«orlea*
izhaja vsflki torek In toboto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej.
Oredni&tvo
se nahaja v „Narudni Tiskarni",
ulica Vetturini St 9, kamor je
naslavljati pisma.
S «trunk ira»a pisma
se ne sprejemajo, enako se ne
uvažujejo   pisma   brez   podpisa.
dopisov se ne vračajo
GORICA
„ttortra"
iiane na leto  10 K, za pol let«
b K, za četrt leta 250.
Cpravniitvo
se nahaja v „Narodni Tiskarm"
Jlica Vetturini   it. 9.
In t»$laK*
tt piačuje od tvtleto&loyin' petit
vrste po U vin , z» večkratnl
natis primeren popusl.
Puftamezne Atfvilkr
stanejo 8 vin. in se prurfajajo v
raznih gonSUih trankah.
Št. 38.
V (iorici, v soboto dne 13. maja 11>1I.
Leto XIII.
Epilog
h kazenski obravnavi
radi kraških hl
Nas naravni pravni cut nas je
grdo prcvaril! Mislili ; smo, da zlo-
rablja aipan uradno oblast, če doscže
zase gntotno korist na podlagi svojega
uradnega potrdila neresničnih in izmis-
IJenih podatkov. Nekateri bivsi kraski
župani potrdili so namrcč, da eksisti-
rajo osebe, ki v resniei niso eksisti-
ralc. potrd'li so tudi. da prosijo trt iz
državr.e trtnice kmetje, ki jih niso pro
sill. Na poülagi takih pots J11 so ti iupani
in nekattri prekupčtvaki s trtami dobili
tudi brezplačno erarske trte tcr Jilt ob-
drzali zase. Mi smo videli v takem po-
stopanju zlorabo uradnc oblasti, a kom-
pelcntno drzavno pravdnistvo jc bilo
drii>»afncga inncnja in ni tožilo dutičmli
županov radi zlorabe uradne ablasti
nego radi goljusije. Nasa kvalifikactja je
bila torcj prcmlla.
A inotili smo se še v drugem po
gledu. Po človekoljubium namcnu tr?a-
ske vladc in po i/recnem določilu >c-
žanskega okrajnega glavarstva bi bill
morali dobiti trie brczplaCno le res
ubozni kraški kmctici, a dobili so jih
premoznejsi in prekupčevalci s irtaini.
in sicer na podlagi neresnkmh izkazov, ki
so jih zupani uradno pcitrdili. Nas pravm
Chi nnm je pravil: Ako vzamc pmne?.-
nejsi revnejsemu neupravičcno kosček
krtiha ;/. ust. je to vncbovpijoč greh:
ako mu vzame pa na zvijnčni načm in
z namtnnm. da bi se sam okortstil trie.
je to kaznjivi /loan.
Toda oprostitcv vseh ubtožeueev
nas je poučila, da nismo ra/ločcvali
greh od zločma in da nismo le mi,
marveč da je tudi drzavno pravdnistvo
napačno kvalificiralodejanje obtoJencev.
Oprostslno razsudbo so je nekam
tako-Ic uteineljevalo: Cotar in V0IČ1Č sta
morala biti oprosčena. ker sta ravnala
v dobn verl, pa ludi drugi obtozma so
morali biti oprosčeni. ker so inanjkali
pogoji za zločin goljufije.
Za državo je baje vse eno. ali je
obnovljen en vinograd all drugi. Država
je dosegla svoj nanu.ii s tem, da so "bill
vinogradi obnovljeni. Za goljwfijo in bilu
naniena, a bilo ni tudi nikakc skode.
Še le to utemeljevanje oprostilne
razsodbe nam je pokazalo, v kaki
zmoti smo ziveli. Do ra/.glasitve raz-
sodbe smo bili namreč mnenja. da je
prinesla trtna a sera skodo drzavi in
ubogini kraškim kmetom. Kmetje so bili
po našcm mnenju oskodovani, ker niso
dobili brezplačno trt, ki so bile njim
namenjene, država pa je iniela skodo,
ker siromasni kinetje niso mogli brez
državne podpore obnoviti svojih po
trtni uši opustošenih vinogradov in
vsled tega tudi država ni dobila od teh
vinogradov večjcga davka.
Mislili smo tudi, da je bil pravl
namen vladc, pomagati z brozplačnimi
trtami le res siromašuim kraškim kme-
tom. To mnenje se nam je bilo vcepilo,
ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Se-
žani v svojem oznanilu izrecno po-
udarjalo, da se bodo brezplačno odda-
jale trte le tedaj, če boderevščina pro-
silcev povsem dokazana.
A kako smo se motili! Sodniki so
bili v nasprotju z državnim pravdni-
kom mnenja, da ni bilo nikake škode,
da je za državo vse eno, ali je obnov-
•.jjen en vinograd ali drugl in da je
drza\a dosegla svoj nameo s tem, da
so bili vlnogradl obnovljenl.
Vsa Cast in spostovanje mnenju
juristov, toda s Krasa nam pnl>a;a
glas, da je s odba K r a se v ce v, ki
natančno poznajo celo trtno zadevo,
v!;!jub tcmu za prizadeie osebe
u n I f e v a I n a, čeS, da so na dokazano
zvit nnčin brezplaCno all po zntžani
ceni, na skodo malih posestnikov do-
bili od vlade trtc, koje bi .^icer ne
bili dobili, ker se oddajajo po nazna-
nihi c. kr. okr. glavarslva v Sezani trte
bre/.plačno le onim, glede kojih je rev-
ščina povsem doka/ana in je to tudi
zabelezeno v dotiCnem i/kazu, ker dobe
trte po znižamli tenah le mali po-
ses t n i k i, boljsi posestnik: pa še ie
tedaj, ko se zadovolji utemeljcnim za-
htcvam maiih in kt-r imoviti triorcjci
sploh ne morejo zahtcvati trl iz drlav-
nih trtnic po larsfnilj cenah.
Mi se. odkrstosn'no povedano. prj-
clružiijcnio >< dbi KrflSevctv in mtnda
jnvnosti spli'h, koja si je najbrze na
tenu-Jju naAih stvarnih poroCi! o po
dalkih ra/.prave ludi tistvarila svojo
sodbo.
Proieslujoč koncčno odtočno proti
dejslvij. da jc okr. (jlavnfstvo ˇ
Sezani poročalo na vt^jc mot', da je
i:nel v Ruvoru stoječi proces p o I i-
tič;:o ozadje. sklcpamo to n.i vsak
nnčtn žalostno nfern n krai^kh tr!4ih.
Cregorinova
poliHčna ekspozihira
u Toma]u.
Tomnjski ?upan j; Vrnn je tožil v
,sv()jem" iz Trsta poslmiem stanjelskcrn
g<»voru. da je bila (ioriska doslej slabo
zastopana v deželnem m državnem /born,
in sicer /ato. ker so se „diktirali" po-
slfinei (je menda hotel reči: volitveni
kandidatje) i/ (ionce. Iz te i/jave veje
pristni dub taktike „liJinosti", ki meče
v svet pavšalne neresnice bre/. vsakega
utemeljovanja. Prav naravno ti»rej. da
ni tudi g. Vran utemeljil svoje izjave.
ker mu ni dosla utemeljena iz Trsta.
Storiti hočemo to in1, seveda v nasprot-
nem /mislis. Ua/ume se. da je g. Vran
imel s tem mahniti po vodstvu naše
S. L. S. Ali. g. župan, kdo je pa doslej
zastopal Kras v (iorici in na Punaju?
V deželnem zboru v predpredzadnji dobi
dr. Treo in L ^trekelj. v predzadnji dobi
Jo/te in Loj/.e ^trekelj in dr. liregorin. v
zadnji dobi dr. (iregorin in nasa dva
zastopnika dr. Ste; .incic in g. Zlobec;
v drzavnem zboru pa g. L. ^trekelj. —
Če upoštevamo, da sta doslej naša po-
slanca zastopala Kras le v enem zase-
danju dežclnega zbora, moramo izjaviti,
da so bili gori imenovani liberalni po
slanci skoraj izključnr zastopniki Krasa.
No, g. Vran, ali je pa one liberalne po-
slance diktirala nasa stranka iz (iorice?
Če je torej res, kar je trdil g. Vran, da
je bil namrcČ Kras doslej slabo zasto-
pan v (jorici in na Dunaju, poiem je
tudi res, da so to zakrivili libe-
ralni poslanci Treo, (iregorin in oba
Štreklja, kateri torej niso bili „diktirani
iz (iorice**. ü. Vran je potemtakem mla-
til po žaklju, poslanem iz Trsta, v ka-
terem žaklju pa   ni bilo naših   poslan-
cev. Ali so ga tržaski objestneži poteg-
nili!! Za uslugo žanje revež se sramotu!
Oylejmo si še „diktiranje poslan-
cev iz (jorice". nad katerim je bilo uka-
zano K- Vranu se jeziti. On je najbrže
mislil, da je njegov — ali bolje: Ore-
grr;nov — shod nekak vzorec. kako
naj se progiašajo volitveni kandidati,
nasprotno pa nai način proglasa-
nja kandidatov nekako ,diktiranje po-
slancev iz (Jorice". Poglejmo torej naj-
prej, kako izgleda naše proglasanje kan-
didatov !
Vodstvo S. L S. je imelosejo dne 6.
aprila in sklenilojc razposlati politidnim
in nepohtičnim organizacijam v dežel'.
načelnikom avtonoinnih in duhovnijskih
uradov ter znanun rodoljubom t»kro?.-
mco. v kateri se naprosijo. da bi bla-
govolili v svojem krogu in podr^^ju po-
svetovati se o kandidatih za c :avno-
zborske voliive in sporočiti svoje mne-
njc. žclje in sklepe strankinemu vodstvu.
da bode nu ß!o stctvili strankinemu iz-
vrScvalnemu odboru konkrefne predloge
gltdc kandidaiov v zmisiu Ijadske želje
to TOlJe V treli dneh ]c bilo odposlamh
.^"i takih okrožnic (Prim. w(}orico" IS.
apriln t. I.). Na seji izvrsevalnega od
bora 2^. apr. — katera seja je bila ob
enem *hod zaupniknv — je prečital na-
čclnik doSla poročila in sklepe kmečkih
zvc/ in političnih druStev. nasvete in
izjavc iz raznih krajev. Na podlagi ?eh po-
ročil in predloga načelmka kmečke zveze
za okrnj komenski so bill sp'ejeti nasi
volitveni kandidatje. Oiiej ^Gorico** 2{K
aprila t Zdaj naj nam pove g. Vran.
kako je movjočc tako procedure pri po-
stavljiinji kandidatov imeno\ati „dikti-
ranje poslancev iz (iorice"!? (j. Vran naj
le pnmisli. da je bilo onih 300 oseb.
katere so prijele one okrožnice. pozva-
nili k posvetovanjem z neštetimi osc-
bami „v svojem kraju in področju". z
mnoRostevilnimi člani raznih zvez in
drustev. da je bilo to nekako splosno
g 1 a s o v a n j e. in sicer v r o k a h
o n; h 300 zaupnikov in ne sran-
kinega vodstva. — To je menda
večje število. kakor je bilo šte-
vilo zborovalcev v ^lanjelu. In predlog
za proglasitev kandidatov ni izsel morda
\/. (iorice. paČ pa s Krasa. In da se je
vodstvo nase stranke obrnilo najprej na
veljavne može. ni čudo. saj se je tudi
dr. (iregorin obrnil najprej na veljavnega
moža. kot je župan tomajski. Lahku re-
Čemo torej. da so se za nasega kandi-
datu dr. Sjepančiča izjavili zastopniki
(volilci) vseh stanov cele dezele
Dglejmo si pa s te strani stanjel-
ski shod ! Ce pregledamo vse, kar ga je
pripravilö in tvorjlo, moramo reči, da
je bil velika komedija, ki je imela res-
nico prikrivati in javnost slepiti. Pečat
komedijastva je shodu pritisnilo najprej
sklicateljstvo. To je bilo dvojno: vidno
(g. Vran) in nevidno (dr. (iregorin). Vran
je agrarec. ki je ne le pri volitvah, am-
pak tudi v nekdanjem „(ilasu" nastopal
kot načelen nasprotnik liberalcev. (ire-
gorin je vroč liberalec; dela in piše na
liberalizem kakor kak (iabršček ali kak
dr. Tavčar. Vendar pa za zdaj še kaže,
da se skriva, in to je že samo na sebi
komedijaštvo. Napoved shoda je izšla
od tarn, kjer je bil spočet: iz Trsta, iz
„Hdinosti". Napovedan je bil za vse vo-
lilce brez razlike strank. Zopet komedija;
kajti naših somišljenikov niso želeli na
shodu; saj je g. Vran s posebnimi va-
bili vabil le take volilce,  ki   niso   naši
pristaši. In zopet komedija; na shod so
privreli — gotovo ne iz lastne volje —
najhujši agitatorji liberalnega kraskega
magnatstva, dočim volilcev iz obližja
skoroda ni bilo Prisli so pa tudi agi-
tatorji iz Trsta delat „stimungo" in pro-
gla^at kandidata za Kras. Zopet kome-
dija! Največjo komedijo je pa tvoril od
liberalmh denarnih zavodov iztisnjeni,
od političnega vodstva se ne odstavljeni
liberalni general »iabrsček. Zakaj ni
sklical on kot tak shoda? Zakaj se ni
proglasil pod njegovirn predsedstvom
(iregorin kandidatorn? Zato, ker bi libe-
ralna gospoda gorisko tržaška še vedno
rada lovila volilce. ki so izprevideli pro-
kletstvo liberalnega gospodarstva v (io-
rci Edino upanje za to gospodo je še
Kras. te tudi pozno. ali začel je vendar
tudi tu delovati polom goriških liberal-
cev, in kandidatura iz sušičevega gori-
skega „Trg. doma" bi se tudi Krašev-
cem slabo priporočala. Da bi se ubra-
nila nasa libeialna stranka vsaj Še na
Krasu volitvenega poloma, se je posta-
vila za hrbet tržaskega. za zdaj še skri-
vajočega se liberaiizma. Volilci. ki so
jim začeli cmahovati. naj vedo, da kan-
(Jidat. ki se jim usiljuje iz Trsta, ni pro-
glašen iz <iorice: volilci pa. katerih se
se trdno drži liberalna zaslepljenost. naj
bodo potrjeni v trdni veri, da stojijo
goriški liberalni bankrotirji zdaj prav
tako za (iregorinom. katerega kandida-
tura ni na videz iz njih izsla. kakor so
sialt prcd 4 leti za A!. Strekljem. kate-
rega so oni sami proglasili kandidatom.
V tej veri ostale zaslepljence potrditi,
je imel nalogo OabrSčekov prihod na
shod v Stanjel. In to je komedija vseh
komedij!!
Na tak zvijačen način postavljati
volitvenega kandidata. je pa menda za
volilce rnnogo bolj žaljivo. kakor če bi
ga jim kdo zares „diktiral*!!
(Dalje prih.)
Dopisi.
Miren. üg. Pavlu in Doro-tu Fa-
ganel odgovarjam na njihovo skriv-
nostno vprasanje. katero sta si ta oli-
kano stavila dne o. t. m.. sledeče: O
vsej zadevi glede pogreba ni še sodnija
izrekla zadnje besede. Ko bode komisija
prisla na lice mesta in se prepričala o
vsej zadevi, bode tudi sodnija sodila
po postavi.                          Kaplan.
Iz Mima — Volilni imenik za
državnozborske volitve v Mirnu je res
nad vse vestno in natančno sestavljen.
Liberalcev in demokratov so v svoji
vestnosti in natančnosti vpisali mnogo
več (18) kakor jih je v resnici. 0 mno-
gih klerikalcih pa so tudi v dno svoje
svobodomiselne duše prepričani, da ni-
majo volilne pravice. akoravno stanujejo
čez eno leto v Mirnu in imajo tudi več
ko 24 let. Ta volilni imenik je gotovo
zadnje veliko delo nasega slavnega taj-
nika Urbančiča. Da je g. župan pri tem
popoinoma „nedolžen" smo prepričani,
saj je pred kratkim nek liberaini sta-
rešina izjavil, da jim ne smemo zame-
riti, ako napravijo kako neumnost, ker
so sami novinci, po naše rečeno abe-
cedarji v občinskih stvareh. Kako bo,
oh kako. ko Lojzeta ne bo!?
Iz goriške okolioe smo dobili sle-
deči dopis: Torkova „l:dinost" prinaša
poročilo o nedeljskem shodu zaupnikov
liberalne stranke. Iz tega poročila po-
snemljemo,    da   je    liberalni   kandidat
Kocjančič rekel: „da so dandanašnji
take razmeTe (hotel je reči libe-
ra!ne gospodarsko slabe razmere), da
ne kaže siliti v ospredje. — Zato se
tudi toliko narodnih deiavcev
o d t e g u j e. Razmere so take da ni več
možno niže." Dragü„eno priznanje, kaj
ne ?! Kar je »Gorica" vedno proroko-
vala in o čemur (namreč o liberalnem
gospodarskem polomu) je „Soča" pre-
vidno molčala, to je izbleknila „Edi-
nost" v svoji torkovi številki. Ej, disci-
plina pa ta! „Soča" mora zato skrbeti,
da se „Edinost" ne meša več v in-
timne zadeve goriških liberalcev, ker bi
potem zamogla „Edinost* v svoji kle-
petavosti kompromitirati celo liberalno
stranko. A še nekaj. Odrešenik za li-
beralce je priše!. Kocjančič je tudi rekel,
„da mora priti do preobrata,
zato je sprejel kandidaturo". Haha. Ce-
sar niso zamogli razni doktorji, Gaber-
ščeki itd., česar torej več oseb ni bilo
zmožnih, to bo storil Kocjančič — pre-
obrnil bo vse* a ni povedal. Če na dobro
ali na slabo. Volilci, to naj bo kandi-
dat, v katerega naj bi zaupali?! Ne,
nikakor! Kocjančiča poznamo, a pozna-
mo tudi našega Fona, ki je že mnogo
storil za nas. Ali naj zamenimo Fona z
enim Kocjančičem! Mislim, da bo vsak
pameten volilec oddal svojo glasov-
nico za izkušenega Fona, ki je za nas
in mi zanj.       _______
Politični pregled.
KdaJ  bo sklican novi  državni zbor?
„Vaterland" poroča, da se napod-
lagi sedanjih dispozicij sestane novi
državni zbor dne 12. julija na kratko,
tri tedne trajajoče zasedanje. v katerem
se konstituira, sprejme adresa na pre-
stolni govor in izvolijo delegacije. Nato
se skličejo  deželni   zbori in delegacije.
V    oktobru   se   potem    zopct   sestane
državni zbor.
KralJ Nlkita pojde v Carigrad.
Čim se povrne sultan s svojega
potovanja v Makedonijo in Albanijo,
pojde v Carigrad kralj Nikita črnogor-
ski na obisk.
Ustaja v Albaniji.
Boji ob turško-črnogorski meji v
okolici Berane in Gusinja trajajo dalje.
Ustaši so prerezali brzojavne žice v oko-
lici Kulje v kastratijskem okraju in so
napadli turške oddelke. Prav tako so
napadli turške čete pri Zerini in Pesani,
toda bili so odbiti zobčutnimi izgubami.
V   kratkem  skličejo   pod   orožje  redife
druge kategorije v zbornem področju so-
lunskem.
Domače in razne vesli.
Smrtna kosa. — Dne 11. t. m. ob
11. uri ponoči je v Gorenji vasi pri Ka-
nalu umrla v 86. letu g.a Dorotea
Križnič, mati g. šolskega svetnika
Štefana Križnič, ravnatelja c. kr. žen-
skega izobraževališča v Gorici. Pogreb
je bi! danes ob 4. uri pop. Blagi po-
kojnici večni mir! G. svetniku in ostali
družini naše iskreno sožalje!
Podpora. Üezelni odbor je dal sto
kron podpore za mostič čez Kožbanšček,
ki ga je dal napraviti župnik Piesničar.
Bodi na tem mestu izrečena zahvala
dež. odboru, ker dotični most je bil res
potreben: zdaj lahko pridejo ljudje iz
Plavi v Kožbano tudi ob največji po-
vodnji; tudi se ni bati Šolarjem <:¦ 'an
Kožbanščka, da jih voda odn • ;i
Slapničanom ne bo treba ob hodour\h
nedeljah le oddaleč gledati — farno
cerkev...
V prid nove kapucinske cerkve
v Gorici se bo v nedeljo dne 21. inaja
vršila veselica v Centralu. To veselico
priredi mladina „Šolskega Do-
rn a", ker bo nova cerkev služila po-
trebam naše slovenske mladine. Na-
tančni program se razglasi pravočasno
v listih.
Že zdaj uljudno vabimo slavno
občinstvo. da se v obilnem številu ve-
selice udeleži in da tako primore k iz-
vršitvi cerkve, katero pač mnogi zelo
pogrešajo. Italijanski tretji red je že po
zimi priredil v ta namen veselico. ki
se je dobro obnesla. Slovenci torej ne
smemo nikakor zaostati.
Pridite torej v obiinem Številu.
LiberalQi feandtdat KocJanöiÖ In
njegov program. — Človek bi res ne
verjel, kaj vse se zgodi dandanes. Včasi
so govorili o deveti deželi in o zmajili,
dandanes pa se slišijo in čitajo še bolj
čudne reči. Zadnjo nedeljo t. j. 7. maja
so postavljali liberalci v Gorici kandi-
date. In kakor je spodobno, sta se nav-
zoča dva oglasila tudi k besedi. Prej je
govoril seveda sam Drejc Veliki, ki je
v svojem govoru „temeljito" pometel
vse, kar je gnjilega in starega itd. Ta
govor ni bil posebuo važen, smo slišali
že več bolj nerodnih — seveda le o
pustu.
Za njim je govoril kandidat Vrtovec,
ki je povedal, da „vrta", menda luknje
v vodo. Korifeja se je oglasila kot zadnja,
po znanem geslu „konec dober, vse
dobro". „Edinost" od torka t. j. 9. maja
poroča kaj laskavo o tem govoru. Kan-
didat je med drugim „razvil" tudi svoj
program. Ta program je res nekaj po-
sebnega. Takega programa še ni imel
noben politik od Adama sem in ga ne
bo imel še tako hitro. Čujte kaj poroča
„Edinost1' o tem programu : „Program
narodno-napredne stranke (ta-
ko se je izjavil Kocjančič) j e njegov
program, izpopolnjen z onim
programom, ki se ne da pove-
dati z besed ami."
Raca na vodi, to pa to! Tedaj z
besedami se ne da povedati ta program.
Bržkone ga bo treba zagosti na harmo-
niko, ali ker je stranka napredna, na
gramoion. Presneto se bo okolica zavzela
za ta program. Pri vseh plesih ga bodo
lahko porabili in na ta program bodo
lahko „trobili" večno slavo g. Kocjan-
čiču. Še vse se je dalo pri nas do sedaj
povedati z besedami, edino ta famozni
program ni tega sposoben. No, napredek
je pač napredek; zato pa bomo okoli•
čani volili še raje ua stari program, ki
se da vsaj povedati z besedami. S takim
programom in s takim kandidatom zdaj
proč, mi ne rabimo gramofona, ampak
poslanca, ki se bode potegoval krepko
za naše koristi. I i ta je naš kandidat,
svetnik Fon.
Citajte, volilci na Tolminskem!
Vrtovec je bogat trgovec, ob enem pa
razmeroma Še mlad in zdrav, začasno
upokojen ljudski učitelj. Torej zaČasno
upokojen učitelj je Vrtovec. A ta za-
časni pokoj traja uže celo vrsto let. In
Vrtovec ni bolan, zdrav je, hvala Bogu!
A učiteljska plača mu teče vseeno!
Koncem meseca ta mož hladnokrvno
pograbi svitle kronce, katere mo-
rajo skupaj spravljati kmetje tolmin-
skega glavarstva! Vidite, volilci, za
koga morate plačevati ? Potem ni no-
beno čudo, ako so šolske doklade na
Tolminskem tako velike, če morate pla-
čevati razmeroma še mlade, zdrave uči-
telje, ki ne učijo. a bi lahko še celo
vrsto let učili! Če bi bilo kaj resnične
ljubezni za tolminskega kmeta v mla-
dem, piačanem a ne' uslužbenem uči-
telju Vrtovcu, bi le ta rekel: „Srce me
boli, ker vlečem plačo za učenje, kate-
rega ne izvršujem. Zato, da olajšam veliko
šolsko breme, katerega morajo nositi
tolminski kmetje, se odpovedujem plači,
katere ne zaslužim in bom delal na
vse načine, da se šolske doklade zni-
žajo". — A tega Vrtovec ni storil in še
vedno vleče povsem hladnokrvno kon-
cem meseca krvave žulje tolminskega
ljudstva. Vidite volilci! Taki možje se
vam usiljujejo! In potem se upajo taki
možje farbati o visokih Šolskih dokla-
dah [na Tolminskem! Za učiteljevanje
je upokojen, za kandidiranjt in poli-
tično hujskanje pa ni upokojen! Ej, ga
bodo uže upokojili 13. junija!
Vrtovec   in   njegovo   delovanje.
Na shodu liberalnih zaupnikov v nede-
ljo je govoril tudi liberalni kandidat za
tolminski okraj Vrtovec, ki je med dru-
gim. kakor posnemljemo iz „Soče", iz-
ustil tudi to-le lastno obsodbo : „25 let
sem na delu ler dobro poznam razme-
re. Nič se ni čuditi, če je ljudstvo za-
ostalo. . . .* — Bravo Vrtovec! Odkrito-
srčnost je lepa Čednost. Torej 25 letste
na delu in nič se ni čuditi, če je vsled
vašega delovanjaljudstvo zaostalo. Vpra-
šamo vas pa, kaj vendar mislite vi o
našem ljudstvu, da je res tako neraz-
sodno, da bo oddalo svoj glas pri pri-
hodnjih državnozborskih volitvah za ta-
kega človeka, ki je 25 let delal na to,
da je nase ljudstvo zaostalo?! Pojte,
pojte se solit in ne uganjajte burk v ta-
ko resnih dneh z našim ljudstvom! Pu-
stite je pri miru. No pa, če nočete vi
ljudstva v miru pustiti, bode pa ono
vas pustilo pri miru s tem, da ne bo
dne 13. junija t. 1. onesnažilo svojih
glasovnic z vašim imenom.
155 odsto šolskih doklad na Tol-
minskem. Na nedeljskem liberalnem sho-
du v Gorici je povedal Vrtovec zbranim
kalinom. da do Bohinjske železnice na
Tolminskem ni bilo šol. Da so se tol-
minske krave smejale, ko so tako be-
darijo čitale v „Soči", tega ni treba po-
sebej povdarjati. Pa pustimo to za da-
nes. Na omenjenern shodu je tožil Vr-
tovec o previsokih šolskih dokladah, ki
znašajo 155 odsto. VpraŠamo Vrtovca,
kdo je zakrivil, da so šolske doklade
tako visoke, ako ne ravno liberalni okr.
šolski svet, v katerem ima ravno Vrto-
vec prvo besedo. Nadalje vpraSamo Vr-
tovca, kako visino pa bi dosegle šele
šolske doklade, ako bi se bile izpolnile
prav njegove zahteve. da se zjednačijo
učiteljske place z onimi državnih urad-
nikov štirih nižjih plačilnih ra/.redov.
Ako bi se te njegove zahteve, za katere
se pa se vedno pelia. izpolnile. potem
bi znašale šolske doklade najmanj od
500 — oOO odst.; in človeka. ki na tak
način hoče naskakati kmečki žep, naj bi
volili kmetje za svojega zastopnika. No
potem ne zaslužijo nič drugega. nego da
se jim pušča na čelu. Sicer je pa naše
ljudstvo prepametno in bo vedelo. kaj
storiti s tem človekom. Kličeme torej:
Volilci tolminskega in kanalskegaokraja!
Dne 13. junija vsi na volišče, da slo?.no
kakor en mož pokažete, da takih „osre-
čevalcev" in političnih pustolovcev ni-
kakor ne marate! Tu se gre namreč za
kmečke koristi.
„K temu molčita oba slovenska
odbornika Berbuč in kaudidat Ste
pančič!" tako konča hinavska „Edinost"
svoje poročilo o volilnem gibanju na
Goriškem v svoji 130 St. z dne 12.
maja 1911. „Edinost" je namreč s
svojim motnim žurnalističnim očc^om
videla v Furlaniji laške deželne urad-
nike prirejat volilne shode na račun
deželne uprave. Prav gotovo pa je, da
niti eden član „Edinostinega" uredništva
ni videl laškega deželnega uradnika kje
v Furlaniji prirejat volilne shode z „iz
deželne blagajne plačanimi dijetami".
Še bolj gotovo pa je, da je „Edinostin"
poročevalec videl na štanjelskem
shodu slovenskcga liberalnega dežel-
nega uradnika, ki je z nekirni papirji
opremljen, torej baje v službi, pnso-
stvoval temu shodu. Ali ta ni dobil
dijet iz deželne blagajne?!
Mi dostovljamo še to, da plaču-
jejo dež. doklade po veliki večini p r i-
staši S. L. S. s svojimi žulji žato, da
hodijo liberalni deželni uradniki na vo-
lilne shode na Eras. V imenu G r e-
gorinove kandidature pa k
temu previdno molči hinavska, liberalna
zlobna; neodkritosrčna ^hdinost"!
J'dtrl se bo Vipavcem „predsiavil'
na Cesti pri Sv. Križu Gregorin sam na
shodu. Če bi bil res tak rodoljub, za
kakoršnega se pusti slikati, bi ne hodil
po deželi razburjat duhove.
„Edinosti" priporočamo, naj se
pravočasno informira pri dr. Gregorinu,
kandidatu liberalcev za Kras, ali misli
zopet objaviti kako „odprto pismo" 1
Taki kanoni dobro streljajo.
Ii   govora   kandtdata Vrtovoa.
(Po „Soči.) Vrtovec je na ojiem kla-
vernem liberalnem shodu rekel, da je
že 25 let na delu na Tolminskem. Nfč
se ni čuditi, da je zaostalo ljudstvo in
so posledice tu. Verujemo, verujemo, da
zaostane ljudstvo če „delujejo" zanj
taki možaki kakor je Vrtovec. K sreči
ima naše ljudstvo boljše prijatelje in
pridnejše delavce kakor je ta g. Vrtovec.
Da pa niso Tolminci tako „nazaj" kakor
on misli, mu pokažejo 13. junija. Če
pravi Tolmincem, da so zaostali, jim
pravi, da so neumni in ncizobraženi in
to si je treba zapomnitil
France Eocjančlč. liberalni držav-
nozborski kandidat in veleposestnik v
Podgori — Toneta Klančiča dolgoletni
konkurent za županski stolec — se bo
torej še plazil po Goriškem, kakor se
vidi. Tarn v jeseni je pravil, da zapusti
gorisko deželo, kjer pošten kmet ne
more izhajati. Pravil je, da se preseli s
celo družino v Bosno in tarn ustanovi
kolonijo, kjer se bo boljše izhajalo ka-
kor v Podgori. Goriška — je rekel —
ni za njega. — Tudi mi pravimo, da
(ioriška ni za njega. In da se uresničijo
njegove in naše besede, se bo prepričal
13. junija, ko bo ostal le kandidat. Pre-
pričal se bo, da bi bilo res boljse, da
bi se nahajal uže v Bosni. V Bosni naj
poskuša svojo srečo, ker jo na (iori-
skem ne more najti. Sicer pa pravijo,
da če ne bo izvoljen — kar mu pa mi
garantiramo — jo kmalu po volitvah
pobri^e med bosanske Turke
,Nella patrla del Rosetti .. .. —
Komu ni znana ta ultralaska, Slovence
žaleča pesem? Slovenci si zamašiino
ušesa, ko jo sliSimo in vzbudi se v nas
jjnjev in srd do ti-till, ki jo prepevajo.
Cujte pa, kaj je naredil liberalni kandi-
dat Vrtovec pred letom in dnein! Ta
slovenski „radikalcc" je pelj'.'.l na svo-
jem vozu proti Tolnnnu .ijručo Italijanov,
ki so se skandalozno obnaSaii in pre-
drzno in izzivalno peli „Nclla patria del
Rosdtr. ZgnUali so se tolminski Slo-
venci. Le nekdo se je smejal. in ta je
bil liberalni kandidat Vrtovec, ki je za-
dovoljno poganjal žival. Ni imel gra-
jalne besede in sicer zato, ker so ti Ita-
lijanissimi pri njem stanovali in mu
moSnjiCek polnili. Takrat se ta tolmin-
ski junak ni Cutil prav nič Slovcnca in
je smehljaje vo/.il po Tolminu laske
„Marameote". Sedaj pa se usiljujc slo-
venskim volilcem v hribih za poslanca!
Volilci v hribih ga pošljejo dne 13. junija
vozit „Marameote".
1-vviva Vcrtovitz!
Samozavest glneva. — Križ kri-
škega mesta, Peter Kriski, je bil žc na
volilnem shodu v ^tanjelu obljubil. da
so priredi šc en volilni shod za trza-
škega advokata Grefjorina, in sicer na
Vipavskem. Da se odzovejo s tem skli-
catelji ali sklicatclj shoda ravno tako
prošnji iz Trsta kakor se je tomajski
župan v ^tanjclu, je lahko uganiti. (jo-
spodom v Trstu je namreč začelo po
ušesih šumeti od skrbi za zmago njih
kandidata. Tisti časi, ko si je dr. Ore-
gorin kot nekak polu bog med gnriškimi
kandidati špogal izjemno staliSče, da je
mogel skrivno spravljati na Kras svojo
agitacijo iz Trsta, da je mogla potem
„Edinost" iz velike visočine zagotavljati
— ali bolje: farbati — javnost, da ni
dr. Gregorin niti „z mezincem ganil",
kar je toliko, kakor da bi bila narav-
nost pisala, da so kraški volilci kar na
kolenih klečali pred Gregorinom ter ga
uprav na kolenih prosili milostnega
dovoljenja, da ga smejo voliti— tisti
lepi časi — pravimo — so za g. Gre-
gorina mrnuli. Zdaj je — v skrbeh za
svojo kandidaturo — prisiljen stopiti s
svojega vzvišenega stališča ter priti kar
vsein očitno med volilce agitirat zase.
To se zgodi priti. nedeljo. Obljubljeni
shod je napovedan na Cesti pod Sv.
Križem, in včerajšnja „Edinost" piše, da
pride na shod sam kandidat dr. Grego-
rin. To kaže, da je Gregorinova samo-
zavest padla že jako nizko. Radovedni
smo, ali bo Jidinost" Še trdila, da ni
njen gospodar niti „z mezincem ganil"!
"Radovedni smo pa tudi, ali bo on še
vedno mevžasto mol&il na n/iš ponovni
poziv: naj prekliče enkrat grdo neres-
nico, katero je izustil na shodu v I)u-
tovljah v znani anekdoti o Harlekinu
in Fakahapi na račun naših poslancev!
Če tega ne stori, potem ne bodo rnogli
bin zborovalci gotovi, da jih ne „na-
farba" s kako novo izdajo anekdote o
Harlekinu in Fakanapi. — Torej pozor!!
Socialnodemokratlčnl kandtdatt za
priliodnje državnozborske volitve so: v
gorah Just Černe; v goriški okolici dr.
Henrik Tuma; na Krasu Josip Kopač. V
Trstu bode kandidiral Htbin Kristan.
Za „Narodni mazej" so darovali:
0. VI. Koršič, (jorica, 1.) eno knjigo
(I. 1827.) 2.) Zapisnik kineia Krasevca,
obsegajoč razne zagovore. - Bogataj
IV. 1. 1 novec. — Jakopec 11. I. 3 novce.
—  Bevk Fr. III. let.   razni   spisi s Cer-
kljanskega od I.   1600-1850.  —  Karič
AI. 1. let 3 novce. — Legiša I. I. 3 nov-
ce. —   ü. Koršič  Vlad.   1.)  1 staro pipo
z Vipavskega. 2.) 15   novccv. 3.) knjigo
Rozmanovo:  Vsakdanji kruh. — (i. Fr.
Leban 3 novce. — (i. Pavletič v Rubijali
2 novca. — G. Pelicon   Iv.   v   Rubijah
5 nov. in en  srcbrn   okrasek   (izkopan
v Rubijah.)   —   Slaniič   A.,  Podgora.   1
novec. — (i. Cemprc Ivan,  1 star pečat.
—  (j. H. Klavora, nadučit.  I staro sliko
na platnu.      0.  Žnidarčič,  učit. Dorn-
berg.  I nagrobni napis (rokopis Simonn
(iregorčiča) — (i. Jos. Balič, 7 dar: I.)
4 novce,   2.) Vuličcvič,   Slavi o itahani,
3.) Podreka. Slavia Italiana.  I.) Sloven-
sko   pisiuo   videiuskih    bogoslovcev    I.
1875.   5.)  Kusar,   Canti   jugoslavi  I. o)
Poročilo   dezelnega   muz.   kranj.   1885.
—  (i. Ana Persic,   (ionca 3U novcev in
I  bronast prstan i/kopan v  Volčah. —
(i. Lenarčič I srcbrn   novec.   — (i. He-
lena Vnk,   Sovodnje,    dvc    srebrni za-
ponki, I novec in  1  svetinjo. üospa D.
Jug.   Solkan, 2 okamenimi  (ribi)  zelo
veliki. — (i. Vodopivec (jojače. 11 nov-
cev.       Odborova   seja   sc  bo vrsila v
pi)ndeljek IS.  maja   ob   Sh   zvečer  pri
„Jcleuu".                               Odbor.
Soska podružnlca SPD bo
iniela svo] redni Iclm obč. /bor v pon-
deljck I.S. t. m. v čitalničnih prustonh
v Tolminu po običajnem dnevnem redu.
Pričetek ob 5 in pul popoldnc; v slu
čaju neskkpčnosti se bo vršil ohC. /bor
uro kasneje v srnislu drust. pravil po
isfeni vsporedu.                      0 d b o r.
Strelne vajc za dijake srodoje-
Solce. Itancs popoludnc ob Irch urah
so se zbrali dijaki i/. VII. m \'|||. jjjmna-
zijskega ra/.rcda in realci visji ra/redov
na šolskem dvorisču in od tarn odkora-
kali z vojasko godbo ua čeln na Rojce
k strelnim vajam, ki so se vrsile pod
vodstvom treh Častnikov.
Odprtl lokarul. OJ II. do 21.
t. m. bodeta imeli ponočno slnzbo le-
karni (iironcoli-Kiirner.
Dr Fink prlšel pod vlak. - m-
noči ob 7. uri 55 min. je hotel primarij
v Steyer-ju na (ior. Avstrijskem dr. Hugo
Fink skočiti v Trstu na južnem kolo-
dvoru na vlak, ki je že precej hitro
drdral. Prijel se ie že za držaj na va-
gonu, a nesreča jo hoiela, da je - ne
ve se kako — najbrže zdrsnil ter prišel
pod vlak. Bil je takoj mrtev. Neki list
pravi, <ja je to oni zdjravnik, katere^a je
komensko obč. starešinstvo vsprejelo za
občinskega zdravnika.
Vabllo na rednl obönl zbor
„Hranilnice in posojilnice v i$t. Petru
pri Gorici, registrovane zadruge z ne-
ornejeno zav.", ki se bo vršil v nedeljo
dne 28. maja 1911 v ,,/^adruŽnem Domu"
ob 4. uri popoldne s sledečim dnevnim
redom: 1. Poročilo načelstva in račun-
skega pregledovalca. 2. Potrjenje račun-
skega sklepa za I. 1910. 3. Volitev na-
čelstva, računskega pregledovalca in
njegovega namestnika. 4. Slučajnosti.
Vabilo, ki je bilo dne 29. aprila v
„Gorici" za dan 14. maja t. I. je s tern
preklicano.
Vabllo na redni občni zbor „Mra-
nilnice in posojilnice Biljana-Aledana,
registrovane zadruge z neomejeno za-
vezo" na Dobrovem, ki se bo vrsil v
nedeljo 21. maja 1911 ob 5. uri popo-
ludne v zadrnžnem prostoru na Dobro-
vem s sledečim dnevnim redom: 1. Po-
trjenje računskega sklepa za I. 1910. 2.
Volitev načelstva. 3. Volitev računskega
pregledovalca in njegovega namestnika.
4. Slučajnosti. V slučaju. da sene snide
ob določeni uri zadostno število za
družnih članov, se pol ure po/neje vr$i
občni zbor pri vsakem slevilu udclež-
nikov.                                       Odbor.
Sklep solskega  leta  na  tukajSni
gimna/iji in rcalki bode dne 5. julija.
/reloslni i/.piti pnčno na obeh zavodili
o. julija in bodo trajah na gimnaziji do
11. na ntalki pa do 10  julija.
Oestrjevo idrtvje — Cesarjevo
zdravjt- jc uittun.
S&dnl iivotnl trg se Ictos otvori
dne IS t. in. Trg bode otvurjen ob 3.
uri zjulraj. Od 3. do S. lire .se sadjc
ichia in po 5. uri se sine sele proda-
jatt. Od 10. scplembra naprej pa se
bode smclo sadje prodajati se-ie ob
O. uri.    -
Žlvlotkl temnjl. Namcstništvo
je pooblastslo tukajsn)! municipij. da sine
dutoljcvali sciunjc i& guvejo živino, ki
$o bili zarndi kužnih bolezni doslej pre-
povcdani
Novi voja^kl škof Vojaski skos
dr. Koloman Helopotocky slopi v krat-
kem v pokoj. Njejtjov naslcdnik ho skoro
gutovo dosedanji kun/jsturtjalui rav-
natelj limerik Pojelik.
Imenovanja v ministerskem pred-
aodstvu Cesar je imeiJKval sekcijske
.sveinike v minislcrskem preasedstvu dr.
Ivana Žolger. dr. F'ridcrika Wilkens in
Roberta lihrhnrt pi. Mhrhartstein mini-
sterijalnimi svetniki ad pcrsonarn.
Težko operactjo je w dm prestal
g. župnik in sloveuski pisatelj Fr. S.
I'in/gar. Nahaja se se v ljubljanskem
Leoni^ču in jemenda že i/.ven nevarnosti.
Poplave na Hrvatskem l/vseh
dclov llrvatske in i/.lasti i/. Slavonije
prihajajo vesti o povodnji in o velikih
poplavah vsled trajnega deževja. Setvc
so delonia uničene.
Drugl dreadnought za našo vojno
,mornatico, ki ga gradijo v „Stebili-
mento tecnico" v Trstu, .«puste v morje
bajedne 24. sept. Prvi dreadnought
spuste v morje dne 24. junija t. I.
General Varešanln pojde v pokoj.
„N. W. Tagblatt" poroča iz Sarajeva, da
je šel v pokoj deželni šef in vojaški po-
veljnik Bosne in Hercegovine, general
Varešanin. Njegov naslednik je fem Po-
tiorek.
Ivan Orth proglašen mrtvim. —
Sodni senat vi§ega dvornega marSal-
skega urada, kateremu pripada judika-
tura členov cesarske hiše, je z razsodbo
od (). t. m. izjavil, da je dokaz o smrti
Ivana Ortha (bivsega nadvojvode Ivana
Salvatorja) doprinesen. Dokazano je, da
Ivan Orth ni preživel dne 21. julija
1890. Ta dan je torej smatrati kakor
dan njegove smrti. Kurator pogrešanega
bivsega nadvojvode, dr. pi. Feltscher, je
odvezan od te sluzbe.
Jamagata pogorelo. Zgorelo nad
1000 bIS I/. Tokia se poroča. da je
mesto Jamagata pogorelo. Pozar je uni-
čil nad 1000 his. med njimi prefekturo,
več bank tn sodno poslopje.
Gospodarske vesti.
Nekoliko nasvetov glede Skrop-
ljenja trt. Lansku ietu nam je u;n-
čila peronospora ponekod ves vinski
pridelek. t'zrok je bil veanoma v tern,
ker Ijudje so premalo ali pa uepravilno
škropili. Da nas ne zadene tudi leios ta
ncsreča, se moramo proti bolezni pra-
vc*časno pripraviti, kajti lahko je tudi ob
trte, ako jih peronospora dve leti zapo-
redonia motno napade. Osobito oui vi-
nogradniki, katerim je ta bolezen trte
lansko leto močno osmodila, bodo mo-
rail torej letos bolj pazili, da deia proti
nji ne zamudijo.
F^eronospora je gliva, ki se razvija
osobito v vlažnem vremenu i.i v vlažuih
legah. Tros te glive zamore uamrec ka-
liti ie tedaj, ako pride v vodo.
Zato smo imeli lani toliko te bo-
lezui, ker je celo leto deževalo in so
bile ponoči močne rose. Posebno se še
bolezen naglo prikaže, ako je obenetn
gorko vrenie. Zato bodemo videli naj-
bolj napadene one vinograde, ki so
ohrnjeni proti zapadu. Tarn se namreč
jutranja rosa dolgo easa ohrani. Ker se
ozračje med temčasom razgreje, se za-
more bolezen v vlažnem in gorkem
ozračju jako hitro razvijati. Zato niso
ziff>adne lejiie za vinogradništvo posebno
priporočljive.
Peronosporin tros je posebne vrste.
I in ii namreč dve niti, ki se v rosni kaplji
vedno premikata ter iščeta v listu kako
odprtino. Ko to zadeneta, se spremenita
v tiekako cevico, po kateri gre sok in
tros v list in napravi tarn takozvani mi-
cel (korenine). Čim se je zaril ta tros v
list, ni ga moči več zatreti, ako obenem
tudi lista ue ugonobimo. To si inora vino-
gradnik dobro '.apomniti, potem ne bo
več zamudil s škiopljenjern.   ŠKroplenje
] pomaga Ie tedaj, ako se je izvrSilo prej,
Lnego so peronesporini tro&i kaiiii in se
je razvila bolezen, kajti modra galica
pač zamori prav lahko tros, micela pa ne.
Francoski učeujak Millardet je do-
kazal, da zamoremo zamoriti peronospo-
rine trose. ako se nahaja samo zname-
nje modre galice raztopliene v vodi in
sicer it tedaj, ako je v 10 hektolitrih
vode Ie pol grama koilovine spojtfne z
žvepleno kislino v modro galico. Ako
pravočasno škropimo, se nahaja na po-
škropljenem listju v vodi. ki je pala kot
rosa ali dež, vedno toliko modre galice,
ki se v ti vodi naglo raztopi in vsled
tega zamori tudi peronospo.ine trose, ki
pridejo slučajno v to vodo. Razun mo-
dre galice je tudi apno precej koristno
in zamoremo tudi samo ž njim bolezen
zatreti Vedno pa je treba apna mnogo
več in sicer se zamori peronosporin tros
po preiskavi gornjega učenjaka še le
tedaj, ako se nahaja v 10 litrih vode 1
gram apna. Zato se je 1. 1895. in 1886.
po naših krajih, nekateri se še spomi-
njajo, škiopilo le z apnom, kar pa se
je kmalu opustilu, ko se je znaš!a boljša
raztopina rnodre galice in apna, katero
je prvi priporočai Millardel.
(Dalje pride.)
Dvb gospodxni:"::;:,
krščansko
vzgojeni    z   do-
brim; sulskimi spričevali želita vstopiti
v sluibo v kako slovensko trgovino kot
blagajničarski ali knjigovodkinji. — Na-
s!ov povc uprava tega lista.
Žiui pihi
se  dobe   vsaki
dan v ijostilni
V a le n tin a
K O m B I a na Ajševici. — Na
zahtevo pošilja ^g. odjemalcem
tudi  na dom.
Samo ie danes v soboto dne
13. in v nedeijo dne 14. maja
bode v salonu „Central"
dpužbo Sudansey
iz rodo NubiiCei/ iz Mk.
Predstave v domačih še^ah in na-
vadah tor bojnih plesih vsaki dan
od 3   ure pop.  do 9. ure zvečer.
Vstopnin'i 40 vin.
Vojaki in otroci plačajo polovico.
B ia g ajn ičarska oziroma
komptoiristin ja isče sluzbe,
Vešea je slovenščine, nemščine in
italijanščine. Pojasnilo daje uprava
-i^^-    ^GORICE-.    - -^~^=i
Imate li bolečine?
Revmatiske.    trganje. glavobol.   zobobol?   All ste si jih nakopali na prepihu.   vsbd
prehlajenja?   Poiskusite  vendar bol   lajsajoči. zdravilni.   krepilni Feller-jev fluid s z
„lilsailuid".   Ta   je   res dober!   To   ni  samo  reklama!  Dvanajstorico za poskusnjo 5 krön franko. Izdeluje lekarnar
Feller v Stubicl l:lstarg St. 2o4 (Hrvatsko).
V   MANUFAKTURNI  TRGOVINI ~W ^pjf -^W ~^g -
-*. j± jx. *> j< Gosposka ullca štev. 6
===  v GORICI  =
TEOD. HRIBAR
-----------— SL (Jobj  p^rI|o   za  rtevQStg rumbersko, belgijsko  in  šlezijsko platno, Perkai, Batist, Zefir, Satin.-----------
ModrtQ VOln^ sukno za mosko obleko, preproge, zavese, odeje, sivane kuverte, zime, volno za postelje. Jäger, srajce itd.  itd
KOUHSKO CIKORIJO
=== edino pristni, po kakovosti nedosegijivi siovenski izdelek. —-=^=
v kor 1st
obiiiejnini    Hloveneem
V 60RICI
V RflŠTEiJU štev. 7.
NöfasMiiatspiazMeii
PINTER & LENARD
se otvori
15. majnika.
Naznanilo preselitve.
Znana stara domača tvrdka z železnino
«
Konjedic & Zajec
naznanja uljudno, da preseli svojo trgovino
v prostore hiše
JA itt püe'
Gosposka ul. št 7 (prej krojaška zadruga).
Na novo praktično urejena trgovina
omogoči nasnaše cenj.odienialce vsestransko
hitro, točno, ceno in pošteno postreöi.
Zahvaljevaje se dosedanjej cenjenej naklo-
njenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, pri-
poročamo se za obilne naročbe v naših
novih prostorih
1           z odličnim spoštovanjem
Konjedic & Zajec.
Marnarja    A. THIERRY-J6V   BALZAM.
Cdino pristen z zeteno nuno kot varstveno znamko.               Postavno zajamčeno.
!                                 Vsaka potvoritev. ponarejenje   in vsak prekup  drugega  balzama s prevarlji-
i         ^r^r=>^"         | vimi znamkami se kazensko-sortnijsko zasleduje in strogo  kaznuje.  — Ta bal-
zam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, bljuvanju, hripa-
vosti, katarju v žrelu,   bolečinah v prsih, boleznih  na  pljučah, posebno pri
?)    influenci, zelodčnib boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, telesnem {
I     zapuru,  zobobolu  in  ustnih   boleznih,  trganju   udov,   opeklinah,   pri   izpu- j
ščajih itd. itd. 12 2 ali 6 1 ali 1 vel. posebna steklenica K 5.
Lekarnarjfl THIERHY - jzbo    UkZl^^moE
je   zanesljivo  zdravilo   za   rane,   ščirjevce  (ture),   poškodbe,
\BW&W           vnetja, abscese, odstrani vse  nečiste v telo vrinile se reči in
.    wUfclii  ¦         stori, da so bolestne operacije nepotrebne. Zdravi tudi pri za-
I 'SJmSi* 1                     starelih ranah itd. 2 Skatlji staneta K 3-60.              A
IHein echter Balsam   Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolf ]
I^XTadf         Thierry v  Pregradu pri Rogratcu.          '
toihWd>-8wrl)fusin.      Dobi se   skoro v vaeh   lekarna.h.  Na debelo pa v medicinal- »
|                                                                   nih mirodilnicah.
L    .__,_______________._____            ___            _   .__________________
Vir adravja se nealkofaoiue
Maršner-jevi ŠUI71BČI
limonadni bonboni,
(maiinoevc,limona,jagode, dikča
perla) v pastilak   po 2 in 4 v,
v   pateniiranih   vrečkah | po  2
in 5 vin.
Pristni samo
pod
to znamko.
Letna poraba 80 Btl. koaadov.
Edini proizvajalec:
Prva če§ka deln. družba orien-
talskih sladkornih in čokoladnih
tovarn Kralj o Vinogradi poprej
- —A.   MARŠNEH.------
Zastopnik: Alojzij Plesničar
Trst, Via  Gaetano Donizetti  5.
žtev.  1351
Op.
Razglas.
Naznanja se, da
iavna dražba
zastavil l. ietptletia, t. ]. mesectv
jaoiifaija, sebrüvarja ic marca 1910
začne v
ponedeiieb, 1Z. junija 1911,
ter se bo nadaljevala naslednje de-
lavnike  in sicer   četrtke in pon-
deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-
poludne.
Dne 17., 21., 24. junija in l.julija
bodo v dražbeni dvorani na ogled
sl. občinstvu dragocena zastavila, ki s*
prodajo na naslednji dražbi, od 10. do
12. predpoludnc in od 3. do 4. pop.
V  (joriei, 2. maja 1911.
0(1 ramateljsUa zastavljalnice.
„Kmečka Banka" v Gorici.
=====   na Kornu St. 12   ===
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji.
Sprejema vloge na knjižice  iu  na tekoei ra-
čun, ter jiii obrestuje cisto po
-—==========   43  0                      —
Načelstvo obatojl iz gg.. Dr. Alojzij Franko, predsedr.ik, Ivan Sunoig, voleposestnik in tupan y liiljah, podpred-
sednik,   Fran  Obljubek,   velepo»e»tnik   in   iupan  v   Kojskem-Krnsno,   lgn«cij  Kritman,   nadučit<;lj » Uarntietgu,
Alojzij Bandelj, veleposestnlk t l'o<lgori.
»                                                                                                      ______________1
Hotel Trabesinger
CELOVEG - Vellkovška ce$ta St. 5 -   6EL0VE6
se priporoča
_____   potnikom, kl prenočujejo v Gelovcu   -------
Tukaj najdejo lepe, suažne iu po zimi zakurjene ««be po 1 K do 3 K,   okurme
jedi, dobro pijaču po cent.
---------Veliko dvorišče zavozove in trl hleve za konjo   z=zz
Za zabavo služi
hBjgljlščB, p"MMk"*Všir^^: senčnatem vrti.
V tern hotolu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ol> sredah zvečer.
VelSke dvorane za shode in vesellce.
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lastnik: Ivan Millonig.
:)n4yjiif4r|JAA „LjpbljaDslie kreditne bante" tt p AT) TP
I          I    I I /1         111-----Be bavi • vseini v banöno stroko spadajoöimi posli.-----II        ¦111                 I 1
,.  v til IIlJIIIUIAJ  JIo«b 113 knililct obrtstiije ps lvi%. »1«8««t*»'«« rilii!in11 »• '•I'10"-    "      U U All X V . .
DeJnllka fllavnica K 5.0OO.000.                Centrala V  Ljubljaitf.                - Ke«rvnl zaklad K 450.000. -
»_______u-^—    POJRUŽNICE:   Celovec,   Gorica,  Sarajevo, Split,  Trst.    - -----------— -—