog mara. Nači češ iia dvorjštu. bnrc, iz kojeg rnožeš, ako piieš popreč- : uo svaki dan po jedan li,tar. rriti icdnß. tridcsetak godina. Možeš, ako ti jc ovaj dosadau žiyot več dozlogrdio, izabrati i kamen, lakši jli teži, pa i bogumilski, rasicošnjji ili iednostavniii — i>rema za- sluzi —, da ri ga :netiiu na tvoje ze- nialjske preostatke. Da, i »ciciban« ce vršiti ovdje svoju dužnost. ali ße kri- lati ciciban iz naših «ajeva, niti onaj naš-eg Otona Župančiča, ne«o trgovca Zupančiča. iPogledaj. pa češ vidjcti. Ko- ii ie bolestan ili svakako noče da se truje, neka potraži pavilion velepccarc ]>iehlove; nikada više neče onda da trn- ži inozetnski konjak. I tako daljc tTo kraja. .Ja i "^ču sve cla kažem, što če se ttioci vidjeti i kupiti, jer hoču, da sc I)osjetu>ci 11 izložbi uxodno iznenacle. Ali ima i drugih razlo^a, s kojih se i isplati doči u Celje te spoiiti korisno sa ugodriiin. Vcč sam položai grada- je predivan. U njegovoj pozadini s Hieve i desnc strane niže se bezbro.i brežuijaka i brda sa zelcnim š 11 mama; a uz Savinju prastire se prekrasna »Saviniska cloli- na«. Sanio treba doci na vidieti: okolica celjska može se natjecati sa najlepšim predjelhna svojetskim. Tko je bio jed- noin ovdje, nije Tiiojrao tako brzr) tla zaboravi ovoga divnoga komadiča zemlje i opct, i opet se vratio. Iinaš sjajrnh izleta kroz šume, za Pola sata na vrhuncu si brdašca. gdje stoje rusevlne i^rada eeljskih grofova. Odavle imaš li- -jep iz^led po cijeloj okolici. ne možeš zamisliti ¦Ijepši. I opet dodji pa vidi! Unv>i-.'-i-uznojio 1» si se u izložbi ili šetajuči mi ,2^ad, eto ti Savinie, pa da se okupaš 11 upravo divno.i vodi, na sun- cu r na zrakn, u veseJom društvu pržer- či se na usijanom Sljunjku. Djabe t! Nica tamo daleko i skupo, kad imaš ovdje pri ruci. Pa ako ti je to hjš inalo, skokneš za čas u Dobernn ili Rogasku ! Siatinu. Kad si jednom u Liubljani na sokolskom sletu, šta te priieči pa da poletiš ovamo. E. samo dod.ii pa vidi! IVAN REBEK: ! Trda volja je napol izvršen sklep! Tega reka se je držalo »Občeslov. obrtno dnvštvo« že od leta 1290, ko je skfeniJo prirediti obrtrio razstavo v Ce- 'Iju. Razuuie se, da je po tem sklepu prešfa vsa prireditev na ramena »Ra^- stavnega odbora« ki se je lzvolil mesc- ca marca t\. in dclo te*ca razsravnega odbora dancs dozorcva, ker če pogTe- ciamo na krasno poslopje našc celjske «Osnovne sole«, vidimo, da je ista po- polnoma predrugaeena, kcr ie tekom zadnjih dni delalo na -sto m sto rok, da se je ta Sola spremenila v lep razstavni prostor. Ne samo prireditev razstavnfh prostorov je da!a toliko življenja, am- pa'k razstava saina ozir. razstavljalcl so se kosali od zore do mraka, kdo bo preje gotov in kdo prinese na razstavo najboljši izdelck- Kritiko 0 naSi obrtnl razstavi prepustimo veščejemn strokov- njaku. Nekaj, kar nai bi dalo s.mcrnice naSi ijriliodnjosti na obrtncm in iudustrij- skem pokretu, si dovoljujem že zda.i n- menjati. Na razstavi .sc bo vidclo, reči sineni, 90% domačcga izdclka. Kar je inozem- skcga, razstavile so večinoma le naše veletrgovine, katerih izdelkov se pa pri nit's .sploh ne izdeluje in raviio to naj bt bii kažipot, kateri nai bi vodil naše obrt- niške in indikstrijskc organizacije do go- spodarske osamosvojitve. Dasi se kolo casa osobito v naši Jngoslaviji v na^ iiitrejšem tcnipu vrti, vendar bo še sta- lo mnogo truda, da dosežeiuo cilj. kl nas mora pripeljati do popomega uspc- ha. — Ta uspeh je pa odvisen, prvič od obrtništva sainega in pa od merodajnln činiteljev, kateri bi moral! upostevaw jmjnost napredka za katerim stremi rar- voi umu in pa volja do dela. Tako raao se povdarja agrarni pomen naše države in tltdi preveč ravno Slovenije, kar bi I smel trditi po moje'm :nnenj;i za nekako nepravilnost in zakaj? Zato. ker kakor hitro smo bili Slovenci osvobojeni av- strijskega gospodstva, z istini trenut- koin jc zgubilo agrarstvo v Slovenijt svoj pomen, ker ce primerjamo agrar- stvo via vzhodti ali v sredini naše drža- ve, se zapazi takoj, da ta tepi deJ na-Se države ni ustvarjen za to, kjer se naš narod nnici kakor srectnjeveškv tlačam, da si na tej borni zemlii pridela vsaj deloma svoj vsakdanji kruh. amp«k po- ložaj Slovenije kaže vsc kaj dmzega, s čeniur bonio mogli našemu narodu nu- diti ugodncjše življenske pogoje in t.«j. tia polju obrti in industrije; saj je ven- dar vsa Iega Sloveniie naravnost u- stvarjena za to. Imanio v^e ijuhjumc iiotrcbscine 11. pr. prcmog, vodnc sile, raznovrsten Hr. FriRDO KOR UN: AleksandroY. Mum Aleksandrov«i bi bilo primcr- iati z rožo, zraslo na trdih in negnojnm tleh. Ni se še razvila popolnoma, ko- maj da so se listi. A popek žc pogaiija, žc siri prijeten vonj. Pridejo pa irirzic Pöniladanske sape in roža nsahne. Kdo ^r žaluje za njo? Ni se še razvila; ce- l0, Cniene lepote $e ni videlo človeško °^°', §e ni nikomur zal, ker nihče n? vide! njenega trpijenia_ iaKo tiKH Mum. V težkih in skrav 150 Si • ''"f^^rah je stop.« na pot Žlv- Jjrtija. Nikdar niu ni .sijalo .solncc sreCe in vendar se je razvijal. Njegovo n- ^varjanjc sc jc bHžalo popolnosti. Strc- mil je za tern, da poda in exstavf naroau kolikor le največ mogoče. Zh\, ni in« bik> usojeiio! Predno je dosegel visoke svoie cilje, jc omagal in padel. V slovstveiii zgodovmi slovenski je zapisano življenje, zapisana je srnrt njegovega talenta, njegove izredne in vsestranske nadarjenosti. Rodil se je Aleksandrov v Ljubliani dne 4. n>a.K?a 1879. potf stopnicami ncke male ,hišscc blizu ŠelenbiiTgove ulicc. Mati mu jc bila navadna delavka in mo- rala je na delo. Novorojenčka pa so Q(S nesli dobri in usniiljeni Ijudje k ncki Že- nici na Dobravo, da ga vzgoji in vz-reCi. 'Vu jc prebil svojo prvo mladost; tu je začel govoriti in hoditi, dobil je prve hlačice in navzcl sc prvih vtisov. Posc- biio dolgo ni bil tu, kornai dpbn dve lets. Nekega polctnega due se ie ustavila na Dobravi mestna kočija. Dečka so oble- kii, ix)sadili ga v voz in kočija jc zdrcl- rala proti belt Ljubljani, kjer se je usta- vila prcd veliko začnielo hišo, — staro cukrarno na spodnjih Poljanah. Tu ]ß dobil deček drugo mater, dm.;; dom. Visoko gori v enem najvišjih naa- stropij, odkodcr se je prav lepo videio po pisanom ljubljanskem polja tja doli do Marije Device v Polju, je živel oo. prvih solskih let pri svoji krusni ntateri Polonci. Ko pa h dopolnil šesto leto, se je prcsclil v sosednje Marijanišče. Tu jc poliajal ljudsko solo, odtod je obisko- val tudi nekaj ffimnazi.is.kih razredov. Pozncje pa je šel zopet nazaj k stari niateri Polonci. Posečal jc Ijiibljansko I. državno gwnjazijo; učil se je pridno ter hodjf navadn-o sam 121 ffloboko zami§ljen v 5o- Io. Na njegovcm domu so se shajall luiadi talenti. V stari eukrami, v mati ! zaduhli in tesni .'¦obici se je rodila slo- vewska moderna. Tu sem so prihajair: Cawkar, Župančič in Kette. Nikdar ni.so stanovali skupaj, a tu sem so prinaSal! svoic knjige in jih izmeniavaH; bile so lijihovo edino prcmoženje, njihov cdun zaklacK V to sobo je prišel iwnret Kette, ko ga je v tujini zgrabila bofezen. K»a isto posteljo in v isti sobi ie lesel po- zneje Aleksandrov sam. Na F. državni gimnaziji ie konCai svoje srednješolske študiie in napravil niaturo. Takoj jeseni je odpotoval na Ilunaj ter sc vpisal na cksport.ni akade- miii. Imel je Stipendijo ljublianske tr- gov&ke zbornice; te štu.dije j?a nj,so vc- seliJe in kmafu jih je opustil. Vpisal sc jc na pravoslovni fakulteti. Z.tcodaj sc je vrnil v d-omovino, naslednje leto pa je nameraval v Prago. Do tcga ni prislo, tega ni učakal. Po povriitka z Dunaja se je prvlč močneje pojavila bolezen, koje kal; Je že dalj časa nosil v svojih prsih. Bila je liajbol} razsirjena. mestna bolezen — jetika. Da bi se telesnp, uti^-dil, je Alek- I sandrov zapustil Ljubljano in odšel v Zalog pri Cerkljah na Oorcnjskcm. Po- /nal se je s sinom nekeffa premožnega kmeta in ta mu ie odprl svoi ffostoliuben dom. Na kmetih se je Murn do dobresra okrepčal; postal ie čvrst in krepak ter so jeseni vrnil v Ljubljano. Dr. Suster- šič ffa je vzel za stenografa! medtem pa se je tudi Že vpisal na pravoslovni fakulteti v Pragi. Dolgo ni bil Steno- graf; bolezen se je zopet pojavila rn spoznal je, da ga je zgrabila jetika s svojimt trdimi rokami. Tožil jc 0 tem svojim tovarisem, ki so pa le norce n njega brili. Pisal je takrat, da «obrača z najčistcjšim veseljem ljudem hrbet» ta da mu je tesno ko v grobu. Zdravnik mu ie svetoval, naj prc- nicni zrak. Šcl je res; a tokrat nc na Oorenjsko, ampak na Notranjsko. ZaviJ jc v prelepo vipavsko dolino in se n- stavil v Poddragi pri gostoljubnem de- želncm poslancii Božiču. NotranjsK* zrak pa mu m del tako dobro ko gorenj- ski. Zato sc je kmalu poslovil od gosto- Ijiibnih Notranjcev ter šel za kratek čas v Ljubljano, kmahi na to pa drugič na Oorenjsko, na Bled. Tu se mu je z-dra- vje navidezno povrnilo. Cnergija in ve- Stran 2. _i^OV A jft O ß Ar >. vK) los in rude. Pottvbujeino le še nekaj strokovnih šol in pa kapitala, katercga bi iiaj eventuelno iudi država oskrbeia, saj bi bil vendar i;t kapital naiplodono- snejši. Dasi razzia va iv.iže pestro sliko slo- venske energije, bo vendar za naprecU kom strmeei obrtnik našcl še ninogo, kar bi sc dak» napraviti v svrlio dovr- šitve svoje popolnosti. S teni bo pa la razstava doscgla svoja dva tiaincna. Prvie bodo •obiskovaici razstave spoznali kraje in tvrdke, kjer se dobe domaei, dobri in ne predragi izdclki, ka- lerih še vedno ninogo preveč uvažamo iz sosednili držav. oso'bito Avstrije. Drugic bo obrlništvo šlo s podvoje- no silo na delo, da si za prihodnje case pripravi tako, da se še to maln kar ie daiies vidnega iujega izdelka jdstrant iM nadoniesti z boljšim doinačim. s ce- mur bo moglo biti zaposlenega zopei tisoče našega iiaroda. Širši krogi naj bi narod spod'mijaii na ta obisk, ker isti ni sanio v intercsu razstavljalcev, ampak kdor pomen raz- stave pravilno pojniujc, je to hilercs celokuimega narodncga gospodarstva. Da bi te moje skroninc vrstice na- sie dobrolioten ouir.ev, kličein našcinu, osobito inalc'nui obrtništvu ob priliki y- tvoritvc prvc slovenskc obrtnc razsta- ve v Celju, rek našega slavncgn pc- snika: Ne plaši se znoja, tie straši se boja, Saj moško dc.ianje krepcuje moža, A pokoj inn zdrave moči pokonea-.. IJ. BAKBLER: Elehtrifikacija Ceija in oholice. Tik pred otvoritvijo »Obrtne raz- stave« smo izvedeli. da je elektrifikacija Cölja in okolice s .tokoin iz sale zasigu- rana. Prepričan sou, da bo ta veseia vest v dneh razstave dvignila razpolo- zenje ne le ined obrlniki in industrijci, temveč iudi mod Siršini -obcinstvoni icr na ta način pripofnogla k čhn lepšenui i:spenu. Veselje, ki ga obeutimo, je pa tudi .'popolno'ma raziunljivo, saj smo se Celjani dolgi dve1 leti brezuspešno tn>- dili.-da bi sklenili z družbo zaradi napc- ljavc toka ngodn.) pogodbo in zadnje Ca- se s ialsko elektriko splob nismo vee ra- čiuiali. ?x smo zaeeli niisliti. na razne druge projekte. osobito na velenjsko Ka- lQricno centralo, na hidroelcktrično cen- iralo na Savin ji itd- V teni Pa ie priSia gorenja vest res popoliioma nepričako- vano. Fals-ko podjerje je prcd nek:.] dnevt podpisalo s Trboveljsko družbo pogoa- bo, na podlagi katerc mora biti Uo.je- seni 1923 daljnovod Fala - Trbovljo do- grajen. Znano je, da inora irneti vsaka večja liidroplektričjia centrala kaiorično rezervo, ki ji daje tok za.slueni nizke vo- de ali defektov pri strojih itd. TrboveTj- ski rudnik ima Icaloridio centralo za 10 tisoč HP. Jasno je. da nismo nioßli ra- čunati s falskhn lokoni toliko časa. do- kier si ni družba zasigiirala priklop w<\ omenjeno centralo Daljnovod Fala - Trbovlje gie j)re- ko Celja, kjer bo falska dnizba v bližlni We'stnove tovavne postavila glavn* transforniator, ki bo prctvarjal tok od 30.000 na 10.000 Voltov napctosti. Ta transionniraiii tok bo drnzba oddajaia obciiiam in raznhn indnstrijskitn j)odje- tjcin, ki si bodo morala na lastne stro- ske postaviti trarisfoiaintorje, ua IhkIo z istiui] prevciUn tok od 10.Ü0Ü V in ob:- čMjno nape tost. Daljnovod Fala - 'Irbovijc Ijo stiti blizn 150.000.000 K in ga zgradi dnižba jui lastne slroškc. Polrcbcii kredit J*. (iružba dobila v ^vici. K stroškoni za giavni transfonnator bodo niorali veliKi odjt-nialci prispevati s približno 10% Po dosedanjili iuionnacijah bo ccna falskega toka zdatJio nižja nego k cena kaloričnega. Odvisna bo seveda ikI kon- zuina, iaku da bo ua primer pri duevm vporabi 1000 KV. ur stala lira pri- biižno 4-75 K, pri 2000 KW urah vporabe 3 K. pri 3000 KW urali 2.50 K, pri 4000 KW urah 2 K. itd. Ako bo iniela na pri- mer ccljska niestna občina vporabe 300 KW in bo izrabljala tok povj)rečno 8 ur na dan, tedaj bo znašal iijen konzinn clucvjio 2400 KW in ter bo placaia fai- ski družbi zu K^ mo približno 2.60 K. Ceiui toka bo v splosinni tudi otl- Visna od cene trboveljskega premogrt, kar je zelo vay.no, ker bi sc sicer lahko zgodilo, da bi postal kaloricen tok cu- nej^i nego falski, ako bi se znižala cena trboveljskega preinoga. Tako pa bo med eeno falskega in kalorienega toka vedno primenia diierencn v prid konzumentu. i>c pravilneje bi seveda bilo. da bi bil kojizunient zavarovan iudi glede cene inozemskega prenioga. Ra/Jika med tr- boveljskim in r.ngleskiin l^rcniogoin namrcč ni več velika, če upostevanin veliko kalorično' jakost zadujega. Zafo Si Jahko zgodi, da postane navzlic go- renji klavznli, ki se bo naliajala v po- : godbali, kaloricen tok ceneisi nego fa*- ' ski. — ; To je uvaževanja vreden j>om.islck posebno za qua podjetja, ki iniajo dancs lastne kalorične centrale in se bodo vsled tega le težko odločila, razprodati . svoje parne stroje. lokoinobile. elektro- ;generatorje itd. V.^ekakur je na mcslu, ¦da smo pri sklep-^u. jiogodbe s ialsko družbo prcvidni in da se ne ye/..e!.uo ''^ dolgo dobo let. Vse te pomisleke pa mora mo pod- rcclitj dejstvu, da se zacenja z napelja- i vo falskega elekiric'iega toka _zat ^dj^c^ i;idustrijo in obrt popolnoina nova.' cioba, cioba vscstranskega razvoja. in napred- ka. Prepriean sem. da nam bo Zč -pri- hodnja razstava to clokazala. I\'AN BIZ.IAK: Otvoritev obrtne razstave v Ccljii. Občeslovensko obrtno drustvo. ka- terega je spravij odlicni predsednik L• Ivan Hebck s .svojjni neiwmVrnim delom 'do tako častnega ugleda, ie obrnilo pozoruost najmeiodajiiejšili faktorjcv pri zakonodaji nase. V mnogili percčili vprašaujih se je vpoštcvaio želje in /x- hteve tega pomembnega društva, naj omenini le spremembo osemurnega dc- lavnika, potem unstop proti absolut'- stičnemu gospodarstvu bolniške bla- gajne, vpeljavo obrtne nadaljevainc so- le itd. Društvo se udejstvujc pri vseli tckocih \aznih vprašunjili, ki pridejo za obrtiiibivo v p-cstev. V zadnjem c-a^u ;e prevzelo cast no nalogo, prirediti obrtno razstavo. Vsled solidnega aastopa'tega dnišiva so priskočili na delo vsi. • naj- odliciiejsi niožje nasega celjskega nic- s!a in okolice ter se žrtvovali fizično fn diisevno v svrlio d^bio uspele prirc- ditve. Danes se je v mestu Celju otvo- ril;i i>r\ič lako obse/.na ra/stava, iz kn- lere bodo odnesli Ste\i!ni obiskovatel uajlepse spoiuiiiv, obrtni.šivu bode pa liala vzpodbiulo za na]>redek in' tesne'o združitev. Na razstavi se vidi. );aj zin-o- re pridno in vztrahio združeno delo Tn požrtvovalnost za skupnu stvar, Ne smenio in ne boin;) jiopustili v tern o%l- iii niti za korak, zdramiti nioranio se vse one oinaliljivce. ki gledajo od daleC, ua priskocijo in pomagajo graditi 'na itlealili. zasnovairili v našeni progran:» ter jih pomagajo iivelj;i\i(i. Veliko deSa nas še čaka. Treba bo prcarediii obriiu led tako. da bode doinaca obrt kar iiaj- bolj zaščitena pred tujo konkurenco jji doinaciin širšinarstvoin. S ponko.m in lazličnimi tečaji nioranio vzgajaii obrt- t'i iiaraščaj do najvisje. sedanjemu casn primerne izobrazbe. Vpeliati nioramo sknpne delavnice in se na te.i podlagi ihdustrijalizirati. Treba bode vpeljati bolniško in nezgoduo zavarovanje. V bodočein letu upauio otvoriti prepotre- bni vajcniski do;n in tako pridemo ko- r;:k za korakom dalje. lie o/.iraje se «a • clesno ne na levo preko tistih zabavlja-. civ, ki vidjjo saino sla'bo v osebnostili, ne razumevajo j)a vzvišenega cü.ia skupuosti. V teni poglecln moreiii saiiio vzklikniti: Zi\ ela naprediiost! Pulitiöne vesti« I Iz seje Hjinislrskega sveta 0. av- :gu8tu. Seja ministrsk'ega sveia se je prv- ;cela dopoldne ob 10. uri. Ministri so rw- ipravljali o kredilili za posamezne rc- sorte. Nadalje so razpravljali o prvc in obroku posojila 100 milijonov dolarjev. in sicer o vsoti 4.500.000 dolarjev. ki >c v zakoiiu o posojilu predviden za iuve- sticije za sole in bolnice. Ker je bil ;z ¦rcdnega proračima izpuščcu skupni-krc- dit za investieije po 180 iuilijonov' dinar- ;jcv, se Lnuv ta svota Tti it! iz tejra obroka. Nadalj. se krije iz tega kredita pokriijo 100 jnilijonov dinarjev za iavne /gradbe za popravo in gradnjo cest. Prometnc- lnu ministrstvu se je odobrJl kredit /a dovršitev unske proge v Bosin. V Londonii zopel lie ere. »Ageucj Havas« javlja ,iz Londoiui, da potekajo pogajanja med Poincarejein. Lloyd (\c- orgem in Sclianzerjcm neugodno.- Od !francoskih predlogov so dascdai snre- 'jeti le: 1. da se zase^.c Nemčiii 26 odst. l\ tuii \rednosti pridobljeuili vsot all iz- voza; 2. da se zaplenijo carinski'doliod- ki. ki znašajo 300 milijonov zlatih inark;; 3. da se uvedc kontrola med' nihrskim'1 1)remogokopi in državnhn denafjeiu na levi strani Kena. —- Drugi ])re:l!ogi so bili odbiti vsled odpora Anglije, vendar pa se bodo še obravmali. Kljub teinu, ua je Anglija zagrozila z odklonitvijo rraiicoskili predlogov, prevladuie v Pa- . ri/.u ninenje, da bo prišlo vsai do prov?- '/C)ricnega sporazuma. C#elj^ke novice« OruStvo «lržavnili iiame^čviiccv y Celju je imelo 7. tm. v hotclu Union svoj izredni obeni zbor, ki k med drugun.rat- pravljal o fem ali se naj imenom drustva nadaljuje z nabiraujem prispevkov in daril v svrho nabave kuriva za zimo. pa se je s tern sploli začelo in notrkalo na vrata tistih »velikodušnih« dobrotnikov v Celju, ki so od liašega narotla obogy- teli, ki so Pa svojeTUii darilu dostavili knialii na to v svojem glasilu *CilIlei- Zeitung« članek «Taschen zu«, ki kaže prav malo finega čuta. sainonoscbi v iornii in v principn bilo malo srcčno, ka- že pa obu])en položaj, v kojem se nalia- jajo danes drž-avni nainščenci. Naš list J'j vedno s tuplimi simpaiijami spremljal in odločno podpiral stremljenje drž. na- 1'icbčenstva \ vseh upravicenih ujego- vih z-ahtevah, ponavljaino zooet Janes zahtevo, da je vlada dolžna. da neod- lo/.ljivo priskoci i:a pomoc onim,. ki sc cianes ze potapljajo v matcrielni in iiju- ralni propasti. Ne delamo tega iz politic ne dcmagogije tcniveč iz načelnega sia- lišca. da ie urndnisko vuraSaaik; zivljen- sk(>, socialno in državno vorašanje, ki ne trpi nobenega odloga več- v iutcrjcsir stotisočev, ki služiio državi in v iuter..c- su države same, ki mora gledati, da svo- jo upravo izboljša j)o razkroju voinih lot, ne pa da jo pusti propadati. ^ivimo četr- ¦ t-> lclo v 'osvobojenj doinovhii. kt-je-ka- kor eel svet krog nas polna neuacije, za- bavljanja, j)olna pol'licncga razki'oja, ki kaže tako malo pri])raviienosti za vstwi- rianje, ki tako kričcče dokumentira vso tu-šo narodno slabosi, brez silnevoljeiu onega moškega diilia prepričaiija in ide- alizina, ki je porodil našo državo in uani dal osvobojeuje izpod kremoljcv onih, Jiojini smo bili tisočletja nokorni hlapci in su/.nji, kojim smo se prodaiali, in pvo- di>ni ljudje nase krvi so bili n:iši valpcti in gosj^odarji. Nasa skupščina. našnaj- viSji narodni forum, ki tudi nam nradni- koTii deli pravico v Beogradn je uajja..- nejba slika te'h razn"iet. Sam Bog iz nebes' I'ivm ne pošilja teh r.asih »dolgihscdein- .suhih lei<% pod kojimi icčimo mi uradui- ¦ki, te nezdrave in tcžke prilikc vzdrzuk ¦ v veliki nieri narod sam do svojih i/vo- l.ir'nih .posliüicili. ki so kričavi jurmki v • razbijaiiju in zabavljanju doiria' fifrsho* dih in v skupščini, ki jih pa pri vstv'ar- jajoccih delu za izboljsanie ni. ker dela ne poznajo. Koliko pa imanio poslaiicev' iz Slovenijc, ki se zavedaio. kaj je \m\\\* Tiarodna in državna dolžnost, ki so v'teft* letih že prišli do spoznanja. da Bcograd ' iii Duuaj. da nismo lilapci tuiv.' sue tetr.- več svobodni drzavüruii svoie lastue na: ' rodiie države, k.ier imanio drugačnc n;i- • logc. ko smo jih iuieli na Dmiaiti takr.-st,' ko so naši poslauci ponižuo dasovali y.a vojne kredite in služiii državi. da je iih>- g'la'poteni uspešncjšc tepsti nas.' Sainb" slovenska demokracija. ki ie zastopnica ' intelligence vseh sloiev naroda in Samo- stojua kmctijska stranka kot renrezen- tantinja naprednega našega kmeekega lisa rodn se zavedate svoiih nalog_, vse .drugo pa se izgubija po potih. ki so dr- zayi .in Slovcuiji v kvar. Zares revež^i slovenski'iiradnik jn.berač « iu ostane^; fa. srinscl je izzveue] iz besed onega ;go- ppoda poslanca. ki je prišel na shod drž. selje do zivljenja sla sc in« počasi vra- cala. Pisal jc svojemu p.rijatelju: '-.lern pri Rush, -spim pri Novaku, dolg dclam pri Peternclu, ucim pa se po skalah Or krog jezera ter piSem verze na zavrže- ne ~ plakate1«. Na Bledu je mnogo ob- ceval s pesnico Vido .lerajevo, učitelji- co v Zasipu. O pogovorih ž 1130 trdl v Tiekem pismu, da so mu bili zeto ljubi. .fes-enj inii jc postalo na Bledu premrzTo in odšel jc v Ljubljano. Vstopil ie kot pisar v trgovski -zbornici. Prišla jc zopet poinhd, ujegova zadnja. Bolezen se ga je lotila s po- dvojeno silo. Pravil je, da pojde kam na jug, ko si prištcdi potrebnih potnili sred- stev. Vsak dan ie bil slabši. Uredil je svoje pesini in jih poslal iri dni prcd smrtjo dr. I'rijatelju, naj jih izda. IS.'ju- nija leta 1901 je unirl ob 1. uri ponoči. star komaj 21 let- Tolikp na kratko o življouju slo- \enskega umctnika. pesnika-trpina. * Razmere in položaj torej, iz kate- rega je vzrastel, ni bil vesel. temvcč žalosten, vcasih naravnost neznosen. 1'reba mu je biJo res slovenske potrpc- žljivoRti. moči in v^olje. da ie prenaSai težka svoja bremena- in zraven še delal in ustvarjal. In kdo se nai čudi. da na- zadnje le ni šel kot zmagovalec 1/. trtie- ga 'boja zivljenja? Narava zaliteva svoje; neizprosna je. 'Predno pa ])reidemo k tvorom nje- gove ustvarjajoče sile, se nekaj o oko- lici, iz katerc je vzrastel. v kn+eri je %U vel, deloval in umrl. Vtisi iz Dobrave niso nič kaj jasni, vsi ncka je ob!- skoval. ' -¦ (Dalie prih.) Catulle Memlčs: Reftiiicoljubni Petw. (Iz francoščinc "5 (Dalie,) ->Dobro.' mjsli da ga poi^<->lllu» *L nikakor ne upiram. Cc vain je prijetnp vas bova sprcinljala. Frankolin in jaz. Dolgo sva že narueravala oglcdati si lie'-'. koliko kraje. Da kovorim resnico, pfc- H bivalci tega poscstva mi prav uic ne u- gajajo. ¦Požurimo se, da »ridcm.o kolikor ', mogoče lritro iz sobc, preduo sc.zbuc-c sospodk in dame, ki bi pae ne .gjcdtjle f- lepini ocesom našega bega. Toda«, J-- pripomnil dvorni norec nekako liud.o- mušno, »ali jnislite 'bežati v tcj krasni obleki. katcra bi vas izdala;za v;is^,ko, damo?« .... »Saj res,« je rekla Hugeta in vv.diji- nila,:«če bi mogta clobiti obleko kakejja, ' oprode ali šc bolje Icalccga sluzabnika,' Kaj naj pouicin?* ' »Cc jo niniate«. je oclvrnil grbec. »naročite Frankolinu«. Obrnil seje do medveda. «Ne slišiš-li, ljubljenček? Ali \r u i\~i, iriofijel dobiti obleko- kakega niladeniSa JsiFv. <;i. >. X' OVA t)QB A « ___Stran 3. namesčoncev v Celju due 7. tni. v Uni- on, ua je dostavil še to: iaz mi sem vesel i1» srečen, da jc tako, bi bi!o vsi»j iskre- rto ¦ govorjcno brez posebnega poobla- stilaza vse one stranke in niih poslan- LX-, ki od neurejeriosti. in razdrapanosti rnzmer že ceirto lcto živijo. Ta politieen obisk in näiik bi si drustvo iavnih na- twScencev v Celju bilo iah-ko prihraii?- !o, no bilo bi v skodo stvuri. ki ui poli- tiena, g. poslanec Bcrnot p;< bi tudi no bil tnani ugleden in slaven Pri vseh onili, ki mu vernjejo. Zares usmilienja in po inilovanjji si vreden siovciiski urachiik, ti uboga, reviia para, tako tv: pozdrav- Ijajo v »Slovenciu tudi tisti tvoji prija- tt'lji, kojim jc bil v avstrljskih casiii i;-- eUelj —. lnežnar, ki ie s culo na hrlnu r-rosil niilosii in kruha pri bogati mizi sospodov. Vseni sc sniiliino. v bedi nc i/gubimo svoje panieii za liladno i)rc- sojo. nasa pauict in nas nouos ie naše premoženjc, ki ga nc zaoravljjjjnio in tic meeimo nod uoge oiii.111. ki bl nas nutl strli. Ivan Prekorsck. VODNIK po razstavi in mestn Ce- I'M ter njegovi okoliei. Pod tcm naslo- vom jie izsla v z.ilosi Zveziie tlskarne v Ccliu v sporuzumu z odborom Obrtnc taxstave v Ccl.fti lieiia kuii/.iea, ki pri- iiiaša poles efaukov prof. Fr. Mravljaka, dr. Milka Hrašovca in Iv. Rebeka na- ianeeit pregled celotne razstave ter je ofo iedfieiii vzore« in pregleden kažl- «5ot za izlete v hiiZnio In da!|no ceiiisko okolico. Kii.užlcii, ki tnia po svo.ii vse- bint traino vrednost, stane 6 Din ter se prodaja na razststviščn v trafikt yjospc Kovač. Prrporoča se sauia v jiakujr vsem obiskovalceni razstave in vseni psiiatcljeiu nates;: lepega Celja, b!i/iue ut daljne okolice, k! slovi po svoji tia- fstvni lenoti. Imie eene v Celju due I. avg. Go- vtidina i. vrste v mesnicali 60 K, II. vr- ste 56 do 60 K. na trgn I. vrste 52 do fiO K, II. vrste 48 do 52 K, teietina 60 K. SvijijLna I. vrstc SO do 88 II. vrste 72 X, sianina M-l K, mast 144 K, prekajeno vvinjsko meso IM) do 170 K.raznc vrste klobas 120 do 260 K k^. Pisčanci od50 do 70 K. Mleko liter iO do 12 K. Suro- vo inaslo 140 K, iajee 6 K koniad. Ja- bolka 20 do 25 K, liruškc 15 do 24 K, rnapclice 48 K, breakvc 40 K, slive Hi do 24 K ki?. ispecerijsko biago kava oa 140 do 200 K, kristalui sladkor 7J K, v kockah 84 K, kavnc primcsi68 K. nt 2-\ dp 44 K, namizno olje 108 K, bnCno U0 K, kis-15 K, pet role j 22 K, spirit 56 K, sol 15 K, testenine 36 do 64 K, miio W K. Moka 00 25.60 K, 0 25.40 K, st. ± 23.80 K, št. 6 24.40. ržeini moka 24.40 K, k&sK 23.80 K, jesprenja 21.80 K, otrobov 8 K, koruznc moke 18.40 K, zdroba 21.40 K p^niciwga zdroba 26.80 K, ajdovc moke 29.80 K, ovsencga riža 20.80 K. Kurivo premojr Ctih 120 K, rujavi 63^*50, irda drva 100 kg 120 K, mehka 80 K. Mesa je sedaj dovolj in tudi boljše ka- kovosti. .Sadja pride na trg obilo, cene istemu pa so previsoke. Zelcnjave je dovolj. Istotako ie dovolj jajc in pi- üaneev. ZAHTIEVAJTE V VSŽrTRAFIKAHTfN DRUG1H TRQOVINAH SAMO VŽ1GA- I ICE CMD! ZAVRAČAJTE VSE DRUGE IZDELKE! Turistika in sport. Sporen i klub Celje ie pri red 1 - nedeljo -due (\ int. plavalno teknio v ko- palisču Diana na Bregu. Nebo. ki je bilo eel dopoldan pokrjto /, oblaki. se je po- poldne z-vcdrilo in n;mi s tern omogo- cilo lep sporini nžitek. Ob zvokili god be celiskc.ua godbenega. drnštva poickala ie tekiiia v popolnem redu: lahko trdi- njo, da je bila. to etia najlcpsili špormili piireditev v Celju. Le eden incident bi kmalu pokvaril celotcn utis tcknie. Pri prostem stun na 150 metrov se je tck- niovalec g. Sancin vedel proti pravilom, ker je skusH ovirati svojega soteknio- valca s tem, da ga je ponovno snnil z nogo, vsled eesar jc bil od sodnikov diskvalificiran. Oeividno .ie pozabil. da z oviranjem svojega sotckmovalca ovi- ra tudi samega sebe in si n;i ta način zapravlja vsako nado za dosego ugod- nega easa. Sploh se pa priporoča pla- vačem - tekmovalceni, da se vbodoee seznaniio s tekmovalninii pravili, 'Ja nc bodo kvarili občinstvii užitka in škodili športn saincmu. — Tekine se je ude'.e- žilo — za Celie — so precei obcinstvs. Zato uparno, da sc bo tudi našc nieSčan- stvo z.aeelo malo bolj zavedati važnc n a loge pravilno ;zvrševartc"n športa in ga /> obihiini posečanjem športnih prr- reditL'v podpiralo. Sodniki gg- Mvkl; GradiSnik in Diirschniidl i>rav dobrf. Izid tekme je sledeči: 50 m imrsti stil dečki: {. t>rbeznik SK Pvimurie 0.34 (i/ven konkurence). I. Suput Fedor SKC 0.35. II. Salmic Boris SKC 0.38. HI. Videnšek iože SKC 0.39. iV. Kudolf Miro SKC 0.40.5._________ 50 m prosti stil deklice: I. Lipold Ima 0.43.5. II. Schwab Marta 0 47.5. 50 in prsno dame: I. Dr. M. Steinfelseneva 0.44 SKC, II. Lizt Vabič 0.45.5 SKC III. Bijank.i Bngovio 0.47.5 SKC. 100 ni prosti stil dame: 1. DetiCek Mija ^Praga) 1 15 (izvci« konkurence), I. Silva Vanic SKC 1.20. II. dr. M. Steinfelserjeva SKC 1..K«, HI. Lizi Vabič SKC 1.31, IV. Bjanka Bogovič SKC 1.32.5. 100 m prosti stil iuniior ji: I. Milan &onc SKC 1.06. II. Giustl CajnkoSKC 1.10, III. Krbežnik SK Primorje 1.12 (izvesi konkurence). Hl. Gustav Stiger «ASK» Celje 1.14, IV. Mirko Mikuš SKC 1.14-5, V. Kosser Karl -ASK» Celje l.ln.5, VI. Ivan Ravnikar SKC 1,23. 100 m prosti stil senjorji: I. Rajko Leske SKC 1.14. II. Mirko Kokot SKC 1.24 100 m prsno senjorji: i. Gerold Hauswirth ASK 1.19, II. Hans Woschnagg ASK 1.25.5. 100 m hrbnm ; Ncujorji: t. Anžlovar SK Primorie 1.15. (izven konkurence). I. Mirko Kokot SKC 1.20, II. dr. Shiko-vcc SKC 1.25.5, III. 1-ranc Natek SKC 1.45. 150 m prosti stil ^cn.iorji: I. Mans Woselinagg ASK 1.4b. j K. Zore SK Prhnorie 1.49.5 (i/,vi'ii konkurence), HI. .lerie Praga 2.06 (izven konkurence). IV. Peceny Praga 2.06.5 (izven konkurence), II. Gcmld Hauswirlh ASK 2.07. ill. dr. Sinkovec SKC 2.17. Skok na glavo brez /,al-,.ta: jimijorji: I. Tvuji Svet $\(C, II. Jerie Praga (i/ivon koukiir^nce), H. .Milan Šonc SKC. Skok na glavo /. zaletoin: juni.ior.ii: I. Ivan Svet SKi-. II. Jerie »Praga« (izven KonkureMce). II. Milan Sonc SKC. Snlto jnnijorii: I. Alojz Kolselv SKC II. .furo König "SKC. Skok na glav<> brez /aleta dame: 1. Silva Vanie SKC. I. Mija Detičck Praga (izven konkti- reuce), H. dr. M. Steintelseijeva SKC. III. Lizi Vabic SKC. Skok ua a:lav.) brez zalcta seniorji: !. Rebek Bratomil SKC. II. Peceny »Praga•< (izveu konkureiice), II. Cizclj SKC. Skok na .^lavo z zaletonr seniorji: I. Bratomil Rebek SKC, II. Peceny »Praga¦< (izven konkureive), II. Ali Aistrich ASK. ^nltrr senjorji: I. Cizelj SKC. II. Ali Aistrich »ASK«. Po teknii se je vršila pri ürenadir- ]u pfosta /abava.. ki je mirno potckla in se ob H. uri zakljueüa. Sportni klub Celje izreka tern im- tom najtoplej.^o zahvalo gospeina dr. Kalanovi In Pfeiferjevi in gospodični Sluga, ki so prevzele pri nedeljski tck- mi nehvaležen posel vcselienih išotorov. Nadtiljc se klub-iskrono- zahvaliuje vseni cenj. damani, l"i so so odzvale pozivu m priskočlle na pomoe s prispevki za So- tor. Vscm: na.ilepSa livat»! Odbor. Sokolstvo. JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ. Narodue nose scJ zberejo 15. tin. o"b H. uri zjutraj na veseličnem prostoru v Tivoli (polcg vclesejma). Gorenjci in KamniČani, ki pridejo z iuteranjim vla- kom, izstopijo na državnem kolodvoru (Siška). Vozovi Jzven Ljubljane naj sc odpeljejo tačas ua dvorišče topničarske vojašnice (Diniajska cesta). Priporoča se, da prineso zunanje narodne noSoi s seboj hrano, ki jo shranijo ob prihodu na veselJCneni prustoui. Kdor »ride preil 15. tni., naj se glede stanovanja zglast že preje pisineno pri stanovanjskeni od- seku, zletna pisarna, Nar. do in, all pa ob prihodu pri stanovanjskeni ödseku ua kolodvoru. Due 15, tin. se razdele na- rodiii." nose v dveglavui skupini, od ka- terih se postavi ena ob Narodneni do- ii'u, druga pa na Sv. Jakoba trgii. Po sokolskem sprevodu povratek ua vese- iicni prostor, kjer obeduje.io. Popoldne ob pol 2. uri pa se zbcro narodue nose na Kongresneui trgu (pred innisko cer- kvijo) pešci, jahači in vozovi, od tod pa se poruika saino.stojiia povorka narod- nili no's skozi Wolfovo ulico, Marijln trg, Presernovo ulico, Dunajsko cesto, Unhartovo ulico |)red tclovadiščc. Tu ie razhod, zatein pa poset .iavne tcli>vad- be: Okiučani vozovi se odijravijo im dvori.šče topniearske vo.iasnice. Na telovadišču jc za narodue noSe rczerviran prostor na članski iribuai. Vstopnina je 5 Din. Na tej tribuni se zberejo vse uarodne nose v eno skup!- no, ki naj s svojo pestrostio hi lepoto povzdiguejo siiaj zadujega zletnega due. Pridite v narodnih nošah v obll- nem številu, pa pripeijite s seboj tud! godec s harmoniko. ŽelezniSkc legiti- niacije se bodo odposlale pravočasno, prireditveue legitimacije. ki opraviču- jejo brezplačen vston k vseni i)riredit- vam, pa se pora/xlele 15. tni. ob S. nr; zjutraj na zbiraliseu. — Na zamudnike se ne bo oziralo. - Razposlane žele/.- niške legitimacije naj izpolni vsak za sc. Vsaka zloraba je strogo prcpovedana. ¦ Občinstvo, ki sc ndelc/i javne tc- lovadbe iui telo-vadišeu, ponovno pro- ¦simo, da se pokori vseni odredbam rc- diteljev, ki so odgovomi za red na te- lovadišeu. Proskno, da se opitsti vsako tekanjc po telovadišču, ki povzroča Ie zmešnjavo. Naslanjanje na ograjo na te- lovadišču se naj opustK tstotako jc stro- go prepovedann vsako Plezauie pn ograji. Češkosloveuska Obec Sokolska Jugoslovenskemu Sokolskerau Savezu. •Prcdsedstvo COS je poslalo JSS slede- ci dopis:- Sokolski narašča.i. ki ga je od- poslala ČOS prvikrat čez meje svoje države k zletu Vašega naraSčaja, se Je vrnil v Prago poln radosti in navduše- nja nad prijateljskim sprejeniom, kl ga je doživel pri Vas in nad prijateljstvom iji bratstvom, ki ga je sklcnil z Vašlm naraščajcm. S ponosom nam set prinesel plaketo, katero i>m mu darovali v spo- min na to slavnostno pobratmistvo. Smatramo za svojo dolžnost, da se Vain najsrčneje zahvalimo za iskreni spre- jeni, ki ste ga priredili naSenm nara- ščaju in za pozornost, katero ste mu posvetili. Sino trdno prepričani, da Je najlepše plaeilo za obe naše organiza- cijc zavest, da je bila s tem zletoin u- trjena in poglobljcna vez med obema bratskiina narodoma. Na zdar! Plsarna prezidenta CSR Masaryka je poslala JSS sledeci dopis: V itnenu nenavzočega prezidenta republike sn podpisana pisarna prisrčno zahvaljuje za junaški nozdrav naraščaja obeU bratskih narodov, ki je bil poslan s X- jugoslovenskega zleta v Ljubljani. Po- zdrav tolniačimo prezklentu, ko sc za gospodično Hiigeto?« Tafca- zahtcva bi marsikoga spra- vJla iz ravnotežja, dobra živnl se pa ra-di tega ni prav nič razburila. Medved se Je podal do okna,. se' prijel s tacanii za o- kvir, se sklonil ven ter potegnil izmed vej zeleno pobarvano ko^arico, iz Jta- tere je padla, ko se je medved cbrnlf, ¦Jbleka iz usnja in ličnega blasra ter po- rivalo, okrašeno s fazanovim perjem. s^aj sem vcdel,« je rekele grbec, fJ.mL rmeial «a ves glas, »da nas bo ™n*<- Odprli so vrata in šli do dolgent kuloarju, kjer so preproge predstavljale Perzejeve pustolovščine, ki je rešil princezinjo Andromcdo. ŠU so po stop- nicah navzdol, kakor se Je medved pro- stopil, so zaškripale, vendar niso no- benega srečali. Treba je bilo še prc- hoditi veliko dvoraiio in krnalu so bill pri lnalih vratih, katerc ie odpr! napol zaspan čnvai ter jim srwstil most na- vzdol. »Kam greš Pistoletta s svojim me- dvedom in mladim služabnikom?« »Lcj, lej, all si še zmirom tu, Mari- otta? Iščemo nagega moža. katerega bode v tej jutranji megli prece? zeblo.* Mariotta je sklenila roke. >Dovoli, da ti sledim, leoo te pro- sim.« »To dovoljenje ti iaz ne morem dati vodja podvzetja ie moi mladi spremlje- valec« ^Gospod,« je zakričala Mariotta, govoreča služabniku. »sai mi ne bodefe zabranili, da grem z vami.« Hugeta ni mogla prikriti mržnje do te kmečke dekle, ki je sDoznala kava- ibria, feprav )e tmel glavo t>oJkrito z vrečo. Ko jo je pa videla z objokanimi oömi, se ji je zasmilila ter ie rekla so- čutno: »Pojdite torej, če že tako želitc.« Tako so se1 napotili Hugota, mlad gospod, Mariotta v rudeči jopici, v sprcinstvu dvornega norca Pistoletta in Frankolina, dobrodušnega medveda, is- kat Petra resnieoljubnega ali kakor so La drugi nazivali. nagega nioža. 6. poglav.je. Vodnjak. ki «ovori. Vsi zvonovi so zvonili ter oznanjall svetu, da je danes velik praznik v opa- tiji Saint-Gorgonu, ko se ie bližal Be- nigen Spaguuok) čudežnemu vodnjaku, spremljan od sto nienihov. Videč te le- pe menihe, so prihiteli meščani, obrtni- ki, kmetje, žcnske in otroci kar tropoma iz mest in vasi, padli na kolena vsi na enkrat, kakor bi jim nevidna moč iz- podbila kolena. Molili so očenaše, trka- li se na prsa in poljubovali tla, kjer so stopali menihi. Dotikali so se njiliovlh halj, če pa to komu ni bilo mogoče, je vdihaval duh njihovih oblek, ki je bil bolj zveličaven za dnšo, kakor pa prl- jeten za nos. Opat s sto menihi se ie ustavil ma- Stran 4. »NOVA DOBA* Žtev. 91 po minut. irr v obratni snieri odhod iz LJub- ljane ob 22. uri 20 minut m prihod nn Vrhniko ob 22. uri 55 minut. Vsi navc- deni posebni vlaki imajo postanek na yseh postajah in postaiališčih. Obeinstvo ije naprošetio, da vporablia za vožnjo v in iz Ljubijane navedem: posebne \la- ke v svrho razbreincnitve ndnih oseb- illh vlakov. Ker rabi jnžitn želcznica /.a prevoz sokötetva in ostalega občinstvn vsak pocdini osebni voz. zaraditesa sc v Ljubliani pričenši z 12. avsustom do vklj. 15. avgnsta t\. ne izdajajo kopalnc karte za Laze, nudalje ne prevaža to- vo^rni vlak Stev. 835 na progi Ce!je-Zi- danimost od 11. VIM. do vkli 16. Vlfl. potJiJkov (odh. Celje ob 13. uri 35 inin., prih. Zidanimost ob 14. uri 38 min.) iz is-tega vzroka izoslane dne 13. Vllt. m 15. VIII. iia prögi Celje-Trbovlie nedeh- ski ttiristovski vlak (odh. Celje ob 5. uri 10 min. in prib. Trbovije ob 7.9 min.). Nkstop dljagfvä in vojaštv» na p> - vent Jugosfovenskeru vsesokolsketrt /le- j_i__Llj. 111«! lMilrt.nl.......In ¦ «.¦*l»iMl»«l ¦!>¦!-1 HI !¦ »*i'l_|- rntlf'ft;- lo pred vodnjakom. S svojo Iepo braöo }e bit podoben Bogti Očetu, kakor je bil naslikan iia steklti v kaveli. Vzdigni! je roke in zac*el: »Bratje moji, hudobec hodi vedno okrog duš ter jih z ziobnim Sepetanjein zapcljuje v greh. Nobena doba pa ni tako1 nevarrra PAoveikemu zveliCanju, kakor datrašnji čaa, v kaferem žlvimo, tako htido je, da se naJbofiSi tcžko ti- sravfja pregrešnim mfelim in dejanjum. ki vocftfo v ptket To je tako resnicno, kakor nekdo izmed. vas. ki dolgiijc opa- tiji v zaineno za riašc niolitve. dvanajst hleb(rv- od všake peke, šest mernikov rži, enainšestcfesef irientikov ovsa, osem kapiwiov in osermiajst gokrbov, warn ne da vcč kafcor štiri alt Vtt suMh pif.Čan- eev, dye a'li tri kokoši podobiic olwsx- njaku. Ce bo sio twko nanrei, bodo nto- vatö- iti redövnikf, ki so vz^led pobožrto- »H in kreposti, beraclt do cesra-H, vpili bo^k) vvled lafcote. kakor zveriria v gozdtf. Tö M bila1 veiika sramofn za kr- Sca-nstW). Vse zlo pa prih^in od hndob- nega duha, ki obvlada člbveSkc chrSt.« PodctTiiki opa'tijc so pobesili Klavc ^sled upniviOenib octtani. Cutiii so ve- BUo vročino, kakor ßi pcldcnsftf o^euj žc začel goreti okrog njih. (Driljc prill.) hi. Maiiucsiacija dijaštvii. in vojaštva v soboto iu nedeljo je nad vse sijajno u- spela. Tekina se je vršila pod zeio stro- gimi pogoji. Vojaki so moraii i/vajati j vse vaje v vojaški obleki z bluzo. Zelo I zanhnivo je bilo nieianje kanv.nile kot- | kc težke 15 kg. To kooko so vrgli nek:i- j teri preko 6.50 in celo 7/'ä m. Slavnostni j sprevod je bil iinpozautcn. Ko je dospel sprevod na telovadisce« kse je raznesia vest, da prideta krali in l.raijica. St>koli so napravili špalir, pri vh-oclu v ložo pa je stalo starešinstvo JSS s starosto dr. Vladimirjem Ravniharjem in podstaro- i sto \i. Ganglf)iu, Ivan Hribitr. pokcajin- ski nainestnik in dame v narodnili nožah. Ko sta kralj in kraljioa vstoflila v kr*i- Ijevsko ložo, okrašeno s preprcgami, je ¦,se hitelo pred loz'o, Obehistvo 'e kliealo ij enega grla: »Zivel kratj — ziveki kra- ljicit!« Javni uastopi so bin' brczhibni. Kraljevu dvojica. it z zanimanjem sle- mila posa'tneznim vajam. Po koncanih vaiah je vojaštvo dcfillrald mimo kra.- j Ijeve lože. Ko je vojastvo odsio iz lelo- i vadisča. so se zoi>et pon-ovile TiavduSe- nc ovacije kralju in kraljici. ki stc iskre- i!O se zahvaljujoe za ovacije, zapustila j ložo ter sc odpeljala med burüimi inuni- festacijami in .ovacijami nmozice. Iz Sloveujgradca. Za tilovenjgrnšTce- ga Sokola daruje mesto vsacejaca druge- ga odgovora- na gi'de napadc dobro zn.-;- ! tiega nesramnega lažtii-ka in najpodlej- [ scga obrckovalea v ->SiovonvMi« in »Slo- venskem gospodar.iu* ^iuariiiska 'n Podgorska inteligenca kol iskreni prv iatelji. sokolsiva znesek 1000 K. Zdravo. Stovenjteraški Sokt^ ixreka vrllm bratom in sestram v Pod.^orni in Sman- iiem rd znesek 1OO(J K, kat pravi sokof- ski odgovor na napa-de v Slovencu Sto- veuskeni Gospodarjii. bratsko zalu'alof j To je najbotjši odgrtvor. Zclravi^. ) Sprejem deputaciie U slovcnjgiaš- kega poIitičiiCK» okra.ia na kraljeveui j tlvorcu na Bledu. Tudi ])rcbivalstvo o- J krajnega glavarstva Slovcujgradcc sc ie j odločilo. da pokloni svowmu IjübljcÄe- j mu 'kralju in prvi jugosiovaiisk^.kraljici "svatoVski ¦fl-ar. Ta dar naj bi bila-*«tvfe- rovprežna konjska oprava iz' usisja ki sc Kdeluie v Ok rain. JJoscbilo odposlanstvo naj bi neslo poročna darilo kralju na Blbd. Prtjcej uisa je oretekio. predno se je moglo približati preibivalstvo uašega okraja svojemu junnsketnu kraiju s svo- jim poltloniöm. Une 2. aVüusta t. 1. se je odpeljaio oc^)öslamstvo fia Jiieü, da lz- roci kralju Aleksaiidru viüüo znamcnje vdanošti, zVestc>lv in ljubezui prehival- stva slovenjgraške-ga Pol. okraja. Od-' poslanstvo je vodil ukrajni Jilavar dr. Marko Ipavic, v odposlansvu. pa so bili za sodni okraj Slovenjgradec: Josip Ro- tovnik, pos-estrrik v Leg^iu ko: ouposla- iicc okrajnega zastopa Slovenigradec, f'*er4linaiKl Kac. poscstnik in zupan v Smartnem pri Siovenjgradcn, Franc . Pototsclinig, tovamar v Sloverijgradcu, . in Ivan Vrhnjak, -poscstnik in obcinski svetovalec v Pamečah, za marenbers.ki sodni okraj: inž. Fraujo Pühernik, po- sestnik \ Viihre.du in. naeelsnik okr. wi- stoi>a niareuberžkeg-a, inž. Milan Lehar- čic, posestnik v Josip dolu, Peter Mrav- liak, posestnik in čJan okr. Solskega sve- i Ut v Vuhredu, Josip Sfrablcg. posestnik ! in žnpaii rnejiie občiiie Kapla in za sodni ( okraj šogtanj: ioLsip Skaža, posestnik v , Velenju kot nacelniiv okr. za'Stop'a Šo- ' staniskega. Fran Ooncar. Dosestrtik in ' ravnaicl] usiijafske fovarne Fwnc Wo- schnagg v Sbštartju, Matiia Mafinček, nötar in župiiu mesta ^oštani hi Alston ' Novak, posüsStnik In žunan v i>rnžmitju ; pri SoStanju. Za spfeiem oclpöslanstva in za izročitev vezila je bil doiočeit 3. avgtist. Ta dan se jb o-tpeljaio odposlan- stvo pod vodstvom pokrajinskega na- mesfnJka in riiinistra tvau Hribarja, ka- tcrl S€ ie pripeHäl iiaJa&č zaio na Bled in okr. glavarja slovenjgraskega na 4 avtomobilih, okmšeuifi1 s C^Cfiem iit'za- st'avicarni' ob *U na 6' uro A'ceer na kraljevi dvotec v Vilo Suvobor. Tu- je ' b\h na vrtü kräljevcga dvtifCa tazstav- . Ijcna četvcro-vprežiia koniska opyaVa, 1 kraijevo in Itraljicitic» svatovsKo p(>kloni- lo, okrašeno s svežitn cveticrn. To je krasno dclo iz'najlepšega usnja, kr sc • zdeluje kakor posebnost usniarske to- : vartie Franc WoschnaRga-, v Šo^tanj« in ki slovi po celem syetn. Oprava je o- 1 kova^'ä s sröbröm in Siva1«:! š svilä. Od- PoSfaflteevo se ie biio viospodu kiiplanu dobro znano. 2e pru- li koncu blagoslovr. sc-pa k temu čiulno lr.udHo, da iz^ine izpred oltarja in ni po- čakal konca ]>esTni, temvee (nisei tako] v zakfisiijo. pri vliodu v isto ( slnžbi božji pfidejat.i kaka | rftiöraitiriost, ki žali doinoviitski in pa tri- j jotični cut vernikov, poteirt ie jasno, da rnota vtra pešatl in da za'kriviiu peSanje ravno out, ki bi motali v'sled niih poklica to prepteCit'i. Skrami čaš t& ie. da1 ne sa- rrfo žol^ka, temveč töclt tiofiticHä örilast nemudoma zadevo preiskuie ter potreb- ii€ tikrent5, da tako protklrzavrio ravna- ¦ n'j>ö v našem ptajb pfefteiia in dH ddeti k^tehöta — P'rovokatorja zaslužeiia kn- zen, kakor jv že preje enkfat döÄWla eütftä n'jegoVih dwhovnih tov^atBev v drugem krrfju Stovenfie iz istetfa razloga. Pfič je' da kaplan To-^ornHc ne spada v^-č v nas'xi sole kot katehet! KafljiCaiii. Sf. VW - Orofeetiio: V riodeljo dne 6. aVffnsfa je po dal'jScm1 bolehanju u-m-rl Franc Soster vulgo Grab-ewski. Vedno kre'pa'k in zdrav, je vbvt&xt pddle^cl «e- iz'proisnf smrft komaj 4Ö1 k't star. K tbtiu je' g"otdvo pripoitiogla špatfska in vojni napori. Vsi smo ga frncli radi, kar jc fudt kazal pogreb. Ljubif je rodno zciiiljo, kiijigo in petie ter ve-^elo dntzho. Na gro- bii so mu zapeli prijatelji ptvci. Vigre^f se povrue ... spavaj minio in slaclico dragi Fran jo! h Slovejsjgradca. Nar. CitalnLoa v Siuveijjgradcu je vprizorila v neddjo dne 9. 8. t. 1. popoldnc pod kozofceir g'. Driiskoviča narodno igro v 4 deianjin »Legijonarji«. Po igri ie bila Ijudska ve- selica z izbranim sporetlom ob sodeiov.?- ujL- slovenjgraškega sal. orkestra. Rc- žiser ig-re dirigent salonskega orkestra ltd. g. učitelj Šerbec. Obisk take cd stra- ni mestne'ga kakor tudi okoJiskega prefel- valstva mnogobrojen. Občinstvo .% Ie za'bavalo izborno. Materijeleu uspeh nad vse pričakovanje clober. Oplotnica. Prostovo'.ino gasiltio drtistvo je proslavilo 31. iuliia deset- letnico svojega obstanka. Bila ie iepa prireditev, katere se ie udeležilo kro^- 100 gasilcev iz drugih krajev.'Doraactn« pa so pokazali svojo zaspanost, nn čC!i: njiliov župan. Narodno gospodarstvo. ihueliasieui! Poverjeniki HmeUar- bkega društva so sc due 6. tm. v ta na- incii zbraii v Žalcu. da se dogovorijo. koliko bodo letos placeval'i t/a cvbiranie enega škafa hmclja. Üotocilo se Je e«o- glasno, da se bode plačevjsio i>o 4 K s •hrano iu po 6 K brez hrane za özuaceno «ielo; ta me.zda se pa tudi laliko prc- drugaci, ako to zahtcvaio krajevne ra2r- ¦mere ali pa kakovost Innelja. — Obče ¦obiranic golding-hmelja se bo pričelo okoli 20. tni. in ue <-— kakor ie biio Ob- javljeno — med 10. in 15. avgustom. * NASA TRGOV1NSKA MORNAR1CA. »Trg-ovski list« piše: V zvezi s problemom jadfanske železnice bonio pritnorani rešiti tudi vpraSanje naše trgoviiiske mortiariUc ki se nahaja v še zelo prekeVnem |>olo žaju. Ako hoeemo dt^bro izkoristiti I/- hode ha morje, ako hoeemo. da bodu naša pristanišča res izviri Wagostatija zä državo, tedaj moramo skrbeti ža to, da se bo izvozho blago, ki bo prihajato po naših želc/nicah v luke. izVa^.a); samo na nusili ladjah in \\a se bo ?. dh. ge strani vrSil uvoz v iiäSo 3r?.avt» thdi samo na riaših ladjah. Zato ie pa trcba, da posvetimo vprašanju naše trgoVHi- ske mornarice več pözornosti, da r^ili- tevamo od vlade, <:la pospeSi razvoi trgovinskega mornarstva, ki zavzetna glede prodvktivnosti in važiiosti zä na- roduo gos-podarstvo vsai isto sto^njo, kakor jo zaVzemajo zelezrilce. Mid tern pa imamo žallbog 7. dnev.i v dati prillko, da uKoiavljaifiO, kako main shiiMa lma naša vlada za potnorstvo. da se in to vprašanje prav nuilo ali nic ne bflj^a: ŽiVimo tako, kakor da ne bi ttheh'splofi nikakega izhoda na morse in käkdr d;i bi bill iia tisoče kilmretrov oddaijbhi oj bregä! Ako govorini'.i u i^a,.^;. ti'iCUV'in-- ške mornarice, liiim je razlocovrtti irieo kabgtažo ali zvezo z inanjšinri tadijainr, ki vozi jo ob bTe^u od pristanišča goi, katero sta sklenila Trmirbic in Bertolini, «am pripudejo vse one bro- di»rske družbe, pri katerih je bila večlna kapitala v last! naSlK drzavliariov. Tako vidimo >-Dubr6vaüko plovidbö«, >:Qcc anio« in I. Račič, ki spaJnjo iia5-i df^a. 7č ižža ratiflkäcije omerijene p'6'godb To driiJbe so ^akoi pö tafiMkäciK ÖvIa- nilc iiigoslövanst') zäsUive .fn pfüv'ejo oii tedaj vediio z 'laibösiinn uspenonr. Oovoniu in pisalo sie.-^.sicer, osöbfto v Ino'/em'skifi itatljaff^'» li-stHi. da uživ^- jo pr: ftas fe Äi^bc poset'rte ugo'tfnofeti, fer izvanr&ino veliko drza'vno podporo. Ie gbvbrice. pa liikakor ne odgovarjajo fe"sriici. Kakor n'o podeljuje rioitteria dr- zavä fodijarri' svobodiu plövifoe sijt- vencijo, tako lie lizlvajö info te' čfbibv R sJrani naže drüia've TioSenih gmotnlh podpor. Da pa morejo ta podietja kljub Vseiff gosp'öcTarsk'fri ftrfzant veiidar s«1 p'tfsioVati z doWbköiti, tmä svof vzrok tetii, dii so bile ladjč in parniki na'kuy/- tfrlii it p'red vojtio, da se jih \<1 pöiem koiifiscirafo' iri P'otem zopet vrnifo \-n 6-,\ nosi sedaj upoiaba te6:a ?.e da'viio a- riiortiziranega matdrijala prav1 žnatca Cisf'l dbfeiCck. «tiVgl'ija hi f'färtcijä' sta rfie'cT vojttö konfisciraü'zelo m'nogo ladfti Ak za razvoj naše trgovinskc momarlcc nikakor koristno. Poglejmo si italijai«- •'•ke družbe, kakor «Navigazione gene- rale italiana» in tržaSki »Lloyd«, ki imci- • y Italiji izključno pravico pr^voza lz- .ijoncev, ki je tujim -družbam popolno- t.ia prepovcdan. Vzrok tako brezobzir- ncnui postopanju nap ram domaeernu uiornarslvu ie bila intervencija An.fetli.ie ;:. Amerike. Ta bojazen pred konkuren- .co iiaScga marnarstva je najboljSi do- \az, da smo kljub neznatnenin števiTu ladij vendar zbog visoke vrednostf, zmožnosti in osobito zbog varčuostr, r.aših morSčakov stopili v svetovno «onknrenco. Vsaj je znano, d.a uporabi Jjas kapitan z našhni mornarji v istem ča.su in pri istem clclu 900 ton oglja, k.lcr tjporabijo Angleži in Amcrikanci 1000 ton. — Za kabotažo iinamo že sedaj dovotj -arnikov na Ta-zpobgo in ni izključeiuv, da se bo večje števllo manjših parnikov zamenjalo ?.a obširnejše parnike. ki bo- do sposobni za svobodno plovidbo. Ka- botaže pa ne more izvrševati nobcna •Jružba, ne da bi dobila državne suti- vencije. Ladje, ki opravljajo kabotažno ¦^lužbo, so navezane na določene proffc *• gotovimi pristaniSči in s strogo fiksi- raiiimi termini, kar povzroča zamiKlo Casa, nepotrcbno uporabo oglja ittl., ta- ko, da je vsäka taka projia pasivna. Družbe, ki izvršnjeio kabotažo ob n:iS! obali, se že pogajajo z vlado gledc sn'o- \ cncije in upati je, da ne bodo ia po- xajanja brez uspeha. Kar se tiče ladjedelnic, je treba «i- nieniti, da je ladjedelmica v Kraljevici v stanu, da izvršuje samo popravila ma- njSih ladij in da so večje lad.iedelnice za razvoj na^e ti'R'ovske niornarlce neob- hodno potrebne. Kar se je storilo do sedaj v korist üaSe trgovinske mornadce, je napravi- la samo privatna inicijativa. Upati ]e Pa, da lrvidi tudi vlada, da je trgov'n- ska mornarica vltalncga pomena za raj;- voj našega gospodarstva in da posvetr tw
  • eni z narodninii or- liamenti. Kraii poseti L vsesokolskl zlet, l\\- nistrskl predsednik Pa.šič je preiei l:rzo- javno poročilo z Bleda, da je kralj oq- ložil svoie nameravano potovanje v Ma- ri jine Lazne, kamor naj bi odšel 10. tm. iu sicer zato, ker želi prisostvovati vse- sokolskemu sletu v Ljubljani. S tern v zvezi je odložil svoje potovanje tudi m>- nlstrski predsednik Pašič, ki bo po zleiu skupno s kraljem odpotdval v Mariiiue Lctzne. Mlnlsier Prlblcovfö je prišel v LjüT)- ijr-.Mo da prisostvuje vse^okolskemu zie- ln. Dr. Slajmer pokllcau iui zagrebško urivorzo. Ugledncga in povsod dobro znanega ljubljanskega zdravnika tlr. Kda Slajmerja jc prof, zbor zagreb- škc iniiv-erze nomiral za reducga profo- sorja kirnrgije na tamošnii medicinsKi iakuHeti. Glasom dopisa razuie.iiiveuo Uomv- siis z Italijo odsu obeh stranen Triglava. To ovira delo imenovanc ko- misije. Prebivalstvo tcga ozemlja in tn- risti, ki posečajo te kraic se opozariii.jo, da v bodoče ne odstranjuieo vcO ten obmeinih znakov, ker se bo proti vs:il:c- iiiii, ki tega opomina no bi npostcval ka- zensko postopalo. Qasilno društvo v Htuxieku tik Or- nioža proslavi svojo 25 letnico združeno z občnim zborom ormo^ke easilske žii- pe dnc 13. avgusta t. 1. Prodpoldüe jc sprcjem gostovr, slnzba božja na j.;lav- nem trgu v Ormožu, polio d do nies tu in zborovanje, popoldne gasilska vaia na Hardeku in veselica na vrtn gostilne -Pri Solncu«. Mednarodni telovadci priliajajo v UuWjano. Belgijski in lukscnburSki tcK- movalci za mednarodno telovadno te»:- mo so prispeli v Ljubljauo 10. tm., isto- tako tiuli Francozi. Gost?, ki so bin kljub naporni vožnji čili, je pozdravilo odposlanstvo savczncga stare.šinstva tn vcčje Stevilo Sokolov. S tržaSkim vla- ko-m so se pripeljali člani Muslni:ans*:c telovadnc zvczc v Alžiru, 12 po äievliu pod vodstvom Omaria ben Mahmr.da. Sprememba v načrtu ur'ndnl^ke pra- j'.matike. Ministrski svet je spremenll prvotni sploSno znani proiekt v spora?:- unni z zastopniki uradniStva v sledečin glavnih točkah: Uradniki se pa .svoji Iz- obrazbi v posamezriih strokah dele v tri kategorije: 1. s popolno faknltetno i/obrazbo; 2. s popolno srediiješolsko izobrazbo, in 3. z najman.i 4 razredi srea- nje sole ali tenin enako izobrazbo. Kate- gorije se delijo v skupine, in sicer prva na si, druga na 5 in tret ja na 4 skupine. Prva kategorija začeuja s plačo od 3900 do 12.000 dinarjcv, druga od 3000 üo 9000 Din, i ret ja od 2500 do 7200 Din. Davki od plač se bodo plačevali tako-le: do 4000 diiiarjev po 1%, od -1001 do 700U po 2%, od 7001 do 10.000 dinarjcv Po 3%, od 10.001 dinarjev naprej po 4%. Druge odredbe ostanejo enake, kakor jlli je predvidela prva komisija v svojem načrtn, ki je bil svoječasno natisnjen. Dr. Šušter^lč sc povrne baje kon- cem (ega meseca v domoNino. Potrebne dokutnente za povratek ima žc v ro- kah. V Gradaščlci utonil. Vsled lastne nc- previdnosti je ¦utonil v Gradaščici 25 let- ni delavec Franc Snabcl. Skakal je tk\ glavo in obtlčal v goSči, ki se nahaja na 'dnu vode. V spanju utonil. V Ljubljani na Po- ljanskem nasipu je zaspal na travi oo strmem zidnem nabrežiu neki Hudečetc, prevalil se je v Ljubljanico in utonil. Požar v Beogradu je 9. tm. uniči! popolnoma tri hiše posestuika RistiČa, kl je prl reSevalnih delih dobil tako tc?- ke opefkline, da je njegovo stanje ob- upno. V hišah stanujoče stranke so prl- šle ob vse premožeiije. Elektrlčtil tok ubll konja. V Juden- burgu se je odtrgala žica clektričnega toka z visoko napetostlo, ravno ko je pe- 'i^l hlapcc Rudolf Veit po cesti, enega konja je ubilo. hlapec in drupi konj sta prestrašena ušla. Petdeset dunojsklli gostihi zaprtin. Vsled gosnodarskih iežkoč je moraK) petdeset dunajskih gostiln ustaviti svoje obratovanje. Tudi trgovine zapirajo poa pretvezo, da je posluioče oso'oje bolano ali na dopustu. Predor pod Canal La Maacheora. Te dni je predal Sir Arthur Fell, pred- sednik parlameniarn-e komisiie /.a. grad- njo predora po-d La Mancheom, Cham- berlainu prošnjo, podpisano od 217 čla- uov spodnje zbornice, ki predstavhaio vse stranke. V prosuji zahtevajo, da bi se vlada čimpreje ouločila t^r začeia razpravljati o tem vpražaniu Tfljhin. V mestu Svatou je razsa- jai tajfun ter opustosi-l vse mestu. Več kot 10.000 ljudi ie izgubilo živlienje. Izvoz sledkorja In koksa u Coho- slovaške. Trgovska in obrtna zbornica opozarja vse interesenxe, v'a bo glasom odloka čelioslovaškega trgovskega min»- strstva pričenši s 1. oktobrotn 1922 izvoz siadkorja Jz Cehoslovaške pristojbiiie in Izvoznice prost. Isto ministrstvo je dovolilo z odlokom št. 6118° nrost izvoz koksa iz Cchoslovaškc in sices je sto- pil ta odlok s 15. marcem 1922 v velja- vo. Števito .Uigoslov/aiiskili osnoviilli Šol. Po statistiki iz Beogra-da ima Jugo- -slavija 6832 osnovnih šol. Na Srbijo jin odpadc 2313, na Ilrvatsko in Slavonijo 1778, na Sloveliijo 821, im Vojvodino 607, na ßosno in Hercegovirio 52S, na Dalmacijo 521 in na Crno Ooro 264. Avto prileiel v vlak. Osebni avio Kanatorija Aflenz je zade! nri Kapfen- bcrgu v niimovozcči vlak. Stroj je prv- W\ avto, ga vrgol v globino. kem Casopisju, da se -smatra opravi- čenega zasesti ruski prestol. Veliki knez Nikolaj Nikolajcvič naj bl načeljeval ar- n:adi, s pomočjo kiitere bi CirH dosegel svoje pravice. Američauje so uaročil! na Anglc- skem 700.00!) ton preiuojsa. Za vac ka- kor 700.000 ton augl&skcga premoga, ki pride srcdi niesesa septembra v Zdru- žen-ei državc. je dobil naročil predsed- nik Cory-Mann-Ocorge korporaeije, ki predstavlja največje premoeovnike v Angliji. Pevčeva ta.inost. Caruso si je dal ieta 1913 po nekem spccialislu v Lon- donu preiskati sapnik. Zdravnik je do- gnal, da je Carusov sapnik orava ana- tuunena poseono.st. Zato je orosii slav- nega pevea, naj v svoji oi>oroiu posAr- bi, da bi bii ta «kijuč» zu pevsivo umet- nost ohranjen boüoCuosti. Caruso je obijuba, üa bü taKo liapruvil. i-"o njego- vi smni sü pevcu sapmK bkrbno izr«j- zali in shraniii v neapelisKem iuuzüju. iajnust izraüno ieyega Älaüu in yevee- ve umetnosti je isLaa preüvsem v tem, da so bile Carusove giasotvornice \eč ko dvakrat tako dolge kakor pri drugih ljuden (J6 inüimetrov), Poiem je bil pa tmii koren njegovega jezika iako tenek, a pljuča je imel izredno rnoena. Anato- mična preiskava posmrtnih Carusov in ostankov je pokazala, da ie za izreüno pevsko umetnost poleg sole treba tudi posebnih darov od liarave. KoiiKo pisem dobiva Marv Pickiord? ülasovita in lepa iilmska igralka Mary Pickford dobiva dnevno do 5—6 tisoč pisem od svojih čestilcev in oboževa- teljev obojega spola. Ta pisma seveda ona ne prečita in kar .ie še bolj gotovo, na nobeno nikdar nc odgovori. Število voja^itva. Po zadnjih stati- siičnih podalkih pride v poedinili evrop- skih državah na vsakih 100 liudi siedeče stevilo vojaštva: Nemči.la 0.17, Portu- galska 0.19, Madžarska in Avstrija 0,50, 'Poljska 1.03, Ceihoslovaška 1.47, Jugo- slavija 1.53, Belgija 1.49, sovietska Ru- sija 3.23, Estonska L16. Francoska 2.19. Ženska kot kaplan. Psi evangeljski bogoslovni občini v Jeni ie bila nanie- Sčena kot pomočnica taiinošniemu žup- niku gospica Qertruda Scliaefer,, kan- didatinja tcologije. To je prvi slučaj v tem mestu, da poinuga ženska žiipni- ku v njegovili službenih poslih. Tramvajskl sprevodniki s trombami. V Stockholnvu so tramvaiski sprevod- niki dobili trombe, s katerimi bodo za- iTiogli na postajah glasno označiti imena lilic. Cev trombe ie napeljana v voz, ta- ko, da zarnore kondukler brez velikega truda obveščati publiko o vseh posta- jah. Šrannel ga ubil. V Batili na Primor- skem je hotel posestnik Jožef Marlcič odpreti šrapnel, da bj dobil iz njega svin~ čene krogiie. Srapnel pa je1 eksplodiral in Markič k bil kmalu — mrtev. Poleg tega so se vžgali še drugi šrauneli v bli- ?,ini. Ranjene so bile tri osebe. Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celiu. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slinnlc. DR. BO2IC: Za nas, ki smo sodelovali pri u- sivarjanjii oeljske obrtne razstave, je jutri praznik. Mnogo naporneea dela je za nami. Ni lahko uresničevati od vseh pozdravijeno obrtno razstavo. Sloveni- ja je v naši državi najbol.i industrijska. V Sloveniji sanii je pa menda največ ln- dnstrije in obrti v Celju in celiskj okoiici. Ni treba naštevatk samo na primer po- vem: imamo cinkarno, naivečje podje- tje te vrste v Jugoslavia, imamo We- stenovo tovarno za emailirano posodo, že v pokojni Avstro-Ogrski mojiarhiji naivečje podjetje te stroke, imamo dva velika paromlina, Pertinačevo tovarno za kovinske izdelke, kemično tovarno, opekarnc, lesno - industri.iska potijetja iid. Kaj naraviiejSega. da hoče ta indu- strija in obrt na dan. da uokaže svoje iz- delke, sezuani z njimi široko odjcnial- stvo ter posvedoči svoio zmožuost. — Motel! smo, da naj bode letos v Slove- niji pokg ljubljanskega seinm Ie ena raz- stava. Obrnili smo se v Maribor, kjer je bila obrtna razstava že bnsko leto, s prcdlogom, da se naj v Mariboru raz- stava ne vrši, ampak da se mesti .Mari- bor in Celje menjavate na ta način, da jc razstava eno le.to v tem. drugo leto v drugem mestu. — Pa Maribor je naS predlog odklonil. Tako imamo letos v Mariborski oblasti dve razstavi. Nič za- to. Po pripravah, katere je storilo glede razstave Cclje, more-mo trditi da bo na- 5a obrtna razstava, ki ni omeiena na cclj- ski okoliš, ampak velia za celo Slove- nijo in Jugoslavijo, lepa, zanimiva, pod- učna. Odbor se je c-otrudil. dn poda jav- nosti jasno sliko o obrt neon in industrij- skeru delu v naši ožji domovini. To se nm Je po trudapolnem delu posrečilo. Dela so dogotovljena, jutri se odpro vra- ta v razstavo, — odbor bo ta dan praz- noval svoj praznik dela. Kar bo nudüa razstava obiskoval- cem, vse to Je delo. Ne samo delo s tem, da je vsak razstavljalec svoj prostor lepo okinčal in svoie izdelke okusno raz- vrstil. Ampak delo v izdelkih samih. De- lavne roke več todnov in mesecev pri- dno pripraljajo izdelke. Tovarna rozsta- vlja poleg obrtnika. obrtnik ooleg trgov- ca. lzpopolnjujejo se — kažeio nam na razstavi, kaj zmorejo naša obrtna, iudu- strijska in trgovsKa podjet.ia. Veseli me, da lahko rečem, naša pod.iet.la. Kaiti de- vet de&etin vsega razstavlienega dela je domač slovenski in jugoslovauski iz- delek. Obiskovalci, tudi oni iz naše ožje pokrajine bodo se naravnost čudili, kaj zmore naš človek. Razstava bo vsako- niur jasno pokazala, da ni treba iti v tu- jino po potrebščine, ker imamo dovolj h.ipega in takega blaga, ki se lahko meri z vsakim inozemskim blaeom. Otvori- tev razstave ie torej tudi za razstavljal- ec praznik dela. — Z zadovol.istvom bo gledal ta dan vsak razstavüalec svoje delo in z ponosom bo kaznl svoie izdel- ke, zavedaioč se, da kaže svetu kako koristen član družbe je in kako delaven in opuštevan v gospodarstvu naše dr- žave. Pa tudi za obiskovalcp naj bo o- tvoritev razstave prazničen dan. I're- pričan sem, da bodo obiskovalci z raz- stavo v vsakem oziru zadovoljni. Ra»- stava ni Ie okusno aranžirana. ampak nu- di še tako razvajenemu človeku notra- nje zadovoljstvo v vsakem oziru, Z obrtno razstavo so naši gospodar- ski in kulturni preddelavci storili silno mnogo za Celjc, celjski okoliš in celo siovensko pokrajino. Naj ta razstava ne bo zadnja. V prihodnjih letih ii naj sle- dijo druga, tret ja in tako naorej, Strain & «NOVA D O 6 A« Štev. 91. flbsoluentinja drza^'Eio trgovske sole, zmožna perfektno sloveničine in nemščine, stro- jepisja ter stenografije, t&če xuie&tfk *»r ak ft ka tttlnle. Zdravllišče zo jeflko snnatnrij dr. Fecnlh prl Rogaški Slatini. Jetlčniki se vsaki čas sprejemajo. Prospekti brezplačno. Vprašanja na vodilnega zdravnika (šef zdravnika): dr. PeČ- nik, tačas Št. Jurij ob juž. žel. Kontoristinja vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja želf premenistÄ SlUŽbO s 1. septembrom. Gre tudi na deželo. Cenj ponudbe pod »Kon- toristinja« na upravo ,Nove Dobe*. 886 Dr. BotcslaV Barth v nedeljo, dne 13. avgusta ne ordinira. Izprašana babica se priporoča slavnemu občinstvu JOSIPINA HROVAT .'. Gaberje, št. 17, pri Celju. .". Pgzop pericB ob Savinji! V sredo, dne 19. avgusta t. 1. je bila ob Savinjl perici Llzi Kačnik pomotoma z dru- gim perilom pobrana cna moSka bela pa- nama srajca (Sturmhemd). Stranka, katera je isto odnesla, naj jo prinese v likalnico Marije Covnik, Prešernova ulica štev. 8, za kar dobi dobro nagrado. 902 Ponudba. Trgovsko naobražen gospod, soliden. 29 let star, z lepim pre- moženjem se želi spoznati z gospodično al» mlado vdovo, ki že ima vpeljano trgovino. Ponudbe pod »Razširjenje trgo- vine« na upravo „Nove Dobe". OTVORIL SEM v Oaberju štev. 16 (gostilna Čeček) trgovino s čevljar- skimi potrebščinami. Pri me- ni zamorete dobiti vsako- vrstne čevlje po najnižji ceni. 2—1 Franc Likar, trgovec. Prodaialka i ^ želi nxoctfa v kaki trgovini v mestu I ali na de2eli. Vstop takoj ali pozneje. w Ponudbe na upravništvo »Nove Dobe«. Sprejme sb ulun z dobrim spričevalom in poštenih stari- šev, v gpecerijski in delikatesni trgovini Celje, Kralja Pcrra cesta. 2—\ Suite s:-'«- tipo^o ciJcljc, brf- njdo olje in polij^ pridel^ plač* najbolje tvrdka 40—1 SmCRANT, KRAHJ teles on int. &l. 9, jn nudi po najnižjih cenah na debelo Prosim za povzorjene ponudbe gob Strojna izdelovalnica gomjih delov za ösvlje Ivo Likar-Celje Zrinjsko - Frankopanka §tev. 5, izdeluje vseh vrst gornje-dele najceneje. Zahtevajte cenik! 2-1 Harodna ftavarna Celje Od dawe® napi*ej zopet dnevno 5aSon$!ji'){onccrt, Težka, železna, še skoraj nova sadna preša se proda. VpraSa se v gostilni KruSič na Ljubljanski cesti. 2-1 Išče se primeren prostor za shrambo pohištva. Ponudbe je poslati na upravo lista. 2-1 Učenca doma iz mesta ali pa okolice, boljših starišev, sprejme takoj Janko Bovha» Celje Kralja Petra cesta &tev. 8. P. 5. LUKfiS, CELJE luornica špecijalDib Iikerjev Soba št« 4| rnzfttavnl proator St. 113. Ha dibelo! Papir! No drabüo! EbIjb, M\n Petra cesto 31. Modele ^ewlje^ v eclih serijah iz lepenke, po mo- dernih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja y.n tovarne obuvala in čev- Ijarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgn»i*nje siele izdclujom iz od narofnika mi do- poslancga materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v montiranju zgornjih delov za iova^ne obuvaBa. Nakup, reparatura in prodaja Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica ^1- PouLeva?t|e v vseh strokah, moderne, melia- nične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78- 8 v Bukovžlaku v izmeri 9405 m? ob lepi cesti v dobrem stanju se proda. Ponudbe na pisarno dr. A. BOŽIČA, odvetnika v Celju. t QMER1R9NSRI SinOöT ^'valr|i stroji dobivajo sfl *^ edino le v naši lastn! novi prodajalni v MariboruŠolskau.2 xastopnlk xa CELJE, Josip Rojc, Prešernova16 mehanik Prešernova16 Singer igie Singer oije Singer sukanec Singer nadomestni deli ltd. SinOer šivalrii stroji za rodbinske a kakor za vse obrt. svrhe. Prodaja na mesečne obroke(24 mes.) Lastna mehanična delavnica za po- pravila vseh sistemov šivalnih strojev. ¦ Zastopstvo v vseh večjih mestih. Pr#dajalka želi mesta v kaki trgovini v mestu ali na deželi. Vstop takoj ali pozneje. Po« nudbe na upravo »Nove Dobe, 1—2 886 loan Ivačič, jnaodLimi salon ••- za.dame ."- Prešernova ul. št. 10, II. nadstr. soba at 5 Cpoz&Fja cenjenc dsms no suoje m razsfaul Izložene izdeike. 1 HT* ffusstavul prosfor Atev. 190 II. nadstropje. <^P| ' 891 1 Mogo in P. NOVAK, CELJE Re!« iv. C 88 m. usnjarski mojstcr rarstouljo lepo rumeno Mw Im teleije, ovije, hozjc in svinjsho usnje. 1 ®s[aroÖni dom, @elje Uljudno prlporocata vedno sveže, dobro marčno pivo, pristna, cena vina in pa najboljšo kuhinjopo najnižjih cenah. Za oSiten oßißß cenjenim oBiofiovafcem razsfave se priporočafa KAROL IN PEPCA PERC. .v,ev. sM. »NOVA 0 Q 3 A « Stran 7. tstflnovtfvfia 1861. Hranilnica mestne obcine Celje V Is&strai palaci p**i kolödvöx»u. UsrsnoüijmH t86l. I ^3 a S3 52-31 Siasij» SftraftSlstih Y*©g SC 35,0^0.000. VrednbsS reifipviieaa zaklade k 3,000 DO0. flRANILWE vloge, ki se 5prejemajo od usako- gar, uiluajo najpopolnejšo uarnosi in ugodno obrtstoiwmie. Poštne pdložnke siröfttoim brez- piačrn n?i razpolago. Rentnino ptaču)e zauod iz suojega. SPREJEMA iiidi v uarno shrambo od strank in sodišč razne urednosine papirjc, ulotne knjt- žice 1.1. d. Daje u nnjem PRCDALE v svollh safebiagafnati, tafco, da obdrži ključ slranka sama OSKRBUJE swojlm uložnJkom prodajo in na- kup usch urst urednostnih papirjev itd. Izur- 5nje za nje tiidi ihkasd in drnga denama opra- uilfl najkalantneje. IZPLAČILA u inozemstuu izredho ugodno in promptno. iHNM^ti«! wäöH vrst pod najugodflčjšimi pogoji. Breiplaina pajmrnmia in strokounjaski nasueli u useh denarnih prašanjih. /sem trgovcem, modistkam in cenj. obiinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s Iclobuki in slamnlRl v Ce.'iu, Gosposka ulica St. 4. 45—22 •Franc Ccrrtr, tovama klobukov in slamnikov v Domžal \h Kupiift his« sreclnje velikosti z približno 2 orala } zerr.ljQ na periferiji mesta ali v bližnii | okolici. Ponudbe na kapetana DJlni- j irjijevfča celjski vojni okrug, ko- morsko odeljehje od 4.- 6. ure popoidne. Posredovalci izključeni. 3—2 itoilii ii inMft 2 dobrimi spričevali se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval na tvrdko GORIČAR & LESKOVŠEK ^73 CELJE. 2-2 « Obi. konc. posredoualnica ^ r za promct z realitetami: ^ CEL3E Hr9lj2 PBti n c. II CEL3E i Posredujepri jsf'ÄlSa»!! ozlr. nrtküpA : zrmljišč, hiš, vil, giadqv, velikih in rtialih posestev, industrijskih podjetij \ iid., itd. vestno in točno. 45—11 \ ElektFični strcji proizBOd IIE 6 EMti'itni stcuci proizood 9 E 6 zaVTiice Tungsram, vse elek- ^ trotehnične potrebščine v za- ^ log! p^ zeio ugodnlh cenah ELEKTROTEHNIČNA TVRDKA HAH8L FL0H39NG1Č, CEL3B. Illl Proračuni brezplačno. an» _—,--.-----------, -- Proda se dobrc oHranjen , filasovir« Oglasiti se je pri Edvard Kukec v Žalcu Štev. 7. 878 3- -2 I o iMsrar in iuteli^ O 9 Celje, ElSiR! fpg St, li CELJE Telefon štev. 28 CELJ^ DrŽAVNA ClNKARNAj ! izde'uje surovi in rafinirani oink, clnkovo ploščovino, i cinkov prah in modro gaüco 1-895 1 Ovratnike, zapestiiice, predprsni- ke, srajce, telovnifce. batist-bluze ter druge moške in damske bele obleke čisti in svetlolika likalnica IWIWHJE CÖMliK, Celjey Prešeraova ulica 8. €ene zmerne! 901 Postrežba točna! Vinaria foWti družba ^taooradnikoV V ?tuiu pnjJoroJa pnJoVrjtdi HtttomtrsHa in halošHa Vina Wfflß Kleti «a podtijcm JtajcrsHc«. j""-"'"'« ATEWE DENTIST. E. G. HOPPE CEbdE, MIKL05IGEVA ULIGA 5TEV. 3 Uradne ure od 8, do 12. in od 2. do'4. ure. Ob nedeljah in praznikih zuori-*. Atclje za umetne zobe, zla^c kroae in zlate mostiče. Posarnezno pritrjer^ zobe, zlat« plombc, zoboVje brez neba tcr popraVa nepravMlno stojeeih zob, Sirokovna puškarsko-tehnična delavmca Albert Rlltar, Celje, Slomškov trg št. 3-4 ima v zalogi raznovrstne lovr ske puške, automatične pi- stole, revolverje, munieijo in lovske potrebščine. Vabijü ge vsl interesentt tova in puš- karstva na obrtno razstavo v Ceiju ofajekt B štev, razstavnega prostora 4, čampanjshe hleti Franc Čuček & Comp. PTUJ U»tanoVipern» 1.1883. Uatawovljeno I. I88S« Razstavni ppostor objekt B - ßtev. VIII. Sampanjec, sladko vino in i •« viiio v stefelenicali. ::: « Centrala: Razlagova uJka. Kamenolomf: CerJake in Josipdol. nioe,oltarje,pohifitvene ploftfc©, zidne obklade ix pohevskega avsmttixln vseh vrst mapmopja, daulj© stopnioe, pod- Btavke In vsa v to Bt*»oteo spadajo^a del». ;¦•:*•.-. 91. » N O V A .0 0 B. A ¦< Strata- Vloue aad K 1.000,000 000'-- Kapital in reserve K 200 000.000' Ljubljana - Zagreb - Beograd Bjelovar, 8rod D.S., Dubrovoik, Goraja Radgona, Kraoj, Maribor, Monošlor, Murska Soboia, Qsijek, Ragaäka Siafina, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik. Skofja loka, Uelikovec, Ifršac, Budapest (Balkan bank), Split (JugosMnd. banka).'.Wien (W. R .Alexander] Obrestuje vloge na hranilne knjižce in v tekočem račumi po 4%% 5% 5«i o/ 2 /O 67. brtv. odpovedi proti 30-dJievrii odpovecs proti 60-dnevni odpovedi proti vu-anuvna odpovedi od dneva vloge do dneva dviga ter plačuje retitni in invalidski davek satna. =~^rr^trz=T== Pošttie položnice so na raarpök gol )c«fSi»usazom,*0ir. f*^15»« "LftSTNIDÖM- Sjprejcma hranifcnc vloge In jih obr«stuj« po 5°/,, to j© S Din od »to« proti odpovedi po S',,% Din od «to. Pri veelih naložbah ii ¦.....¦ i ' ^**" po doQOvoriii ¦¦'.'.I. ii i 'i.1 i eae ' SsiiuliU^U^ žiffl, tapir, * in drug-e de/.elne prideike Kltpuje in prodafa Osel AradreJ, Martbor Uekaandrov« c«s*ä *v 81869-f Talmloa &* Mm Hop! Cenj. občinstvu najvJjudneje naznanjam, da otvorim ? 1. avguston: 1922 v CELJfcJ popoJnoma novo urejeno ilojiie cene!: trgovino ?5osposlxs ; Baberje it.. 3 (gostiina PSevčak) nasproti Hlestnega mlina. ! priporr". :". v^m odjernalcern: na drobno in debelo« Dospeia je velika rnnožina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir? Bison in raznovrstno manufakturno blago. Hazširjaffe »»Novo Dotoo?" KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA CESTA Priporoča se c. občihstvu za nakuj3 maritifak- ' , tinnega in modnega biaga, pdsebno rnoslcega ; ' perila. V zalo^i vse nove sokolske potrebščine. : ¦ • 807 25 4 . Za ženskim in moskim periJom ier igračami < FRANC KRAMAR M4 50-27 pop rej Prica & Kramar CELJE Na debelo! ZaSoga cigaretnih papi^čkov in »trofcnic. SUfiNO 82 50—30 pHstno ipško za moske in volneno < za ženske oblekc in razno manufak- ; turo» kupite radi därektneija importa ' po čudovito ttixk^h cenah samo v veletrgovini in razposiljalnici | R. Stermecki, Celje. „. Sirait 10. »NOVA DOBA« Stev. ')'. 12.-22. augusla 1922 Ppva pokpajinska razsfava doroače obrti id iDdusirije. OfuopjeDa dnevDO od 8. do 19. nrt UslopDina 5 Din. UsfopDioa 5 Did. Posojilnica u Celju (,nflRODm D0FT1' na oglu ü pritličju) obrestuj€ hranilne uloge počenši s 1. jiilijem 1922 po Q\z\o brez odpouedi, 5°lo proti enomesečni odpooedi, t%W proti trimesečni odpoüedi. :: Dlooe denarnili /auodop in nette stalne naložbe obrestuie do doaoBorn. ::