Katollšk cerkven list. Vr četertik 4. sušca 1852. Tečaj r. JK *o. X H post« Ne pozabi, ne pozabi: Kar ti jame zibel teči. Te preganja, človek slabi! Lev pekleuski, lev dereči. Misli, lazi, laže, snuje. De te v svoje mreže spravi, In ob enim ternke kuje, De te vjetiga zadavi. Hočeš zlobno delo ovreti, Tud ti misli, delaj, moli. Glej, se mu z močjo upreti, V kovarstvo ne pervdli. Tri imaš v vojski pomočnice. Glej, de bodeš maral za nje! So nebeške tri sestrice: Post, molitev in čuvanje. Post berzda telo naj tvoje, In molitev strasti duh«, Zvesto čutje pa oboje Naj zderžuje od napuha. Duhu vselej bodi v službi Truplo slepo in nezmožno; Z dušnim bitjem truplo v družbi Naj bo Večni mu podložno. J. V dan sv« Cirila In st« Metoda« slovenskih apostelnov. Xa dolgo in široko po Slovenskim je znana že silno potrebna bratovšina ss. Cirila in Metoda; torej se spodobi, saj nekoliko od življenja teh velikih slovenskih, ali kakor jih Cerkev imenuje, ilirskih apostelnov spregovoriti. Ss. Ciril in Metod, brata, sta doma v Salo-niku na Greškim i/, imenitne starašinske (senatorske) družine. Po tem ko sta se v Carjigradu s posebno pohvalo mnozih učenost izučila, sta bila mašnika posvečena. Bila sta zavoljo svetosti in učenosti sloveča redovnika ali mnihn. Sveti Ciril, ki se tudi Konstantin imenuje, je bil že ko učenee zavoljo posebne bistrosti in izverstnosti »modrijan" ali filosof imenovan. Goreča čiste želje za češenje Gospodovima imena sta se misjonskimu delu posvetila. Sv. Ciril sc je nar pred podal med Kozare, nekako turško stablo ljudstva, in jim je oznanoval besedo večniga življenja. Kerstil je njih kana (poglavarja), in vse ljudstvo se je za njim spreober- nilo h Kristusu. Vcrnivši se v Carjigrad vzame sv. Ciril seboj svojiga brata Metoda, in se podasta med Bolgare, oznanujeta sveti križ in tudi to ljudstvo pridobita za edinozveličavno vero Kristusovo. Ta čas pa je bil Svatopluk, sinovec ali stričnik Mo-ravskiga kralja Kadislava, poslan k bolgarskimi! kralju Mihaelu, ga pergovoriti k sklepu z Kadislavam, veliko-moravskim kraljem. Ondi mu je sreča do-šla, spoznati oba bolgarska apostelna in spoštovati keršansko vero. Domu pridši tudi svojiga strica pridobi in ga napravi, de naj prosi cesarja Mihaela, mu poslati una oznanovavca zveličanskiga nauka. Apostelna res prideta v veliko moravsko kraljestvo, se skažeta zvesta sina rimske cerkve, in začneta učiti. Kerstila sta v kratkim Hadisiava kralja, Sva-topluka in velikaše ljudstva, kterim je nasledovalo ljudstvo in malikovavski popi. V znamnje, kako pretežka jim je že bila butara malikovavstva z njegovimi neusmiljenimi žertvami in daritvami, kako ljubo pa de jim je keršanstvo, so imenovali keršanske duhovne »kneze," kakor jih Cehi in Mo-ravci še zmiraj imenujejo. Ljudstvo je nova apostelna zlasti tudi za to ljubilo, ker sta v njihovim jeziku govorila in učila. Sveto mašo sta brala v jeziku narodov, ktere sta spreobernila. Znajdlasta slovenskimu jeziku primerne pismenke ali čerke, ki se šc vselej »Cirilica" imenujejo, sta učila ljudstvo brati in pisati, poslovenila sveto pismo, ter učila novoverne ta neprecenljivi zaklad prave modrosti v svojim domačim jeziku poznati. Globoko presunjeno je bilo dobroserčno slovensko ljudstvo od tolike blaženosti in nebeške modrosti keršanstva in se jih je na trume in z vso resnico prijemalo zveli-čavniga nauka svojih bngoljubnih oznanovavcov. Zavoljo toliko lepiga djanja sla bila od sv. Očeta pohvaljena in oba v škofa tistih krajev posvečena. Spervič sta sveta moža učila v Velehradu, poglavitnim mestu velikiga moravskiga kraljestva, po tem pa zmiram delj in delj okrog. Xa njuno opo-minovanje so se razdirali malikovavski hrami in darilniki; trojedinimu Bogu pa so zidali častitljive svetiša in učilnice (šole) in postavljali k njim pobožne mašnike in spretne učitele. V dolge in daljne kraje je bilo razširjeno djanje svetih bratov in je seglo zlastiv globoko notri v Avstriansko in Ogersko; tudi Češko je bilo v obkrajni svetih bratov, in je tisti čas zagledalo luč resnice. Solnograški in Mogonški nadškof pa sta naznanila v Rimu, mendc iz nerazumnosti, »de Metod zmoteno uči in de namesto latinskiga je slovenski jezik v božjo službo spravil". Xa to gre Metod sam v Rim in je pred papežem svoje učenje in djanje tako pošteno opravičil in skazal, de nu jc papež vse perterdil, ga v vsih cerkvenih naukih in pravicah poterjeniga našel in mu slovenski jezik tudi pri sv. maši dovolil (880). V svojim dopisu pa ga že imenuje papež Joan VIII. vikšiga škofa na Moravskim. Sv. Ciril je bil umeri že v letu H68, njegov brat se je bil po tem ko vikši škof podal nazaj v Velehred. Zavoljo nekterih ne-sporazumljivost s svojimi sosedi je mogel sv. Metod še enkrat iti v llim, in od tistiga časa se (po virih, ki jih pred seboj imamo) pogrešajo razločne daljni* naznanila od njega. V diihovskim branji se bero lepe besede od teh dveh apostelnov: „Po zmerjenim teku svojih trudov sta v nebesa šla. Ilirski narod, na dolgo in široko do nar zadnjih krajev severne zemlje razprostert, jih ko svoja apostelna in pomočnika spoznava in časti. Njuni trupli ste hranjeni v cerkvi sv. Klemena v Himu". Cerkev njun spomin per nas 9. sušca obhaja. (Konec sledi, i Pastirski list. i Konec, i t'e pa že molitev posameznih kristjanov llogu dopade in uslisanje pred njegovim obličjem najde, koliko bolj ni u bo še le perjelna molitev, ki iz veliko združenih sere k njemu puliti! „A ko sta d v a zmed vas, pravi Kristus per sv. Matevžu (Mat. 18, 19. 20.), na zemlji ene misli bodi si v kteri kol i reči, za ktero prositi h o č e t a, j i m a bo dana od moj i ga Očeta, kteri je v nebesih; zakaj kjer sta dva ali kjer so trije vkup z b r a n i v mojim i m e n u, si m jest v sredi ni e d njimi." Zatorej pa so tudi tiste pobožne družbe, kterili se je z dovoljenjem škofov za razne namene v katoliški cerkvi veliko napravilo, ktere tudi svoje bogoljubne perzadevanja z združeno molitvijo podpirajo, v>e hvale vredne, in jih svojim vernim nikdar nc morem dosti perporočiti, ker marsiktero sovražno in napčno početje sedanjiga časa močno zaverajo, in k poboljšanju življenja široko okrog perpomorejo, kar samo grešniku usmiljenje božje spet nakloniti zamore. K poboljšanju življenja in k pokori nas pa katoliška cerkev ravno v začetku štirdesetdanskiga posta, kieri je čas pokore, posebno vabi. Zatorej s spokomim kraljem Davidam ponižno zdej spoznajmo, de smo vsi grešniki in odrešenja potrebujemo, kteriga sc le po neskončnim zasluženji Kristusovim vdeležiti zamori mo. Obernile si tedcj v svoj prid, ljubeznjivi moji! ta sveti cas, de se v zakramentu sv. pokore s kervjo Kristusovo očistite od svojih grehov in zgubljeni mir serca spet nazaj dobite; poslužite se ga, de v zakramentu sv. rešnjiga Telesa svojo dušo z nebeškimi močmi o-krepčate, in tako v svojih storjenih sklepih stanovitni ostanete, ter serčno zoper vse skušnjave greha se vojskujete; objemite ga s skesanim sercam, de z deli pokore, z molitvijo, almožno in s postani, k popolnama spravi z llogam pridete. ..Molitev s postani in almožno je bulji, kakor zaklade zlata nabirati, je rekel' Hafael Tobiju ( 12, H 9.); zakaj al možna otme smerti, očisti od grehov in stori, dc človek usmiljenje in večno življenje najde.u Zato, ljubi moji! /.dej molite bolj pogosto, ubogajme bogatejši dajajte in v vsakoršnim zatajevanji sc šc raji vadite, pred vsim pa sc z veselo pokorsino zapovedi posta podverzite, ki vam jo cerkev, vaša Ijubijoča mati, k vašimu zveličanju naloži. Zakaj komu je neznano, de je človekovo življenje vedna vojska, de človek nar nevarniši sovražnika svojiga zveličanja v sebi nosi, namreč poželivost mesa, ktero poželi zoper duha. l)e nas ta sovražnik ne premaga, veli Kristus serčno vojskovanje zoper njega, „Kdor hoče za menoj priti, naj sam sebe zatajuje, ter vsak dan svoj križ nase vzame." (Luk. 9, 23.) Ker cerkev pozna našo slabost, nas hoče za to vojskovanje uterditi, in nam iz tega namena ene majhne in lahke dela zatajevanja naloži, de tako z majhnim uterjeni tudi težji skušnjave srečno premagamo. Kavno zato tudi perlajša zapoved posta, ktero so kdej verni ojstro deržali, in še več storili, kakor je ravno zapoved velevala, in le malo terja, dc tudi tisti, v čigar sercu vera že peša, nobeniga zgovora nima. se postu odtegniti, temne je veliko več perpravljen, radovoljno si kej pertergati, de vero v sebi bolj vname, ljubezin do cerkve bolj uterdi, in keršanstvu očitno spričeva-nje daje. Ker od ene strani, ljubi moji! zaupani v vašo dobro voljo in zato natankno spolnovanje cerkvene postne zapovedi pričakujem, od druge strani pa tudi človeški slabosti perpoinoči želim, kakor v pretečenim letu, tako tudi letos zapoved cerkve zastran posta nekoliko perlajšati hočem, in z oblastjo, ki jo imam od apstolskiga Sedeža, in v oziru na okolišine sedanjiga časa podelim, kar zadene zapovedano zderžauje oil mesnih jedi, za letošnji štirdcsetdanski post do posta prihodnjiga leta naslednje dovoljenje: A. Postiti se samo na sebi, to je, v jedi si pertergati, ostane zapovedano, in le c n k r a t na dan do s i t i g a se n a j e s t i je p e r p u š c n o naslednje dni: 1) Vse dni štirdesetdanskiga posta zunaj samih nedelj: 2) vse srede in petke v adventu; 3) vse kvaterne srede, petke in sahotc; 4) v saboto pred hinkoštmi (29. vel. travna), o preddnevih ss. aposteljnov Petra in Pavla (28. rozniga cveta), Mariiniga vnebovzetja (14. vel. serpana), vsih Svetnikov (31. kozoperska), Mariiniga Spočetja ( 7. grudna), in Rojstva Gospodoviga ali pred Svetim dnevam (24. grudna). II. M e s n e j e d i v ž i v a t i j e prepovedano: 1) vse petke celiga leta; 2) vse kvaterne dni; 3) vse sabote v štirdesetdanskim postu, pepelnično sredo in veliki cetertik; 4) binkoštno saboto in vse dneve pred velikimi prazniki, kteri so bili ravno poprej imenovani. Kdor se pa tega polajšanja ne bo poslužil, temuč se bo po stari keršanski katoliški navadi vse zapovedane postne dni, kakor tudi vse sabote skoz leto mesnih jedi zdcržal, bo imel pred Bogam in sveto cerkvijo posebno zasluženje, ako bo to iz bogoljubne gorečnosti storil, in ne bo zaničeval tistih, kteri se cerkveniga polajšanja te zapovedi poslužujejo. Kakor je pa slehernimi! na voljo dano, si po svojim notranjim nagibu veči pertergovanja v duhu prave ponižnosti in pokore naložiti: ravno tako se pa tudi tistim, kteri bi se tega perlajšanja poslu-žili, posebej zaterdi, de ob unih zapovedanih postnih dneh, ob kterih se vživanje mesnih jedi dopusti, namreč ob vseh perlajšanih dnevih štirdesetdanskiga posta (zunaj nedelj, v kterili je meso tudi zvečer perpušenol in ob adventnih sredah se sme meso le opoldne vživati. zvečer pa od mesa le sama juha (župa). Le ako bi zavoljo starosti, u- božnosti, težkih del ali slabiga zdravja komu potrebno bilo, bi smel tudi zvečer se eno mesno jed vžiti. Stanovitno prepovedano pa ostane, o tacih perlajšanih dneh, ribe in mesne jedi ob enim vživati. Vsak tudi, kdor bi se tiga cerkvenima po-lajšanja poslužil, si ima z obilniši gorečnostjo per-zadevati, de z zatiranjem počutljivosti, s prema-ganjem hudiga nagnjenja, s hvaležnimi mislimi v terpljenje in smert našiga Odrešenika Jezusa Kristusa in z deli radodarne ljubezni do bližnjiga namen postne zapovedi svete cerkve doseže, kteri je naše posvečen je. Takim, ki so v posebni rev^ini, ali še clo od usmiljenja druzih žive, ali so seer zastran živeža popolnama v oblasti druzih, zamorejo spovedniki in duhovni pastirji tudi obširniši polajšanje podelili; drugi pa, ako bi kje zavolj svojih okolišin taciga perTajšanja potrebni bili, naj ga per škofijstvu prosijo. — Milost našiga Gospoda Jezuza Kristusa bodi z vami! Amen. Dano v škofijskim sedežu v Ljubljani 3. Svečana 1852. Anton Alojzi, m. p. knezo- škof. Boj hc liudodelnik, če si še tako skrit, te bo dosegla pravica! Popoldne 21. prosenca letaš prideta dva človeka v poletno stanovanje španjolskiga kupca Ro-vira vlleusu, ktero je blizo Sauahuja. Seboj per-peljeta muzga z dolgo skrinjo, in prosita, de bi smela zlo trudno živino v hlev djati. To se jima radovoljno perpusti, skrinja se na trato dene in živina v hlev pelje. Možaka na to odideta, rekoč, de sta v mestu imenitne pisma pozabila, in de se bola v ncklcrih urah povernila. Nekake JI ure potlej pridejo tudi trije varnovarhi ali žandarji v po-letnico se od počit. Imeli so pa varni varili psička per sebi, kteri je neprenehama okoli truge lazil, jo vohal in vanjo lajal. Vse žuganje varno varilo v ni nič zdalo; zvesta živalica se ne da odpoditi in vedno oblajuje trugo. Tedaj varnovarhi dobe od hišnih orožje in se pripravijo, v skrinjo vlomiti in viditi, kaj je v nji? Ko začno s kladvam razbijati, se zasliši glas iz skrinje, de naj puste, bo že sam odperl. Permaši se iz truge dedič, in spozna, de je še z osmerimi drugimi namenil, ponoči pohištvo ohropati in požgati. Varni varili hudodelnika zveze jo, ga spravijo v temin hram, in se nerpravijo, hišo pred unimi hudodelci obvarovati. Okoli enajstih ponoči sc perplazi osem s pušami previdenih potepuhov k hiši. Varni varili in hišni hlapci ugle-dajo iz skriliga kraja razbojnike, na nje ustrelje in jih precej pet zmed njili tako zadenejo, de se niso mogli braniti. Uni trije pa so jo pobrali, bili so pa ujeti in z unim potuhnjenim skrivcam vred v Reus v ječo gnani. Deveteri potepini so bili poprej Rovirovi delavci, pa zavoljo malopridnosti ob službo djani, so sc liotli znositi, ter poslopje po-ropati in požgati. — Pismo gospod mlsjoiiarja Jerneja iTftozgana. Od 17. kimovea do 18. kozoperska, tedaj en cel mesec nim v Kairu ostal; tu smo mogli skrinje večidel preložiti, ker so bile za vel bij ude prevelike in pretežke, sosebn'« tiste, ki so bile z žele* iim orodjem in bu-kvotiskarnico napolnjene. Pri takim delu nam ni bilo dolgčas, s tem manj, ker smo se arabskiga jezika pridno učili in vadili velbljude jezdariti, ter svojo robo in nakupljene reči skladali, ki so bile pa večidel evropej-ske, ker je Abbas Paša fabrike, ki jih je bil Mehmed Ali po kmetih napravil, zaperl, in zaukazal, de ho se delavci a mašinami vred v Kairo preselili, kjer jih pa razun Evropejcov le malo dela. Obiskal sim tudi, se ve de skrivaj, več mošej, ki jih je nekoliko precej lepih; manjka jim pa živih podob, ki so bile dozdaj per Turkih ostro prepovedane, dokler ni sedanji sultan uka/.al, de se je njegova, za človeka velika podoba v sveto-vavnici Kairskiga grada postavila; manjka jim prijetnih orgeljnih glasov, visokim turuam manjka ur, ki bi tek čai