Politiški pregled. * Vojaška vest. Glasom »Zeit« se rekrutj vpdkličejo letos 7. cktobra, nadomestni rezervisti 9. oktobra, prostovoljci 1. oktobra. Kakor lani, bedo tudi letos morali služiti vsi, ki se spoziiajo za sposobme in bodo nadomestni rezervisti morali ostati pod orožjem deset mesecev, torej dva yeč kakor po starem zalkonu. * Orof Stiirgkh in češko-nemška sprava. Ministrski predsednik grof Stiirgkh Sc je izrazil napram odposlanstvu nemških obrtnih zadrug na Češkem, da v.lada ne namerava oktroirati volilme reforme za češki deželni zbor. Deželnozborska vol.ilna reforma tvori poglaviiten del cele spravn>e materije in se more izvesti torej saimo sporazuiTmo s strankami. Spravna pogajanja, ki se pričrro meseca septembra, se bodo pač tudi bavila s tem vprašanjem in vlada bo storila vse, da pospeši ta pogajanja. Priznal je upravič&nost zahteve, da se trgovina, industrtja in obrt pri vo lilni reioTmi upošteva enaiko kakor poljedelstvo. Morda bo treba vzeti v pretres ustvarkev deželirega obrtnega sveta z dvema narodnirria sekcijama. * Izpopolnitev naše artHjerije. »Militarische Rundschau« izvaja, da se mora artiljerija tako izpopolniiti, da pride na eno pehotno divizijo 70, najimanj pa 60 topov. * Človeške žrtve v drugi balkanski vojni. Cloveške izgube v drugi balkanski vojtti so strahotne. Kolikor je mogoče doslej dogtrati, je izgubila srbska severna armada 5000 do 6000 mož. glavna srbska armada 25.000 mož v bitkah, razentega je več tisoč mož podavHa kolera. Grki so izgubili 16 do 18 tisoč mož. Vse večje so izgube Bolgarov. V prvi polovioi meseca julija so odposlali v bolniščnice okolo 30.000 ranienili bolgarskih vojakov. 12 do 15.000 mož je padlo v bitki ob Bregahiaci, in armada generala Ivanova je izgubila v bitkah z Grki približno 20.000 mož, pck leg tega so ujeli Grki 8000 vojakov. Skupne bolgarske izgube — rairjenci in mrtvi — znašajo naimanj 80.000 moi, srbske in grške od 50 do 60.000 mož. Crnogorsk^ čete, pribMžno 12.000 moi, ki so se bojevale s Srbi, imajo 10 odstotkov izgub. —. Voijne »pomlajajo« narode! * Štatistika avstrijskega izselievanja. V zadnjih letih je postalo izseLjevanje v n_aši državi predmet raznih študij in razmoitrivanj, ki so vsa prišla do zaključka, da izseljevanje za monairhijo v celoti iin zai posamezna liudstva posebe ni kcs ristno. Do tega rezultata prihaja tudi oa]novejše delo v tem oziru, »Die osterr. Auswanderungsstatistik«, iki ga je napisal dr. Englisch in je izšlo že v tem letu. Iz tega zanimivega dela se vidi, kako je izseljeva~ n>je raslo v zadnjih letih do ogromme vusočine. L. 1876. se je izselilo koinaj 7809 ljudi, leta 1887. se je to števio približno potrojilo. Leta 1903. je število naših izselfencev že preskočMo 100.000. Najvišje letno število izseljencev Lmamo leta 1907., t. j. 177.653. Poznejša leta je število izseljencev zaradi neugodnih razmer onstran oceana precej padlo, a je vendar še vedno letno čez 100.000. V zadnjih letih posebnQ raste izseljevanie v Kanado. ki so se je prej bolj ogibali. Skupno je odšlo od leta 1876. do 1910. iz Avstrije 3,547.030 ljudi. Po večini so se izseliii preko liamburga, Bremna in drugih nemških pristaniščih; Trst je videl razmeroma le malo izseljencev (76.849), nekaj več jih je šlo preko Reke (242.470). Gospodarska izguba, ki jo trpi naša država zaradi izselievaiija, je naravnost ogromTia. Dr. Englisch jo računii ckroglo na 5 miljard kron. Nasproti tej izgubi stoji v bilanci dobiiček nazaj poslanega denarja v o^kroglem znesku 2 in pol miljardi, tako da imamo vendar gospodarske škode 2 miljardi in pol. Zaradi izseljevanja najboli.trpi Galicija, ki je izgubila na ta način že več kot pol miljona ljudi. Ker trpi tudi sloveniski narod na tej gospcK darsko-sociaLni bolezni, bi hilo potrebno, da bi se kdo pri nas lotil tega velezanimivega vprašanja na širši podlagi. * V znatnenju absolutiznia v Dalmaciji. V Dalmjaciji vlada že nekaj časa pravcati absolutizem, ki se ne razikuje dosti od hrvaškega komisariata. Cesarskl namestnik grof Attems gospodari po svoji volji; deželne avtonomne oblasti in zakoni st> mu deseta briga. Kršenje občinske in deželne avtonomije, preganjanje politiških voditeljev in uprizarjanje veleizdajniških procesov je na dnevnem redu. Za prve balkansike voijne sta bila brez vsakega vzroka razpuščena občinsika sveta v Splitu in Šibeniku in to vkliub protestu deželnega odbora, ki ga je vlada popolnoma ignorirala. Grof Attems hoče zatreti narodni čut prebiivalcev Dalmacije in se pck služuje v to swho vseh mogočih sredstev, s katerimi pa niima sreče. Razni veleizdajiniiški procesi proti odličnim dalmatinskim politiikom so se dosedai še vedno kojnčali z nesmrtno blamažo dalmaitinske vlade, na razpuste občiinskih zastopov pa so stranke sporazumno vedno odgovoriile s tem, da se soglasno zopet izvolile prejšnje zastcpniiike. Dataatinski cesarski narnestrrik j'e te dni zopet razpustil občinski zastop, in sicer v Žušurcu, \in to, ne da bi pcn prej zahteval privoljenja deželnega odboira. kakor veleva zakon. V zvezi s tem korakom so se tudl razširile vesti, da se vlada bavi z načrtom, da razpusti sabor. suspendira deželni odbor in uvede namesto tega upravno komJsiiio kakor na Češkem. Vesti so bille za enkrait še pr.enng.lene, vendar pa ne bi bilo čisto nič čudnega, če bi do tega res kmalu prišlo, zakaj abso. lutistična epidemija zavzema vedno več-je dimenzije... * K položaju na Hrvaškem. Ker bo baron Skerlecz v kratkem popolnoina ozdravel, se bodo zaradi atentata prekinijena pogajanja s strankami zopet začela. Stališče, katero so z ozirom na atentat zavzele vse hrvaške stranke. bo pogajanja :iako olajšalo .in pospešilo, tako da bo komisar takoj, ko ozdravi, min:istrskemu predsedniku grofu Tiszi lahko predložil svoj načrt. V krogih koalicije govore, da bodo volitve v sabor v najkrajšem času razpisane. * Poslanska zbornica in deželni zbori. Sylyester, predsednik poslanske zbornice, je izjiavil. da bo poslamska zbornica sklicana najbrže v oktobru, ker v sept&mbru bodo zborovali deželni zbori. * Nova situacija. V Kološvaru na Sedmograškem bi se moral vršiti kongres romunskih učiteljev. Ogrska vlada je shod prepovedala in — kar ie najbolj zanimivo — občutila je potrebo pojasniti, ikaj jo je privedlo do tega koraka, ki gotovo ni primeren za to, da se zopet izboljšajo odnošaji med moinarhijo Jn Romunijo. Izvila j*e iz trte smešen izgovor, ki se pač že na prvi pogled vidi, da je vse prej, samo re~ sen ne. »Viteški« Madfari že od nekdaj neusmiljeno zatirajo ogrske manjšinske na^ rodnosti in v dosego tega namena so jim; pač sveta vsa sredstva. Ista stvar [e tudi s prepovedio' kongresa romunskih učiteHev. Pa še neko drugo ozadje ima ta na;jnovejši netaktični čin ogrskega naučnega miiinistrstva. Jasno ie, da so se Grki ini Rck muni zaradi velikih uspehov Romunije predramili iz dosedanjega snanja in da se ie njih narodni ponos sedaj silno dvignil in to še tembolj, ker igra RoTnunija vkljub tem,u, da je v primeri z evropskiimi yelesilami neznatna državi^ca, v evropski politiški konstelaciji kolosalno vlogo. Ds:rom seveda ni nrav, da pilia čez ogrsko miejo preporodni veter in zato hočeioi že v kali zadušifi v Romunih vsako narodno gjbanje. Vsvesti si svojega nasill-j nega postopanja z manišinskimi narodnostmi, vidijo Madjari na vseh straneh črno nevarnost. ki io je treba seveda preprečiti. Kaj nftm mar, če je to v iinteresu aystrijske zimanje politike in v interesu monarhije, samo da je rešena njili patria. Seveda pa ]e drugo vprašanje, če je tako po-. stopamje ztnožno, da poveča ugled monarhiie v sosedni Romuniji. * To ie naš sistera! VBilini v politi§kem okraju Toplice nai Češkeirt, sp tamošnji nemški srditeži razposlali hišnim posestnikom pisina, s katerimi pozivljaj!o te poslednje, naj odpovedo stanovanlja vsem tistim češkim družinam, ki so jim otroei cbiskovali doslej češko šolo. Gbenem opozarjajo, da v bišaii, ki so last Čehov, ne morejo dobiti stanovajnja vse češke družine; zato izražajo ti nemški srditeži nado, da bodo Čehi na ta način ali prisilieni k izseljenju iz Biline, ali pa bodo pašiljali svoje otroke v nemške šole. — Tega hujskanja na bojkot politiška oblast ni zaplenila! Kaj bi se zgodilo. če bi mi tako pisali?!