Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI., št. 281 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125. 31266. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. 3. — TeL 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1L — Telefon St. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sreda 4* decembra 1935 Cena t Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka, Haročnina znaša mesečno Din 25.—5 Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uhca 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. L. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Negotovost Položaj na abesinskih bojiščih je za evropskega čatatelja še vedno nejasen. Abesinske in angleške vesti vedlo povedati o velikih zmagah, ki so potisnile italijanske čete že nazaj čez staro mejo. V Rimu vse te vesti označujejo le za pobožne želje in za plod bujne afriške domišljije. Pri več kakor slabih poročevalskih zvezah z Abesinijo je nemogoče ugotoviti, kdo ima prav. Razvidno pa je tudi iz italijanskih vesti samih, da se je prodiranje fašistične armade ustavilo in da so bile izpraznjene nekatere že zavzete postojanke. Ali so se umaknili Italijani za dvajset ali petdeset ali še več kilometrov, je prav za prav podrejenega pomena. Najvažnejše je dejstvo, da ne prodirajo več naprej, vsaj zaenkrat ne. Tud* vzroki niso bistveni, ker je rezultat enaik, pa naj so ga izsilili a.besinski napadi ali pa veliko deževje. Bistvo st vari je v tem, da se Italijanom ni posrečilo v prvem zaletu drobiti Abesincev tako zelo, da bi z dose-riim uspehom in plenom kot partner v t*>ljši poziciji lahko šili v pogajanja z Anglijo glede likvidacije abesinske afere. Anglija kot glavni nasprotnik italijanskega podjetja je s tem pridobila na času, kar je za njo izrednega pomena. Ako bi se bile italijanske operacije obnesle tako, kakor je v prvih tednih kazalo, da se bodo, bi bili Anglija in Društvo narodov postavljeni pred izvršeno dejstvo, s katerim bi morali računati, pa naj bi to hoteli ali ne. Tako pa ima Ženeva še proste roke in lahko še naprej igra vlogo sodnika. Ta razvoj je rodil na prvi pogled! presenetljivo posledico, da se je mednarodna situacija tako rekoč čez noč znatno poslabšala in napetost poostrila. Komaj dober teden je, kar se je zdelo, da po ostrine že odlom i jene in da se ni bati nadaljnjih komplikacij. Izgledalo je takrat, kakor da je padla v vodo misel poostritve sankcij. Številne vesti so zatrjevale, da se Francija upira nadaljevati »angleško politiko«, da petrolejski magnati v Ameriki nočejo ničesar slišati o ukinjen ju petrolejskifh liferacij Italiji, pa da sta se Rusija in Rumunija že na tihem pobotali z Italijo glede dobave te dragocene tekočine. Danes pa je že vse drugače. Anglija vztraja na poostritvi sankcij in vse kaže, da bo sankcijski odbor prihodnji^ teden, ko se zopet sestane, res razširil bojkot Italije tudi na petrolej in nafto. Angleški ministrski svet. zaseda skoraj v permanenci in proučuje položaj, kakor se razvija od dneva do dneva. Iz Rima izgovarjajo z neprikritimi grožnjami in :i z javljajo, da bi smatrali zaporo petroleja za sovražno dejanje. Fašistični glasovi primerjajo Italijo z oblegamo trdnjavo, katere posadka se pripravlja na izpad. Iz Anglije svarijo Italijane, naj se ne prenaglijo, in jim ob enem namigujejo, naj se ne udajajo nikakim iluzijam glede francoskega stališča, ker bi bife Franeiia ne le teoretično, marveč tudi praktično na strani Anglije, če bi bila ta kjerkoli napadena od Italije. Italijanski listi odgovariaio z vestmi o okrepitvi armade v Libiji in garnizij ob francoski meji. Iz zamotane situacije skoro ni videti izhoda, ker sta šli obe glavni nasprotnici, Anglija in Italija, že tako dafleč, da se zdi sporazum skoro nemogoč. Vse oči se zato upirajo v Francijo, ki jo čaka zgodovinska naloga, da za preprečen je katastrofe zastavi ves svoj veliki vpKv in vso svojo impozantno moč. Gospod Laval, M si je v zadnjih kritičnih mesecih priboril sUoves nad vse spretnega mednarodnega posredovalka, dela tudi sedaj noč in dan, da zgradi čeprav še tako ozko brv čez prepad. Njegova in njegovih pomočnikov naloga ni lahka. Tem težja je, ker Angliji ne gre več samo za to, da si zavaruje svojo glavno imperijsko žHo, temveč se bori sedaj že za svojo novo politiko, M temelji na načelih Društva narodov in mednarodnega sodelovanja. Polom te politike bi značil ne le za Anglijo, marveč za celotni briltski imperij silen pretres, ki bi mogel roditi usodne posledice. Pri tem pa so v Londonu trezni dovolj, da vedo, da bi zahtevali nekaj nemogočega, ako bd pri današnjem razpoloženju v Italiji zahtevali popolno kapitulacijo Rima pred Ženevo. Očividno v Angliji niti ne streme za tem, marveč hočejo ItaJšijo le nekako »omehčati«, da bi bila potem bolj dostopna za tako likvidacijo, ki bi ohranila avtoriteto Društva narodov in v zvezi z njo pri današnja situaciji tudi avtoriteto Anglije. Tehten argument v angleških rokah je vsekakor že prej omenjeno stališče Francije, o kateri sedaj ni več dvoma, da bo v skladu s svojo dosedanjo politiko izvajala vse komsekvenoe, izhajajoče iz njenih obvez do Ženeve. Ako so si v Italiji poprej delali v tem pogledu kake iluzije, si jih sedaj ne morejo več. Razen tega pa se v Rimu gotovo tudi zavedajo, da bi jim poostritev in razširjenje sankcij onemogočili popolno izvedbo njihovih abesinskih načrtov, posebno še, ker postaja abesinski odpor po zaslugi Anglije od tedna do tedna aktivnejši. Tako ustvarjena in do viška napetosti pritinana situacija pa je obenem tudi ANGLEŠKI PRE STOLNI GOVOR Abesinski problem bo treba urediti tako, da bosta zadovoljni Italija in Abesinija in da bo ustreženo tudi Društvu narodov London, 3. decembra, o. Danes je bilo slovesno otvorjeno prvo zasedanje novoizvoljene spodnje zbornice. Napovedano je bilo, da ga bo otvorii angleški kralj Jurij sam s čitanjem prestolne besede, ker pa mu je danes nepričakovano umrla sestra princesa Viktorija, je bil spored svečanosti v zadnjem trenutku izpremenjen in je kralj zaradi dvornega žalovanja odpovedni svojo udeležbo. Prestolni govor je zato v njegovem imenu prečital v spodnji zbornici lord-major. Prestolni govor je precej obširen in se bavi z vsemi aktualnimi notranjimi in zunanjimi političnimi ter gospodarskimi in socialnimi problemi angleškega imperija. Kralj Jurij naglasa v njem med drugim: Anglija zvesta Bništvu narodov Globoko obžalujem, da ne morem sodelovati pri današnji tradicionalni otvoritvi britanskega parlamenta, želim pa, da moja vlada še nadalje zasleduje v odnošajih z ostalimi državami miroljubno politiko, kakor je to storila doslej. Naša zunanja politika sloni na načelih pakta Društva narodov in bo tudi v bodoče odločno podpirala Društvo narodov. Moja vlada bo vedno pripravljena izpolniti obveznosti, ki jih je sprejela s paktom Društva narodov s sodelovanjem z vsemi ostalimi državami, članicami Društva narodov, predvsem pa je odločena vsak čas zastaviti ves svoj vpliv za ohranitev miru. Sankcife in abesinski problem Na podlagi prevzetih obveznosti do Društva narodov je b'Ia moja vlada prisiljena ob sode'ovanju 50 drugih držav članic Društva narodov izdati v obrambi miru proti Italiji sankcijske ukrepe gospo, darskega in finančnega značaja. Kraljevska vlada nima nobenega razloga, da bi to svojo politiko izpremenila in bo ostala zvesta cilju, ki «i ga je postavila, namreč ohranitvi mini. V tem duhu bo nadaljevala svojo politiko in bo sprejela samo ono ureditev italij<0nsko-abesinskega problema, ki bo častna in sprejemljiva tako za Italijo kakor za Abesinijo. ustrezati pa mora tudi načelom Društva narodov. ©krepitev narodne obrambe Prestolna beseda govori nato o ootrebi okrepitve narodne obrambe in izraža prepričanje, da bo tudi novi parlament poskrbel za to, da bo britanska narodna ob-am. ba v skladu z močjo in ugledom angleške- ga imperija Posebno pozornost je treba posvetiti razvoju angleškega letalstva. Pomorska konferenca O skorajšnji pomorski konferenci v Londonu ugotavlja prestolna beseda z zadovoljstvom, da so vse države, ki so bile povabljene na njo. vabilo 6prejeie. Na konferenci bo prišlo do izraza stališče vseh zainteresiranih pomorskih držav in upa, da bo to delo konference kronano z uspehom ter da se bo temeljito proučilo vprašanje znižanja tonaže vojnih ladij. Anglija nima imperialističnih ciljev in ne želi, da bi imela kak izjemen položaj na morju, ven. dar pa mora imeti vedno v mislih obrambo svojih življenjskih interesov in interesov vsega britanskega imperija. Pereči notranji problemi 0 notranji politiki pravi prestolna beseda med drugim: Moji ministri bodo tudi v bodoče nadaljeval delo za pospeševanje trgovine, industrije in kmetijstva ter bodo pri tem posvečali posebno pozornost krajem, ki jih je bolj kakor druge pokrajine države prizadela nezaposlenost. Moji ministri proučujejo sedaj sredstva, ki bi mogla popraviti položaj v rudarski industriji. Poseben zakonski predlog, ki bo predložen parlamen- vojne Italija zahteva v prvi vrsti teritorialno zvezo med Eritrejo in Italijansko Somalije London, 3. decembra d. Angleški zunanji minister sir Samuel Hoare. ki odpotuje te dni na daljši dopust v Švico, bo v go-boto porabil to priliko, da se sestane v Parizu s predsednikom francoske vlade in zunanjim ministrom Lavalom ter se po_ razgovori! ž njim o najnovejšem kompromisnem predlogu za likvidacijo abesinske vojne. Kakor 6e v političnih krogih zatrjuje, gre novi predlog za tem. da bi se Italiji odstopilo ozemlje, ki bi otnogočflo neposredno zvezo med Italijansko Somalijo in Eritrejo, za odškodnino pa bi dobila Abesinija del italijanskega eritrejskega obmejnega ozemlja, »Evening News zatrjuje po informacijah iz zelo dobro poučenih krogov, da zahteva Mussolini za ustvaritev sovražnosti V Afriki v prvi vrsti italijanski protektcrat nad pokrajinami Ogaden, Harar in Asua, dočim naj bi abesinske pokrajine, kj so važne za varnost italijanske posesti, prišle pod popolno italijansko gospodarstvo. Pro-tektorat naj bi bil sličnega značaja kakor je francoski v Maroku. Glede na socialne reforme na novem ozemlju bi bila Italija pripravljena pristati na kontrolo Društva narodov. Abesinska vlada bi se morala zavezati, da bi imenovala inozemske svetovalce in da bo priznala avtoriteto Društva narodov pri vseh socialnih in gospodarskih reformah. Za varstvo južnih italijanskih posesti zahteva Mussolini del pokrajine Kafe ob meji Sudana. Glede na angleške interese naj bi se sklenil angieško-italijanski dogovor, ki naj bi tvoril de{ bodoče pogodbe treh med Anglijo, Francijo in Italijo. Pomisleki angle- ške vlade glede italijanske zahteve po Ka-fi, so bili v Rimu upoštevani v polni meri in bi prišli do izraza v okviru splošne ureditve konflikta. Angleška v1*da soglasno za petrolejsfto prepoved London, 3. decembra, o. Današnji listi poročajo soglasno, da se je vlada na svoji včerajšnji seji soglasno izjavila za prepoved izvoza petroleja v Italijo. Zaradi tega bo angleška vlada v sankcijskem odboru podprla vsak tak predlog, pa naj pride s katerekoli strani, pogoj za to pa je, da pristanejo na to prepoved vse države, članice Društva narodov, ki izvažajo petrolej, poleg njih pa tudi Zedinjene države. Laval si prizadeva doseči znova odgoditev zaseda, nja sankcijskega odbora in bo v tem smislu skušal vplivati tudi na angleškega zunanjega ministra Hoare.ia. Stališče, ki ga bo v tem pogledu zavzela angleška vlada, je v glavnem odvisno od tega, ali bo Mus_ solini pri pogajanjih, ki so v teku, opustil svoje dosedanje stališče in pristal na posredovalne predloge za mirno poravnavo italijansko.abesinskega spora. Če se to ne bo zgodilo, bo Hoare po sklepu vlade zastopal stališče, da bi vsaka odgoditev poostritve sankcij pomenila le podaljšanje italijansko-abesinske vojne. V londonskih krogih pripisujejo sestanku Hoarea z Lavalom veliko važnost. V zvezi s tem zatrjujejo v dobro poučenih krogih, da bo Hoare za svojega bivanja v Švici stopil v stike tudi z Mussolinijem. Obrambni ukrepi italijanske vlade Rim, 3. decembra, o. Dopoldne od 10. do 12. je bila v palači »Viminare« važna seja vlade, na kateri so razpravljali o ukrepih za primer poostritve sankcij proti Italiji. Na seji so bili sprejetrrazni zakonski predlogi, ki so v zvezi z vojaškimi ukrepi v Abesiniji. Odobren je bil tudi načrt za ustanovitev fašističnega kolonialnega zavoda, ki naj postane akademija kolonialne znanosti. S sklepom današnje seje so podaljšane tudi vse zasilne uredbe za 1. 1936. Letalsko ministrstvo je dobilo odobritev za izpopolnitev letalskega kadra. Med drugimi so bile sprejete tudi uredbe o normah za graditev javnih poslopij, regulacijo rek in potokov, o nadzorstvu nad avtomobilskimi cestami, o odškodnini za potresno škodo in o izpnemembi tarife na železnicah. Važna je uredba, ki določa, da morajo vsi lastniki motornih vozil imeti svoja vozila v redu in pripravljena, da lahko vsak trenutek krenejo na pot. Izdani bodo glavna utemeljitev nade, da bo vendarle še prišlo do sporazuma. Kajti čim večja je nevarnost, tem večja je iznajdljivost ljudi. Težko je kontrolirati, koliko je resnice na vesteh o novih -aupnih pogajanjih med Londonom in Rimom s posredovanjem Pariza. V interesu mirnega razvoja evropskih narodov moramo iskreno želeti, da bi bile vesti resnične in da bi 1'm prav kmalu slecftle tudi vesti o odstranjeni negotovosti. Jasno sliko bomo dobili najbrž šele 12. decembra. Ako s? za ta dan sklicani sankcijsM odbor ne bo sestal, ali pa ako vsaj še ne bo sklenil poostritve sankcij, bo to najboljši znak, da se z? kulisami vendarle nekaj koristnega kuha. strogi ukrepi o varčevanju z bencinom in petrolejem. Ministrski svet je naposled odobril nove kredite za vojaštvo. V najkrajšem času bodo mobilizirani vsi letniki rezervistov od 1899 do 1909. Končno je bilo govora o finančnih operacijah in o konverziji državnih posojil v višini 60 milijard lir. Z novim vojnim posojilom je bilo doslej konverti-ranih okrog 30 milijard. Z zamenjavo obveznic je vlada doslej prihranila 3 milijarde lir. Kmečki nemiri v Španiji Madrid, 3. decembra. AA. Južno od Orensa v Galiciji je prišlo do kmečkih nemirov. Prvi so se uprli oblastem kmetje v Baltaru. Civilna garda in finančni stražniki so morali nastopiti proti njim z orožjem. Eden izmed upornikov je bil ubit, trije drugi pa hudo ranjeni. Aretiranih je bilo več ljudi. Aretacija komunistične prvakinje na Dunaju Dunaj, 3. decembra b. Tukaj je bila danes aretirana Ivana Sandner. komunističn članica prejšnjega nemškega državnega zbora. Bivala je pod napačnim imenom na Dunaju, kjer je de'ala za komunistično stranko. Z njo je bila aretirana tudi nc-! ka Dunajčanka. Ženski bosta morali odgovarjati zaradi veleizdaje. Znižanje cen premoga iu} Poljskem Varšava, 3. decembra AA. Danes je stopi'a v veljav« rova uredba o znižanju premogovnih cen. Premog za domačo porabo bo znižan za 13Sfcg tu, bo skušal doseči racionalizacijo in izenačenje poslovanja v premogovnikih pod nadzorstvom države. Pred parlament bo prišel tudi zakonski predlog, na čegar podlagi bo vlada moela jamčiti posebno posojilo železniškim družbam, da bodo zboljša-le promet, ga pocenile in napravile udobnejšega. Tudi ukrepi za zboljšanje letalskega prometa v Veliki Britaniji in v vseh deželah britanskega imperija bodo prišli na dnevni red. Pripravlja se nadalje zakonski predlog, ki bo določil starostno dobo, do katere bodo otroci morali obvezno hoditi v šolo. Pripravljeni so nadalje ukrepi za zboljšanje zdravstvenih delovnih pogojev in za izpopolnitev telesne vzgoje. Delali bomo tudi za nadaljni razvoj stroškovnega pouka. Državne ustanove na področju socialne politike se bodo nadalje razvijale. Pri tem bodo izdani posebno obsežni ukrepi na področju dela za ohranitev narodnega zdravja. V tej smeri bo vlada med drugim delala zlasti za odpravo nezdravih stanovanj. Vlada bo posvetila veliko pozornost tudi vprašanju čim boljše zaščite mjr terinstva. Nadalje pravi prestolna beseda: Obveznosti. prevzete s paktom DN, in nevarnost mojega imperija nalagajo nujno potrebo, da se izpolnijo nekatere vrzeli v moji državni obrambi. Moji ministri bodo v primernem trenutku predložili parlamentu predloge, ki bodo pomenili minimum potreb v navedenih smereh. prestolni govor končuje 6 tradicionalno izjavo, da bo vlae tako rešili iz zasede. Kakor pravijo italijanska poročila, je bilo šest askarov ubitfh. Komunike št. 60 Rim, 3. decembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št. 60: Maršal Badoglio poroča: Neka naša kolona je zavrnila napad nad 2.000 oboroženih Abesincev južno od sedla A bara. Sovražnik se je v neredu umaknil in pustil na bojišču več mrtvih. Na naši strani so ranjeni en častnik in pet askarov. Prve čete eritrejskega domačinskega ar-madnega zbora so prispele do Melfe. Ras Kasa se pogaja z Italijani? London, 3. decembra. AA. Reuterjer urad poroča, da v Džibutiju vztrajno krožijo govorice, po katerih v Addis Abebi zadnje dni dvomijo o zvestobi in zanesljivosti rasa Kase, ki se baje resno peča z mislijo, da bi prestopil k Italijanom. Trgovci, ki prihajajo v Francosko Somalijo, te vesti potrjujejo. Trdijo, da je ras Kasa poslal nekaj svojih zaupnikov na italijansko stran, da bi se pogajali o pogojih, pod katerimi bi Italijani sprejeli rasa Kasc. Italijani izpraznili Gorahejo in Gerlogubi ? L0nd0n. 3. t.m., AA. Reuterjev urad Poroča iiz Addis Abebe: Abesinske oblasti uradno Poročajo, da so Italijani izpraznili Gorahejo in Gertoguibi. Pariz, 3. decembra. AA. Agencija Ha-vas Poroča, dia italijanski uradne krogi zavračajo vest, po kateri so Aibe«inci zavzeli Gorahejo in Gerloguibl. Askari se upira jc Džibnti, 3. decembra o- Iz Mo©ai(MscIa poročajo, da je general Graziani izdal navodila za obsežno reorganizacijo italijanskih čet na južni front«. povsod, kjer Je le mogoče zamenjujejo as kare z italijanskimi evropskimi četami. Aekari »o zgladi uspehov Abesincev zelo demoraliziram in so postali tako nezanesljivi, da Jih Italijana niti več ne upajo pošiljati na prvo črto. Ze pri zadnjih borbah se je dogajalo' da so askari v celih četah prešli na. stran Abesincev. Vrhu tega je neprestano deževje zelo Poslabšalo položaj italijanskih čt, ki tudi silno trpe zaraidi raiznih broPič-niih bolezni. Italijani sicer zatrjujejo, da predstavlja sedanja reorganizacija le var" nostni ukrep spričo pričakovane fabesisi-Bke ofenzive, toda dobr0 informirani krogi zatrjujejo, da so italijanske čete tako moralizirane, da ni niti misliti na kak resnejši odpor v primeru abesinske odzive. še manj pa na, kako italijansko <>fen- zmv. V - -- - Burna seja francoskega parlamenta Razprava o socialistični zahtevi po razpusta desničarskih oboroženih organizacij Obleka po meri ima mnogo prednosti! A naš štof in Vaš dober krojač Vas ne bodeta stala dosti več od konfekcije. CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. Industrija volnenih tkanin VLADA TEOKAROVICI KOMP. c/avacin Rudarska konferenca v palači TPD Družba je osvojila polovico rudarskih predlogov Paria, 3. decembra. w. V zbornici se Je popoldne pričela debata o fašističnih organizacijah, ki so jo zahtevale levičarske stranke, da b{ dosegle razpust vseh desničarsko usmerjenih organizacij in izzvale morda celo padec Lavalove vlade. Prvi interpelant, komunistični poslanec Ramotte, je skušal dokazati, da so desničarsko usmerjene organizacije protidržav-ne. Priznal je odkrito, da gre njegovi stranki predvsem za razpust »Ognjenega križa«, v katerem vidi levica zelo udarno in zaradi tega nevarno organizacijo. Tudi za dogodke v Limogesu nosi vso odgovornost ^Ognjeni križ«, soodgovoren pa je zanje tudi ministrski predsednik Laval. V vojski preganjajo častnike republikanskega prepričanja. Zaradi tega se mora zrušiti Lava-lova vlada. Med Ramottovim govorom je predsednik zbornice Bouisson sporočil da je dnevni red seje izpremenjen in da je bila odpovedana prvotno za dopoldne nameravana razprava o proračunu. Debata o fašističnih udmženjih se bo nadaljevala brez prekinitve. Prihodnji govornik, radikalni poslanec Guermut je očital vladi, da trpi izzivanje desničarsko usmerjenih udruženj. Prečital je celo vrsto člankov iz desničarskih listov, ki so pozivali k ustrelitvi levičarsko usmerjenih oseb po prekem sodu. Guermut je tudi očital vladi, da proti odgovornim urednikom ni izvedla nobenih sodnih korakov, Beograd. 3. decembra. AA. V zvezi s proslavo prvega decembra, so v imenu Nj. Vel- kralja Petra H. odlikovani z ukazom kraljevega namestništva z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnje dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, kraljeva namestnika, z redom Belega orla I. stopnje dr. Milan Stojadinovič, predsednik ministr. skega sveta in zunanji minister, z redom Jugolovenske krone I. stopnje Stevo Čiric, predsednik narodne skupščine; dr. Mehmed Spaho. prometni minister, iin Svetozar Stankovič, Narodno edinstvo V soboto zvečer je bil v Zagrebu sestanek poslancev JRZ iz savske banovine. Glavni govornik je bil minister za šume in rudnike g. Djura Jankovič, ki je najprej rekel, da je dobilo naše politično življenje v teku zadnjih mesecev čisto nove smernice. »Vlada more z zadovoljstvom ugotoviti, da se ji je posrečilo že precej pomiriti razburkane politične strasti; pri tem delti ne misli ostati na pol pota. V organiziranju političnega življenja se je posrečilo združiti v eno skupino tri bivše velike stranke, radi-kalsko. Slovensko ljudsko stranko ter Jugo-slovensko muslimansko organizacijo. Najbolj značilno je pri tem velikem delu, da so vse skupine popolnoma složne v programu. Mi vsi smo za narodno in državno edinstvo. Proti nam padajo obtožbe politikov, ki so temeljili svojo oblast samo na salo. Obtožujejo nas, da zapuščamo načelo narodnega in državnega edinstva. Ali ne moremo zapustiti tega principa, vendar pa ni treba o načelu državnega edinstva več govoriti, ker je državno edinstvo danes gotovo dejstvo. O narodnem edinstvu pa bomo še dosti govorili. Spajanje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno narodnost, ki jo imenujemo jugoslovensko, ni posel ene same vlade, niti ene same politične skupine, marveč je delo mnogih vlad in mnogih političnih skupin. Verujem, da bomo z jugoslovenstvom uspeli. Vsi oni, ki naglašajo načelo individualnosti ter zahtevajo enakopravnost, govore pravzaprav absurdnosti, ker ni enakopravnosti, če se ne vodi v državi enotna in zdrava politika. Pri nas imamo danes dve politiki. Politika JRZ z nadčloveško silo brani načela unitaristične države. Na drugi strani vidimo politiko brez jasnih ciljev in namer. JRZ ni stvor j ena samo za sedaj kot umetni pripomoček za vlado, nego je posledica dolgotrajnega dela treh strank, ki jo danes tvorijo. JRZ ni podobna JNS, ki je bila osnovana na povelje vlade, dočim je JRjZ diktiralo razpoloženje naroda. V JRZ ni niti enega sovražnika Hrvatov. Želimo imeti v svojih vrstah tudi Hrvate, ako pa se nam ne marajo priključiti, nam kljub temu nihče ne more prepovedati, da delamo tudi brez Hrvatov za Hrvate«. Zelo radovedni smo na komentar, ki ga bo, če ga bo, o govoru g. ministra Jankovi-ča, enega prvih ideologov JRZ, napisal »Slovenec.« Posebno o onemu delu govora, ki razpravlja o spajanju Slovencev, Hrvatov in Srbov v jugoslovensko narodnost ter o JRZ kot nositeljici unitaristične misli. ★ Tudi v soboto zvečer je imel bivši minister Božo Maksimovič prijateljsko večerjo s svojimi pristaši v beograjski restavraciji «Imperial«. Sestanka se jc kakor poročajo beograjski listi udeležilo okoli 300 povabljencev. Po pozdravnih govorih je povzel besedo g. Maksimovič, ki se je najprej spominjal smrti kralja Aleksandra in nato nadaljeval: MODNA REVIJA danes zadnji dan ob 16. in pol 21. v Trgovskem domu čeprav so pozivali k umoru. V nasprotju z mirno atmosfero dopoldanske seje se je popoldanska seja pričela v nervoznem in mrzličnem razpoloženju. Najprej je dobil besedo radikalni poslanec Rucard. ki je izjavil, da je stopil na govorniško tribuno samo zaradi tega, da uveljavi prisego od 14. julija, namreč, da se izsili razpust fašističnih lig. Vlada je tiho trpela razžalitve in pozive k umoru, ki jih je izražala desnica proti republikancem. S tem je v državi zbudila čustvo, da je proti oboroženim organizacijam brez moči. Slična hujskanja so veljala življenje socialističnega voditelja Jauresa in nedavno je zaradi takih hujskarij radikalni poslanec Eibel izgubil oko. V zvezi z atentatom na Eibela se je razvila daljša zelo živahna debata. Sam ministrski predsednik Laval le povzel besedo in izjavil, da je atentat na Eibela izvršil umobolen človek. Pravosodni minister Berard je dodal, da je že odredil, naj se postopanje proti napadalcu ne ustavi, preden vlada ne bo imela brezdvomnega strokovnega mnenja o duševnem stanju atentatorja. Te izjave je levica sprejela z viharnimi medklici in smehom. Nemir je bil tako velik. da je moral predsednik za kratek čas prekiniti sejo. p0 zopetni otvoritvi je predsednik spo ročil, da se bo seja nadaljevala v četrtek. kmetijski minister; z redom sv. Save I. stopnje dr. Šefki. ja Behmen, minister brez portfelja, dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo. Mirko Komnenovič, minister za telesno vzgojo ljudstva, in Djura Jankovič, minister za šume in rudnike, Dobrivoje Stošovič, prosvetni minister, Dušan Letica. finančni minister, Miloš Bobič, minister za gradnje, dr- Mile Mi, škulin, pravosodni minister, dr. Branko Kaludjerčič, minister za pošto, brzojav in telefon, in dr. Miha Krek, minister brez portfelja. in naša politika »Živimo v dobi razcepljenosti unitaristič-nih elementov, dočim se na drugi strani krepe federalisti. Tega dejstva ne more zanikati nihče. Danes je naši državi unitari-stična politika bolj potrebna, kakor kdaj doslej. Radi tega je treba storiti vse, da se utrdi in stabilizira unitarizem med nami. Seveda pa je treba vse to izvršiti brez sleherne averzije proti Hrvatom. Gotovo je, da ni več mogoče preiti preko nezadovoljstva Hrvatov. Prav tako pa je gotovo, da ni mogoče iskati leka za ozdravljenje odnošaje v med Hrvati in Srbi niti v dualizmu niti v federalizmu. Ogromna večina se v naši dTŽavi nikoli ne bi mogla sprijazniti z mislijo, da bi veljal v Beogradu en, v Pan-čevu drugi in v Zemunu tretji zakon. To razpoloženje je treba povezati v skupno čvrsto organizacijo Potrebno je poživiti vse konstruktivne politične elemente ter razbiti politično apatijo, ki je zajela Srbijo. Kdo bo izpeljal to koncentracijo unitari-stičnih elementov in v kaki politični kombinaciji, to je vprašanje, ki se nas danes še ne tiče. Glavno je, da se takoj prične s tako politiko. Brez nje bodo ostali federalisti vedno brez protiigraloa. Položaj je danes tak, da lahko doživimo kljub razpoloženju večine proti federalizmu tudi najtežja iznenadenja pri volitvah. To bi pa tudi pomenilo pričetek tragedije naše države«. šole ob naši meji Beograd, 3. decembra, p. Narodna poslanca Rudolf Pleskovič in Karel Dober-šek. ki sta tudi sama učitelja, sta danes intervenirala pri prosvetnem ministru zaradi premestitev učiteljev v dravski banovini. Obvestila sta prosvetnega ministra, da so izzvale zlasti zadnje premestitve med učiteljstvom veliko vznemirjenje. Informirala sta ga dalje o šolskih prilikah na meji, kjer je mnogo učiteljskih mest še nezasedenih. Opozorila sta ga tudi na potrebo zgraditve šol na meji, pri čemer bi bila seveda nujno in neobhodno potrebna finančna podpora države. Prosvetni minister je izvajanja obeh poslancev pozorno poslušal in izjavil, da bo vlada storila vse, kar bo mogla, da se razmere na meji, kar se tiče šolstva, čim bolj popravijo. Glede učiteljskih premestitev pa je minister izjavil, da gre. kolikor je njemu znano, v prvi vrsti za premestitve iz socialnih in družinskih razlogov. Iz državne službe Beograd, 3. decembra, p. Upokojena je učiteljica veščin Ivana Kelemenc na reaL. ni gimnaziji v Novem mestu. Premeščeni so poštni uradniki: Josip čampa iz Beograda k poštni direkciji v Ljubljano, Ana Gomilšek iz LJubljane v Beograd, Štefanija šifrer iz Slatine—Radenci v Ptuj in Pranja Olivčič z Bleda v Ljubljano. Nadalje so premeščeni višji povje. renik finančne kontrole pri glavnem oddelku Ljubljana—desni breg Fran Ga. berščik za starešino glavnega oddelka Ljubljana—levi breg, poverjenik Rudolf Uranič od glavnega oddelka v Mariboru za starešino glavnega oddelka Ljubljana— desni breg in podpoverjenik Ferdinand Troha od glavnega oddelka Ljublfana_ levi breg k glavnemu oddelku Maribor. Beležke Za sodelovanje med cerkvijo in Sokolstvom Veliko pozornost je, kakor nam poročajo iz Beograda, v političnih krogih vzbudil članek v novosadskem »Danu«, glasilu senatorja Dake Popoviča. Članek naglasa potrebo sodelovanja cerkve in Sokoistva in poudarja, da je v tem pogledu mnogo do-tikalnih toak, na podlagi katerih bi 8« mogla združiti Sokolstvo in cerkev k skupnemu delu za lepšo bodočnost jugosloven. skega naroda in jugoslovenske države. Minister Bobič o ciljih vlade Minister za zgradbe inž. Bobič je imel v Krivi Palanki konferenco s tamkajšnjimi pristaši JRZ. V svojem poročilu je g. minister med drugim dejal, da je bila sestavljena vlada dr. Stojadinoviča zaradi splošne gospodarske krize, ki jo bo mogla ublažiti samo velika organizacija naroda. Treba se je posvetiti našim notranjim vprašanjem, ker ni mogoča dobra finančna politika brez urejenih notranjepolitičnih prilik. Podlaga urejene notranje politike pa so dobri politični zakoni o svobodi tiska, o zborovanjih in društvih ter o volitvah narodnih poslancev. Vlada želi delati pod nadzorstvom naroda ter se ne izmika dobronamerni kritiki. Nasprotno, Gospodinje, glejte na svojo korist: ADRIA žitna kava je izvrstna pa poceni! naravnost želi si take kritike, ker ji je dragocena pomoč pri njenem delu za dobro države in naroda. Pri svojem delu se danes opira vlada v glavnem na JRZ. Pri tem pa bo vlada skrbela, da se bodo tudi njeni politični nasprotniki lahko mirno organizirali. Pohorski tednik v Sarajevu V Sarajevu je izšla 1. decembra prva številka novega tednika »Pokret«. ki tra izdaja predsednik Neodvisnega kluba j Uffosl o venskih nacionalnih pos>lancev, pnota Božič. List zastopa ideje pohorske akcije. V uvodniku se izjavlja Vst proti obnovi starih strank, ki so bile eden glavnih vzrokov nezdravih razmer pred še«tim januarjem. Novi tednik, ki hoče poslati glasilo iusosloven-sfcih nacionalistov v dri-nski bauovw. so sprejeli vsi nacionalni krogi v Sarajevu z veliikim zanimanjem. Finansiranje Zborovega političnega tiska Glasilo g. Ljotiča, »Otadžbina,« objavlja poziv na zbirko, ki nai služi za vzdrževanje tiska Ljotičevega pokreta. »Otadžbina« piše, da si je v d vet ,ctih svojega obstala gotovo pridobila na ' tisoče prijateljev, ki bodo radi žrtvovali v ta namen po 100 Din m s tem postali člani prve lige prijateljev domovine. Zbrana denarna sredstva se bo- Pri slabem teku, zagatenju črevesja, poživlja ena čaša naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice — pokvarjeno prebavo in očisti črevesni kanal. Ogl. reg. S. br. 15485/36 do vporabila za finansiranje »Otadžbine« v Beogradu, »(Preloma« v Ljubljani, »Bu-djenja« v Petrovgradu, »(Zbora« na Sušaku, »Zbora« v Uiicah in »Vaterlanda« v Apa-tinu. Osnovanje zemljorad-niškega poslanskega kluba pri predsedniku narodne skupščine go-spodiu čiriou sta se javila narodna poslanca Voja Lazič in Uroš Stajdč ter mu naznanila, da sta s prijatelji osnovala Zetm. ljoradniški poslanski klub. V novi klub bod0 vstopili nekateri poslanci zemljorad-nikd, ki so Sedaj pripadali Jevtičevemu klubu. Ali se jim bosta pridružila tu.di bivši minister dr. Drago'ju'b Jankovič in Voja Djordjevič, upravnik Saveza srbskih zemljoraidniičkih zadruig, še ni znano. Smatra pa 6e, da tega ne bosta storila, marveč bosta še dalje ostala v Jevtičevctn ktobn, ker sta bila, kc je bil g. Jevtič predsednik vlade, njegova najožja sodelavca. Bernard Shaw in italijanske represalije Kakor je znano, je italijanski minister za propagando odredil, da se v bodoče ne smejo več predvajati v Italiji deda umetnikov iz držav, ki so pristale na sankcije. Izjeme so le redlke. Tako so dovoljene od angleških ded samo vprizoritve Shakespeareja in pa Bernarda Shawa. Baje je našel Shaw roili06t v očeh ministra za propagando zato, ker je pred leti spravil v veliko zadrego svoje socialistične prijatelje, ko je na enkrat pričel zelo pohvalno govoriti in pisaiti o MussoH-niiju in njegovem režimu- V dekretu o dopustitvi: Sfravvovih del pa se navaja, da je >Shaw najbolj pnotiangieški pisec med angleškima pisatelja«. Te dna je sprejel Shaw angleške novinarje ter jim izjavil, da je za njega sicer zelo laskavo, da so ga postavila v isto vrsto s Shakespearom, vendar pa mora odiločno odkloni bi. da ee ga je proti njegovi volji uvrstilo med protiiangleške pisatelje. »Smatram ee za enega najboljših prijateljev Anglije ter odiločno odklanjam, da bi se igrala moja dela kot protiangleška. Zato sem že dal potrebna navodila svojim zastopnikom, da ne bodo imela moja dela v Italiji praiv nobenih ueodnosti pired ostalimi iz držav, ki izvajajo sankcije.« „ Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Ljubljana. 3. decembra. V sejni dvorani palače TPD so se ob 10 dopoldne zbrali zastopniki rudarskega delavstva iz naših revirjev in predstavniki družbe, da se porazgovore o znanih za. htevah rudarjev, ki smo o njih že nekajkrat poročali. Razpravo je vodil rudarski glavar inž. Močnik, za TPD je bil prisoten generalni direktor Skubec z resornimi ravnatelji, delavstvo so z-astopali vsi zaupniki II. skupine rudarske zadruge z na. čelnikom Pliberškom, za Delavsko zbornico pa so ee udeležili razgovorov tajnik Uratnik in po en zastopnik vseh treh strokovnih organizacij. Debata je bila prav živahna in je vzdr-žema trajala pet ur. Predstavniki družbe »o z raznimi argumenti izpodbijal upravičenost delavskih zahtev in na koncu sta se obe stranki sporazumeli tako, da je družba osvojila nekako polovico stavljenih predlogov. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje rudniških kozumov, za ka. Gor. Radgona, 3. decembra. Ferdinand Vogrin, želarski sin iz Polic pri Gornji Radgoni, je imel dalje časa ljubavno razmerje z 19_letno Marijo Ge-ra-tičevo iz črešnjevec, ki jo je nameraval poročiti. Ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic, Marija je pred dvema mesecema porodila nezakonskega otroka. Ljubavnemu razmerju in nameravani poroki je odločno nasprotovala mati Marija Geratičeva, ki je zabranila vsiljivemu zetu obiskovati izvoljenko na njenem domu. Toda Vogrin se za vsa huda nasprot-stva matere Marije ni mnogo zmenil ter je venomer zahajal tjakaj vasovat. Nedavno je tudi odvedel na svoj dom v Police izvoljenko, ki ni imela več obstanka pri materi. Zaradi takega samovoljnega rav. nanja hčerke je gojila mati do vsiljivega zeta še večje sovraštvo. Ko se je Vogrin preteklo nedeljo ponovno zglasil na domu Kritje stroškov za zadnjo Sazo agrarne reforme Beograd, 3. decembra. AA. V teku zadnjih dni so bila v glavnem končana pripravljalna dela za končno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih, namreč za prenos okoli 600.000 oralov agrarnega zemljišča z imeni veleposestnikov na imena agrarnih subjektov. Ker je to delo ogromno, so večino agrarnih zemljišč dobili v izmero iin parcelacijo ter v izdelavo načrtov in tehniških elaboratov civilni geometri. Ker pa agrarni subjekti ne morejo hkrati plačati vseh stroškov, nastalih z izdelavo tehniških pripravljalnih del, je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra izdal odlok, da sme kmetijski minister vzeti milijon dinarjev iz kolonizacij-skega fonda kmetijskega ministrstva na tekočem računu pri Državni hipotekami banki v Beogradu za odkup izdelanih tehniških elaboratov od civilnih geometrov tere so zastopniki II. skupine zahtevali, naj se proglasi moratorij nad starimi dolgovi. Predstavniki podjetja so pristali na zahtevo, da bo podjetje poslej izp'ače. valo 20 procentov zaslužka rudarjem na roko, obenem pa bo vsem delavcem, ki kupujejo v konzumu, nudilo možnost, da svoj odjem prenesejo na zasebne trgovce. Rudar, ki bi hotel stran od rudniškega konzuma. je obvezan samo, da nakup za zadnji mesec plača v celoti, na račun starega dolga pa se mu bo v sorazmerju z višino dolžne vsote odtrgovalo po 5 do 20 procentov od vsakokratnega zaslužka. Zanimivo je, da znašajo d-olgovi rudir-jev v konzumu po večini prav nezratne vsote. Kakih 20 jih je. ki imajo nad tisoč Din 6tarega dolga, a pri sTomnem zaslužku in pri razmerama visokih odtegljajih so bde tudi te neznatne vsotice dovolj, da 90 povzročile mnogo slabe volje, pa od časa do časa tudi precej gladovanja po naših revirjih. Marije Geratičeve v črešnjevcih, je prišlo med njim in Geratičko do hudega prepira. v katerem je segel Vogrin po samokresu, s katerim je bil vedno oborožen, ter sprožil proti nasprotnici. Zadeta v prsi se je Marija Geratičeva zgrudila in obležala na mestu mrtva. Po strelu se je Vogrin zglasil pri sosedu Rauterju. Bil je nekoliko okrvavljen in je zatrjeval, da ga je najprej napadla Marija Geratičeva s sekiro. Vendar pa takoj nato po ogledu ni bilo sekire poleg nje. Vogrin je Rauterju samo še prerokoval o aebi sodbo: »Zdaj sem za deset let dober...« Potem je moral z orožniki. Truplo pokojnice, ki je bila stara okrog 43 let, je bilo po ogledu prenešeno v mrtvašnico Sv. Petra v Gornji Radgoni ter tamkaj obducirano, Vogrin pa je bil odveden v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, kjer bo čakal uresničenja svoje prerokbe. kot posojila posameznim agrarnim subjektom, ki bodo morali pozneje vrniti ta denar kolonizacijskemu fondu. Match Aljehin - Euwe Amsterdam, 3. decembra, u. V 25. parti ji ©e je Euwe kot črni odiLočal za Canrbridge-Sprimgs varianto- Aljeh/in je prišel z zelo itskantao novostjo, žrtvoval je dva kmeta. Nastala je kom pbioiiran« pozicija, i oda Aljehin je izvršil samo naiviidezen napad. Euwe je z energično igro končno izsilšl izmenjavo kraljic, nakar se je raziv.ila končnica, v kateri nima Euwe premoč 2 kmetov. Aljehin bo hočeš nočeš moral kapitulirati. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za sredo. Oblačno, ponekod bo snežilo. Padec temperature. Dunajska vremenska napoved za t^rek Oblačenje, poslabšanje vremena. HaJbrSe sneg. AHA, TO SO ONI FINI Sž • *• viHorny Ali ste že poskusili naš BRANDY MEDICINAL? Visoka odlikovanja kraljevih namestnikov in članov vlade Mater svoje izvoljenke je ustrelil Po uboju si je prerokoval kazen s „Deset let4' Naši kraji tn ljudje Velika Ljubljana šteje 20*000 volilcev Popi« prebivalstva v priključenih občinah Je končan Ljubljana, 3. decembra Domovinski urad mestnega poglavarstva je končal popis orebivaistva v vseh, k mestu priključenih okoliških občinah. Prihajajo pa še vedno zamudniki. Popis prebivalstva je biil izveden zaradi domovin-stva. zaradi sestave volilnih imenikov m za mestno statistiko Domovinski urad čaka zato še mnogo dela. Še decembra bodo pričeli sestavo volilnega imenika za Veliko Ljubljano. Poireb-na bo skrbna in točna kontrola vsakega volilnega upravičenca. Mnogi državni uslužbenci. ki stalno stanujejo v okoHci. ne bodo več volili na volišču na Resljevj cesti. V imenike bodo vpisani mnogi upravičenci. ki jih doslej ni bilo v njem. ker so se n. pr. selili iz mesta v okolico in narobe. Sedaj jim bo bivanje v mestu in oko';ci vračunano v zakonito dobo. Število volanih upravičencev se bo pomnožilo od 16 0"0 na 20.000; približno odpade 25 volilcev na 100 prebivalcev. V februarju mora mestna občina po volilnem zakonu predložiti sre- skemu sodišču v Ljubljani volilni imen;k za Ven ko Ljubljano. Dcmovinsk' urad je po svojih uradnikih v dneh od 25. do 29 novembra prevzel od vseh okoliških občin vse domovinske spise z matičnimi knjigami. Domovinski urad je uvedel, da mu župni uradi pošiljajo mesečne preglede rojstev in porok. Ta poročila prihajajo na urad do 8 vsakega meseca. Ker sega ozemlje Ve'ike Ljubljane tudi v okoliške župne urade, bodo ta poročila poleg župnega urada na Viču nošMjali še župni uradi št Vid. Ježica in D M v Polju, kamor spada ozemlje okoli aerodroma. Ljubljana šteje zdaj 24 rimskokatoliških cerkva, imamo pa še pravoslavno in evangelisko. V stari I.ji'bljani so imele žunne fare posebne pridevke a današnji rod že pozahlia. da se ;e na nrimer šentja. kobska imenovala nekoč »be-aška«. trnovska »ta ofertna«. stolna »*a nobel«. frančiškanska »ta bogata« in šemneterska. ki je največja v škofiji, »ta kmečka« Milijoni kilometrov po zraku Odlično francosko predavanje o letalskem prometu Ljubljana, 3. decembra V petek zvečer je imel pod okriljem Fran. •oskega instituta nadvse zanimivo preda, vanje predstavnik Društva za zračni promet Air France g. Zamboni iz Beograda: »O trgovski zračni mornarici.« Predavanje je privabilo polno poslušalcev, tako da je bi] salon Francoskega instituta nabito poln. poln. Priznani letalski strokovnjak g. Z-ambo. ni, ki živi že 10 let med nami, je najprej podal zgodovino letalstva od prvih legen. darnih poskusov Ikara do današnjih dni. Minulo pa je komaj 30 let odkar je človeku uspelo ustvariti pradavni sen. da se dvigne v oblake. Še med tem kratkim časom pa je aviacija bila do vojne samo šport ter se šele v vojni razvije v silnem tempu. Vse vojskujoče se države tekmujejo med seboj, katera si izgradi prej in večje število letal. Šele po vojni se pojavi tudi trgovska zračna mornarica. V začetku samo oklevajoče, danes pa obstoja že v Evropi okrog 30 velikih zračnih družb z 10 važnimi mednarodnimi progami. Ogromen je politični in gospodarski pomen svetovnih letalskih družb: kakor so angleški Imperial Airways in pa francoska Air France. Slednja je največja, saj je samo v letu 1934 preletela 10 milijonov km. Za tem pride nemška Lufthansa, na četrtem mestu 6o Ino. zemci in šele na petem Angleži. Letala našega Aeroputa so lani preletela četrt milijona km. Air France je največja zračna družba sveta. Nastala je leta 1932. s fuzijo več francoskih družb Njena letala letajo danes nad štirimi kontinenti in 29 držva-mi Njena zračna mreža znaša 37.000 km. družba pa razpolaga z nad 250 velikimi potniškimi letali. Ob koncu se je predavatelj dotaknil tu. di predsodka mnogih potnikov do potovanja v zraku, češ, da je nevarno. Vendar kažejo statistike, da je ta strah popolnoma neosnovan, ker pride komaj na 3 in pol milijona km ena smrtna nesreča in je torej potovanje po zraku mnogo varnejše kakor z železnico. doe:m se z avtemobi-lom niti ne da primerjati. Občinstvo, ki je z očitnim zanimanjem sledilo predavatelju, se mu je zahvalilo ob koncu 6 prisrčnim piloskaniem Vrhniške občinske zadeve Občinski obračun — Otvoritev občinske ubožnice Vrhnika, 3. decembra V nedeljo se je vršila občinska seja zadnjič pod predsedstvom župana g. Hočevarja, ki je. kakor znano, kot narodni poslanec odložil župansko mesto. Iz njegovega poročila o računskem poslovanju občine posnemamo, da je bilo naloženih na direktne davke 70 odstotkov občinskih doklad. V proračunu predviden dodatek na dokladah je bil 228.597 Din, občina pa je prejela le 193.000 Din. Na užitnini od alkoholnih pijač je prejela občina 233.465 Din — za 32.000 Din več kakor prejšnje leto. Oskrbovanje revnih je stalo 85.670 Din. Občinski dolgovi znašajo sedaj še: za šolo v Bevkah 102 621 Din, za šolo v Ligojni in Zaplani 408.967 Din. za železnico pa 2^0.770 Din. Ta dolg ne obremenjuje občinskega proračuna, ker se odplačuje z doplačilom na železniške vozne karte. Po svojem poročilu se je župan poslovil od občinskega odbora ter se mu zahvalil za zaupanje in podporo. Njegov naslednik župan Josip Verbič se je v toplih besedah spominjal štiriletnega delovanja občinske uprave pod predsedstvom g. Hočevarja- Naštel je zasluge svojega prednika ter posebno poudarjal slogo in prijateljstvo, ki je vladalo v občinskem odboru. Po službi božji v proslavo narodnega praznika je tlla slovesno otvorjena nova mo- derno opremljena občinska ubožnica. Zgodovino te dobrodelne ustanove je orisal poslanec Hočevar Hišo je kupila občinska uprava januarja 1929. pod županom dr. Ma-roltom. Stala je 84.350 Din, stroški za popravila pa so znašali 59.134 Din. Pred štirimi leti je bilo od tega dolga plačanih 32.755 Din. K temu znesku je prispevala občinska hranilnica 18.415 dinarjev, likvidirani zdravstveni zastop pa 14.340 dinarjev. Hiša je bila popolnoma prazna, brez opreme, perila, kopalnice i.t.d. Sedaj je ubožnica opremljena za 15 ubožcev, ima moderno kopalnico in lepo skupno jedilnico. V kuhinji in jedilnici se je dve leti vršil praktični gospodinjski šolski pouk. v eni sobi pa je imelo vrhniško godbeno dru- največja, najrazkoš-nejša šaloigra sve- _ tovnega uspeha. — ■ ■ m Willy Fritsch, Paul AMPHITRION — PREMIERA V KINU SLOGI ! Kemp, Adele Sandrock Bogovi se zah&vafo šlvo svoje vaje. Občinsika hranilnica je leta 1932. spet odpisala 10.638 Din od dolga za hišo. naslednje leto pa še ves ostanek. Občinska uprava je plačala iz svojega rednega proračuna 1. 1931. za nakup in popravilo hiše vsega skupaj 15.660 Din. G. Hočevar se je iskreno zahvalil hranilnici in vsem drugim, ki so podprli dobrodelno ustanovo. Ubožnico je blagoslovil g. dekan Kette- ki je v prisrčnih besedah izrazil priznanje in zahvalo bivšemu županu. Ubožnico bodo vodile šolske sestre iz Maribora. V ubožnici je ostalo še nekaj prostorov praznih in jih bodo adaptirali v iste namene, čim bodo hotele sosednje občine svoje ubožce izročiti v zanesljivo varstvo vrhniške ubožnice. I ■ KINO UNION ■ Telefon 2 2-21 Premiera gigantskega planinskega velefilma Kralj Mont Blanka VEČNI SEN Lep p Rist — Brigite Horney Režija Dr. A. Fanck Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Skladatelj Fran S. Koran f Velenje, 3. decembra Nepričakavano se je v ponedeljek ponoči razširila vest. da je umrl upokojeni hra. nilniški uradnik Fran Korun. od vseh spoštovan mož. znan kot izvrsten skladatelj in glasbenik. Že nekaj časa je bolehal. Pred nekaj dnevi ga je bolezen prisilila, da ostane v postelji, iz katere se ni več dvignil. Fran Korun se je rodil leta 1868. v Ša-leku pn Velenju. Ze v rani mladosti je kazal posebno veselje in nadarjenost do godbe. To ga je tudi nanotilo do globljega študiranja glasbe. Podal se je na Dunaj, kjer se je vpisal na konservato-riju. Glasbene študije je končal z držav- jolčttift (kamnih „Planinka" - čaj MR. BAHOVEC. Paket Din 20.— v lekarnah. Reg. S. br. 2834'23. I. 35. nim kapelniškim izpitom, ki ga je dotlej opravilo le tnalo Slovencev (dr. Čerin). Izpit je torej položil v dobi prvih početkov resne slovenske glasbene umetnosti. Takoj po končanih šu;dijah se je z vnemo lotil dela. Sestavil je tudi več skladb za klavir, med temi najbolj priljubljeno »Venec slovenskih plesov«. Za gosli je priredil I. violinsko šolo. V teku let je ustanovil in vodil več godb, tako: godbo železničarjev v Zidanem mostu, narodno godbo v Celju, v Št. Petru v Sav. dol, in rudarsko godbo v Velenju. Njegova prizadevanja in uspehe je lepo ocenila javnost, ki mu je ob odkritju spomenika Franceta Prešerna naklonila prvo moralno nagrado. Večina njegovih skladb je izdaj založnik L. Schvventner v Ljubljani in so izšle pod psevdonimom: Franc Sal. Koželjski. V dobi, ko je kaplanoval v Šmartnem pri Velenju naš pesnik Anton Aškerc, je Korun stopil z njim v tesne stike in uglasbil več njegovih del. Da ni bil k umetnik, marveč tudi dober pedagog, je videti že iz dobro sestavljenih citrarskih in violinskih šol ter iz njegovega dolgoletnega učiteljskega udejstvovanja na orglarski šoli v Celju. Kot vnet narod, njak se ni ustrašil nacionalnih bojev v avstrijski dobi. Ustanovil je bralno društ- Zaprtje, nenormalno razpadanje in gniloba v črevesju poneha po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. Ogl. reg. S. br. 15483/36 vo, katerega središče je bilo dolga leta na njegovem demu v Šaleku. Sokolu je pripomogel mnogo s sestavo glasbe za razne proste vaje. Značilno za popularnost umetnika je dejstvo, da je kratko pred svojo smrtjo prejel prošnjo naših rudarjev v Belgiji, da jim pošlje svojo violinsko šolo. Za umrlim žaluje globoko prizadeta soproga 'Antonija, rojena Zalokarjeva, ter sinova Franc, uslužben pri železnici, in Anton, jurist. Uglednega pokojnika smo danes ob 13. položili ob veliki udeležbi k večnemu počitku na pokopališču v Šmartnem pri Velenju. Prizorišče dvojnega umora Na.še včerajšnje poročilo o grozovitem dvojnem umoru, ki je razburi) vso Dolenjsko, izpopolnjujemo s slikama obeh pokojnih, kakor tudi s sliko hiše, v kateri je bil v noči od sobote na nedeljo izvršen strahovit zločin. Hiša stoji na samem v Regerči vasi št. 33. Na vogalu hiše na sli- ki stoji sestra umorjenega Ignacija Repov-ža, 75-letna Ivana, ki je že dolgo vrsto let v službi pri ugledni novomeški družini trgovca Ldmunda Kastelica. Ko So jo obvestili o tragični smrti brata Ignaca in 43. letne nečakinje Marije, je takoj poliitela domov. Preiskava se vsestransko nadaljuje. Življenjski praznik uglednega Kamničana Kamnik, 3. decembra Med veljavne može, ki so v najvažnejši dobi požrtvovalno delovali v Kamniku, moramo šteti gospoda Franceta Stareta, šestdesetletnika. Jubilant se je rodil 6. decembra 1875. v Dobu pri Domžalah, kjer se je izučil kolarstva in od koder se je kot odličen kolarski mojster 1. 1894 preselil v Kamnik. Od mladosti je bil narodno zaveden mož. Bil je med ustanov-niki in pobudniki ustanovitve kamniškega Sokola, član Narodne čitalnice, navdušen pevec »Lire« in še danes je član in pod. pornik 14 kamniških društev. Dolga leta je bil podstarosta Sokola, kateremu je velik dobrotnik^ saj je po svetovni vojni, ko je bilo društvo v največjih denarnih stiskah, velikodušno plačal njegov dolg v LJ-J/M Nikoli odprti Pristen »orno v modrem ovitku. Pesem brez besed je album »Naši kraji«, ki je izšel v veliki nakladi in ki mu je cena zaradi tega tako nizka, da si ga lahko nabavi prav vsakdo. Najlepše darilo za božične praznike. Debela knjiga 87 slik naših najboljših fotografskih umetnikov, kakor Ravnika, Planinska, Kraševca in mnogih drugih Vas popelje v najlepše predele slovenske zemlje. Izdanje A 40 Din, izdanje B 30 Din, prf naročilu 3 izvodov 20% popusta, pri naročilu 5 ali več izvodov 25% popusta. Tiskovna zadruga Ljubljana znesku 12.000 dinarjev. Zaslužno je na. dalje njegovo delovanje kot predsednik« obrtnega drnuštva in večletnega občin, skega odbornika in člana običnske uprave. Dobrodušnost mu je pridobila veliko število prijateljev. živahen in podjeten je in ga leta prav nič ne tlačijo, še mnogo zdravja! KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Danes zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 če žene stavkajo Kot posebnost najnovejša revija modnih atrakcij ! Namesto škarlatinke in davice — angina Ljubljana, 3. decembra Zadnje tedne so listi mnogo pisali o navalu škrlatinike in davice, a kakor ?o pozneje pokazale številke iz uradnih poročil, bolezen nikakor ni zavzela epidemične-ga obsega, dasi infekcijski oddelek ljubljanske bolnišnice še zmerom vsak dan sprejema posamezne primere. Namesto bolezni v nevarnejši obliki pa se je v veliki meri pojavila angina, ki jo labko zdravniki v začetnem stadiju kaj hitro uženejo, a vendar utegne prinesti sitne komplikacije, če se zanemari. Angina se je zlasti med šolsko mladino razširila tako, da so n. pr. na šolski polikliniki te dni samo v dopoldanskih urah imeli nekoč nad 100 pacijen-tov. Skoraj v vseh primerih pa se lahko bolniki za njo lečijo doma. Kulturni pregled Anton Lajovic (Zagreb) Zagrebška opera in nacionalizem Pri velikem glasbenem institutu, kakršen je zagrebška opera, ki v eni sezoni prinese kakih 40 glasbenih del, je neizogibno, da tvorijo večino repertoarja glavna in trenutno najbolj razširjena dela zapadnoev-ropske operne zakladnice. Ta del repertoarja sam na sebi ni toliko značilen za zagrebško glasbeno življenje, ker srečate v bistvu isti repertoar po vseh večjih za-padnoevropskih opernih scenah. Kar bi ga od onih moglo razlikovati, bi bilo kvečjemu svojevrstno razumevanje in vtelešenje tistih umetnin. Zanimivejše je obrniti pozornost na ono kulturnopolitično linijo, ki je povsem svojstveni izraz temeljne smeri zagrebškega glasbenega življenja, lastne baš temu kulturnemu središču. Zagrebška opera je v novi sezoni takoj potem, ko je svoje delo po prestani krizi ustalila v miren tok, s štirimi deli prav izrazito pokazala smer svoje glasbeno-kul-turne orientacije in politike. Znano je, da je zagrebška opera v poletju preživljala težko krizo zaradi nesoglasij med prejšnjim upravnikom zagrebškega narodnega gledišča, skladateljem Petrom Konjovičem, in pa personalom gledališča, krizo, ki se je končala tik v začetku nove sezone z odstopom Konjovičevim in tako. da je obenem posle upravnika prevzel dr. Branko Senoa, rektor akademije upodabljajočih umetnosti. Dr. Senoa je ob svojem nastopu poudarjal, da mora prevzeti sezo- no, kakršno je bil pripravil že prejšnji upravnik, tako da se menda ne bomo motili, če omenimo, da je glavno glasbeno-poiitično smernico, kakor se kaže v prvih premierah sezone, zarisal že Peter Konjo-vič. Vendar mislim, da novi upravnik, dasi prihaja od likovne umetnosti, v bistvu ne bo kaj važnejšega spreminjal v tej fun-damentalni smernici, ki se mi zdi, da ima svojo globoko utemeljenost. Ona štiri glasbena dela, ki posebno kažejo na kakšno enotno smernico in ki jih je zagrebška opera že v začetku sezone vprizorila drugo za drugim, so: Lisinskega »Porin«, Rimskega-Korsakova »Pripovedka o nevidnem mestu Kitežu«, Tijardovičeva opereta »Maršal Marmont« in končno »Ero z onega sveta«, komična opera, čije avtor je Jakov Gotovac. Prvo delo in zadnji dve bi kazali na to, da gre za poudarjanje domače tvorbe. Toda v kaki zvezi naj bo s tem »Nevidno mesto Kitež«? Mar naj ga vzamemo v skupno kolo le iz nekega čuvstveno-romantičnega panslavizma? Znano je, da je Lisinski svojo najznačilnejšo opero »Porin« napisal v času velikega narodnega vzplamtevanja, v tako zvani ilirski dobi, hoteč tako po izbranem libretu, kakor tudi po svoji glasbi ustvariti izrazito narodno opero v skladu s tedanjim močnim tokom romantizma, ki je pljuskal tudi v naše kraje in zanašal vse duhove k močnemu narodnemu vzponu. Da- si je »Porin« delo. ki do danes še ni obledelo v svoji dramatični udarnosti in ki se kaže celo rosnosveže povsod tam, kjer ;e Lisinskemu dana prilika, da se razpoje po narodno, vendar temu znamenitemu delu v času njegovega rojstva niso bila tla dovolj razrahljana, da bi bilo že ta čas moglo pognati korenine in uspevati. Z zatonom iliri-zma je tudi za »Porina« nastopil mrak za dolga desetletja. Pojavil se je »Porin« tu pa tam le sporadično, ob slovesnih prilikah. ni pa pustil žive sledi za seboj dokler ni v zadnjih dveh desetletjih prišlo naenkrat do viharne renesanse prav tiste smeri, ki ji je bilo posvečeno vse prizadevanje in življenje Lisinskega. Glasbeno ustvarjanje v duhu narodne glasbe, pa naj si bodi v kakršnikoli glasbeni obliki, je v velikem duhovnem prelomu svetovne vojne postalo vodilna ideja, 1' idee forre, za vso mlajšo glasbeno generacijo v Zagrebu. Ko so z zlomom habsburško-nemške Avstrije prišli v svojo državo, so s tem padle tudi one kulturne stene, ki nam jih je v svojem interesu postavljala prejšnja tuja država. Kot kulturno posebno blagodejen se je pokazal močen val ruske emigracije, ki se je zaustavljal po vseh naših kulturnih centrih in donašal s seboj vso ono rusko glasbeno kulturo, ki je nam bila do tačas znana komaj po imenih njenih predstjvi-teljev. Ta val nam je prinesel s seboj predvsem Musorgskega z njegovim »Borisom Godunovim«. s »Hovanščino« in »Sejmom v Soročincih«, Borodina s »Knezom Igorjem« in Rimskega-Korsakova s »Sneguroč-ko« in »Carsko nevesto« ter končno Stra-vinskega s »Petruško«. Medtem ko prejšnji ruski repertoar naših gledališč ni poznal drugega kot »Evge-na Onjegina« in »Pikovo damo«, oboje od Čajkovskega, v katerih delih je malo tipičnega narodno-ruskega. so baš zgoraj omenjena ruska glasbena dela pomenila za mlado hrvaško skladateljsko generacijo odkritje in zadoščenje obenem V njih je našla na svojstven način že oživotvorjen svoj lastni ideal: ustvarjati v duhu narodne glasbe. Zakaj največja izrazna sila in moč Musorgskega in Borodina. še bolj pa Rimskega-Korsakova je baš v njihovih narodnih" ljudskih scenah, ki so polne vihamo prekipevajoče vitalitete. In baš v tem, da je zagrebška opera skušala svoio železno repertoarno rezervo izpopolniti s temi rusko-narodnimi operami, vidim linijo, ki je striktno konvergentna z ono, ki jo je v ilirski dobi kot prvi začrtal Lisinski. To je tudi vzrok, da jemljem pre-miero »Kiteža« neposredno v zvezo s »Polinom«. Zakaj tudi pripovedka o »Nevidnem mestu Kitežu« in o devici Fevroniji je po svoji glasbi tako narodna, kakor je snov za njen libreto vzeta po narodni legendi. Po tej legendi je namreč na pobožno prošnjo device Fevronije Bog pred tatarskim napadom rešil mesto Kitež in kneza Vsevoloila, zaročenca Fevronije. tako, da se je pred mestom vzdignila svetla visoka megla, ki je storila mesto nevidljivo. Tudi v tej operi so glasbeno najmočnejše one scene, v katerih nastopa in igra ljudstvo. In prav v onem dejajnu, kjer je glavni akter ljudstvo, je pri predstavi, pri kateri edini sem bil navzoč, prišlo do demonstracij. Naperjene so bile proti pevcu-solistu, ki je nekaj dni prej javno govoril kot jugoslovenski nacionalist. Torej politika v teatru, z osebno ostjo. Jeli je to obžalovati-Pri nas v Ljubljani zadnji čas že_ tudi čutimo poseganje politike v gledališke zadeve. Sicer še ne v tej ostri meri, da zade- vajo osebo. Zdi se mi pa, da imamo to zahvaliti, ne toliko globljemu umevanju in vrednotenju umetnosti, kakor pa manj razvitemu političnemu čuvstvovanju. To je čuv-stvovanju, ki izvira iz poostrene skrbi, iz poglobljenega zanimanja za javne zadeve. To zanimanje pa. mislim, kolikor morem pregledati, raste tudi v naši mladini z veliko hitrostjo in utegne kmalu priti do izraza spontano tudi v gledališču. Od vseit nas to odvisno, da se tačas najde pravo merilo in razmerje med vrednotami umetnosti in politike. Prav isto usmerjenost, kot jo kaže Rim-ski-Korsakov v svojih zgoraj imenovanih operah je videti tudi pri Tijardovičevem »Maršalu Marmontu«. Tijardovič si je sam napisal libreto, a je snov vzel iz narodne zgodovine dalmatinske in koncentriral vse dogajanje v Split ia okolico. A pozornosti je vredno, da so mu po glasbeni vrednosti najbolje uspela tista mesta, kjer nastopajo zastopniki kmečke republike Poljice. Človeku, ki ga zanima predvsem glasbena plat Tijardovičevega dela, je žal, da prav to glasbeno mesto, ki se začenja tako mnogo obetajoče, izgine kar hitro brez sledu, ne da bi človek mogel dočakati še kaj podobno izrazitega in pregnantnega. Za kar pa je videti v Tijardovičevem delu le skromen zametek in poskus, to se je v znatni meri posrečilo Golovcu v njegovi novi komični operi »Ero t novega sveta«. Ero je ime hercegovskega narodnega ša-ljivca, figure, podobne našemu Kurentu. Iz neznatne narodne šale je Milan Begovič z izredno veščo roko ustvaril libreto za tro-dejansko opero, v kateri dejanje živahno poteka. A Jakov Gotovac, ki si je s svojimi prejšnjimi scenskimi deli, z muziko k Dubravki in z opero Morano (znano tudi v Ljubljani), pridobil znatno tehnično rutino Domače vesti • Sestanek lovcev iz vse države bo 1. S. m i) t.m. v Ljutomeru. Osrednja uprava Zveze lovskih atiniženj kraljevine Jugoslavije t>o namreč takrat smela letni ■/.bor Dne 7. t.m. boiio konferiralj razni specialni odbori, 8. t>o zbor osrednje uprave, 9. pa velik lcv v Beltincih Konference odborov in zbora osrednje uprave se bodo udeležili zastopniki vseh lovskih združenj, posebno iz dravske banovine Ljutomerska podružnica SLD je že začela priprave za primeren sprejem gostov ♦ Narodnoobra"ibni sklad *Branibora<. .Nabiralna akcija v Braslovčah je prinesla 4>14.50 Dm in nabiralna akcija v Novem mestu 400 Din. Osrednje odbor v Ljubljana se toplo zahvaljuje vsem občinam, ki so se tako točilo odzval« njego-remu pozivu in nakazale svoje prispevke, ter prosi ostale, da se z blagohotnim po-spešenjem odzovejo prošnji. * Diplomirana sta bila na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Djordje Kne-ževic in Borislav Bogičevič « predavanje Nar0dne knjižnice in čitalnic« v Zagrebu, Kraljice Marij« ulica 3. V sredo 4 t.m ob Pol 21 bo predavaj Uiniv. prof. dr Mrlovan Gavazai o narodopisnem znaC©r.ju kljukastega križa (s pro-;iekcijamii.) Vstop prost. POZOR! GRAMOFONSKE PLOŠČE za Miklavža in za Božič PO IZJEMNIH CENAH Din 10.— Din 15.— Din 25.— NE POZABITE NA IGLICE ! IV. B O N A Č ŠELENBURGOVA 5. □□□□□□□□□□□□□UUUUUDDDUDDCICO: * Pritožba brzojavnih delavcev. Na Gorenjskem se izvršujejo v večjem obsegu brzojavna dela ob železnici in cestah. Zaposlenih je nad 50 brzojavnih delavcev, dela pri urejevanju novih telefonskih zvez pa vodi g. Jovanovič iz Beograda. V soboto je odpustil '21 delavcev in brzojavno poklical nove iz Like Slovenski delavci so si pridobili najboljši sloves kot telegrafarji. Posebno so znani Kresničarji, Vodičani, Tre-banjci in drugi, pri katerih gre ta poklic že nad 1C0 let iz roda v rod. Ne glede na to, ali je biLa odpustitev 21 domačih delavcev upravičena ali ne, se čuti domače delavstvo hudo zapostavljeno, ker se naročajo delavci iz drugih krajev — in to celo sedaj pred zimo Naših poklicnih telegra- | farjev je nad 200 in so sedaj na zimo vsi brez dela. Delavstvo se obrača na poštno in železniško ravnateljstvo ter na bansko upravo s prošnjo za zaščito. Okusno opremljene in odlično polnjene BONBONIERE kupujte pri PETRIČKU! * Novi grobovi. Izpred bolnišnične mrtvašnice v Ljubljani bodo danes ob pol 16. spremili k Sv. Križu gospo Ano Kre-čevo, soprogo orožniškega narednika v pokoju. Ze njo žalujeta soprog in hčerka. — Po dolgotrajnem bolehanju je umrl v 72. letu g. Anton Boc, ugledni barvar in posestnik na Glincah. Pogreb bo jutri ob pol 16. — — V Postojni je umrl splošno znani in spoštovani gospodar Teodor De-kleva, 6tar 65 let. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 15. — Snoči je preminul v Ljubljani g. Matej Joras, ko. njač. Zadela ga je srčna kap. Bodi ohranjen vsem blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Nesamostojni zobotehniki! Opozarjamo zobotehnike, ki so vstopili v poklic po iz-danju zakona da se zadnja savezna objava njih ne tiče. Savez nesamostojnih zoboteh-nikov Jugoslavije. » Najmanj enkrat na teden se mora črevesje temeljito iizčistiti. pri normalni prebavi se nabere v prebavljalnih Grigia-Mh toliko nepotrebnega balasta, da sto. rijc dobro tudi oni ljudje, ki imajo nor malno prebavo, če od časa do časa očisti jo sv0ja čreva vseh nepotrebnih t varim. Že v starodavni dobi so cenili 0ne zdravnike, ki so znali predpisati dobrQ sred. sto za izčiščenje. >Qui bene purgat« been curatMorani« v dramatičnejših, toda bolj patetičnih mestih. Tako potekajo vsa tri dejanja v živem, vseskoz zanimivem toku z naraščajočim ela-nom in končava jo vsako na svojstveno udaren način. Tudi človek, ki bi temn novemu delu stal nasproti kot hladen opazovalec, ne ti mogel prezreti objektivnega dejstva, da je v naši operni produkciji tu prvič ustvarjeno delo, ki je tako po svojem libretu, kakor po kongruentni muziki, tehnično skladno in uravnovešeno kot prav dobro in lepo ra^čen dramatski umotvor, ki ima dovolj živlienjske sile. da ga je mogoče smatrati za resnično in stalno obogatitev naše glasbeno dramatične literature. In ne samo literature. tudi kot obogatitev živega repertoar ja- Novo komično opero Gotovca smatram, obenem z lirsko-tragično resno »Koštano« Petra Konjoviča. za dosedaj najboljši in najzrelejši in po svojem dosledno izvedenem narodnem koloritn najznačilnejši operni tvorbi iužnoslovenski (Pripomniti pa »noram, da Baranovičeve komične opere »Striženo, košenot, žal ne poznam in zato ne morem primerjati). V borbi mlade hrvatske skladateljske generacije, da najde svojemu narodu pravi glasbeno-kulturni izraz in obraz, pomen ja Gotovčevo delo izredno etapo, zaenkrat veliko zmago in otenem trdno izhodišče na-sledujoči tvorni sili najmlajše generacije. Smer, ki jo je s tako odiočnostjo krenil Gotovac, je po mojem mišljenju tista, ki je baš s poudarkom narodne posebnosti v umetniški, tvorbi edina sposobna dati dragocen doprinos obči mednarodni kulturi. Zdi se mi, da je z ustvarjajočim človekom ista kot z rastlino. Trs, ki ga usadiš v zemljo, požene svoje korenine le v najožjem prostoru in krogu in srka iz te zemlje samo one kemične sestavine in sokove, ki jih ima ta ozek prostor, A baš te sestavine bodo dale njegovemu cvetu čisto svojstven vonj in njegovemu grozdu in vinu prav poseben okus in aroma Prav tako je z ustvarjajočim človekom. Njegove najmočnejše in najgloblje korenine se drže le prav ozkega kroga zemlje in ljudi. Njegova receptivno najbolj občutljiva, za kasnejšo tvornost najbolj odločilna leta otroško-sti in mladeništva potekajo običajno le v majhnem domačem krogu. Oni, ki bi imel čez vso zemljo in ves svet povsod enako globoke in enako močne korenine (če smem tako reči), je samo Bog Človek pa je drobna skromna rastlinica in s svojimi koreninami ne sega daleč. Zato ni samo navezanost na narod, ni samo nacionalizem, ampak po mojem celo naravnost regionalizem oni princip, ki najbolj determinira in formira ustvarja jočega človeka. A ne samo njega- temveč tudi njegovo umetniško tvorbo. Domjaničeva pesem je imela najslajšo vonjivost in je zvenela najbolj zvočno, čisto in harmonično ie takrat, kadar io je zapel po domače, po kajkavsko, regionalno-zagor. sko. ELITNI KINO MATICA leleton 21-24 DANES VELIKA PREMIERA!.' ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer 99 gra strasti" S pravico lahko trdimo, da ta umetnina dela čast filmski umetnosti! Pokazali Vam bomo film, ki Vas bo navdušil in l am bo ostal v večnem spominu! Ta nevsakdanja vsebina, dovršena režija in igra igralcev, ter prekrasni posnetki Kasablanke so glavne odličnosti tega umotvora!! NAJNOVEJŠA POROČILA Z ABESINSKIH BOJIŠČ. PREMIER NI KINO Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 914, Kuskosovjetski velefilm „V IH A R" Igrajo člani Hudožestvenega teatra v Moskvi. LE PAR DNI ! u— »'veti Miklavž pride 2 vsem ev0j^m spremstvom v četrtek med popoldansko predstavo jOd bajke do bajke--- v oP^^o gledališče. Balet ima štiri slike: princeska Zlatolaska, Krojaček-Junaček. Trnu.ij* čica in Razbojniki. Darila sprejema vra tar opernega gledališča, prosimo vse tiste starše, ki žele, da bi njihovo dec0 Miklavž na odru nagovoril, da se zglase danes v sredo med 17 in 18. ur0 zvečer in v četrtek med 13 in 14. urQ pri g Grego rinu v opernem gledališču Veljajo globoko znižane cene od 24 Din navzdol- ZNIŽANE CENE f DUH in TELO, oba zahtevata svojo hrano. Zaradi tega uporabljajo intelektualci, ki so izpostavljeni dvojni izgubi energije, OVOMALTINE okusni koncentrirani izdelek, ki obnavlja fizično in • živčno moč. OD 5. XI. ZNIŽANE CENE ! Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—: veliki Din 48.—. u— J.N.A.D. Jadran. Danes ob 15. bo seja plenarnega odbora. Ker se bodo obravnavale važne zadeve, prosimo točnosti. Tajnik u— Ljubljanski Sokol. Letos poseti sv. Miklavž deco Ljubljanskega Sokola s posebno bogatim spremstvom in sicer v četrtek 5. t. m. točno ob 18. uri, na kar se starši in deca opozarjajo. Vstopnina za odrasle 3 Din, za deco 2 Din. Da se prepreči na dan prireditve naval pri blagajni, se priporoča. da si udeleženci nabavijo vstopnice v predprodaji, ki bo na dan prireditve od 9. ure dalje v društveni pisarni v Narodnem domu; istotam naj se oddajo tudi darila s točnim in čitljivim naslovom (ime in stanovanje). u— Miklavž bo tudi letos obdaroval na sokolskem Taboru ob 16. mladino, ob 21. pa odrasle. Darila se sprejemajo 4. t. m. od 18. do 20.. 5. t.m. pa od 13. ure dalje na Taboru, vhod nasproti vojašnice. Vstopnina popoldne 2 Din. zvečer 5 Din. Po obdaritvi ples. u— Sokolsko društvo na viču priredi v četrtek 5. t m. svoj običajni Miklavžev večer in sicer ob 18. za mladino, ob 20. pa za odrasle. Darila se sprejemajo v četrtek od 14. dalje v društveni pisarni. u— Jutri zvečer, na Miklavževo se bo vršila redna plesna vaja-čajanka J-N.A.D. Jadrana točno ob 20. v veliki dvorani Kazine. Igral bo Ronny. razpoloženje pa bo povečalo radostno in veselo presenečenje. Poleg tega bo nastopil tudi Jadranov pev-ski-jazz kvintet. Vljudno vabi odbor. onnnDnDDnaDoaoannaanDCDODnco STEZNIKI, NEDERČKI v najmodernejših oblikah, da postane dama \itka in elegantna, se izdelujejo po meri v salonu A. H U T T E R GAJEVA 3-IL inPIIIIIIHIIIIIIIlilllUm u— llirijani. Sv. Miklavž s spremstvom obišče vse 'Ilirijaine v soboto 7. t.m. zvečer. Sprejem sv Miklavža bo v restavra ciji hotela »Sloma«, po ligaški enajstorici. Zeleno-beli, v s0boto vsi z družinami v restavracijo >SLon«. u— Električna kuha bo danes ob 17. v prostorih zveze gosPodinj. Breg 8. Pokušam je jedil Vstop prost. u— Velika tatvina zlatnine v Rožni dolini. Kakor so te dni javili policiji, je proti koncu oktobra obiskal neznan vlomilec podstrešno sobo v neki gostilni v Rožni dolini in iz zaklenjene omare odnesel dobršen kup zlatnine v vrednosti okrog 20.OO0 Din. Med drugim je odnesel moško zlato dvojno verižico z briljantom in s sliko neke ženske v obesku zlat poročni prstan z mo-nogramom M. Z. žensko zlato dolgo masivno verižico, zlato žensko uro brez pokrova in še nekaj drugih dragocenih predmetov. Ker je prišla prijava tako pozno, bo tatu pač težko priti na sled. Trikotažno IZ MAKO, VOLNE IN SVILE, MODNE IN ŠPORTNE PLETENINE KUPITE NAJUGODNEJE V TOVARNI LANA RIMSKA CESTA 2 u— Danes ob 20. izjemoma nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole r Kazini namesto jutri v četrtek. V soboto »miklavževanie« za vse obi«kovalce tečajev. u— Z3 Miklavževa darila Imtelčna B«u vieri»eva vina de=ertn3 vina. likerji itd prj V.A Janeš. nri operi na Aleksandrovi cesti. Tel. 34—55. u— Ubežnik Cermelj že spet m zapahi. Znani tat in vlomilec Karei Čermelj. ki je predvčerajšnjim ponoči pobeg, nil iz policijskih z.porov v šentpetrski vojašnici, ni utegnil dolgo uživati svobode. Včeraj zjutraj je bila orožniški posta_ ja v Vevčah obveščeno, da se v neki hiši v Hrastju pri Devici Mariji v Polju skrL Vajo trije sumljivi neznanci. Podnarednik Dušan Andrič in kaplar Franc Triplat sta se odpravila na pot in tam sta v družbi nekega cigana in še nekega drugega sum_ ljivca, ki ju oba prav tako že d'>lgo išče policija, naletela na čermelja, ki se jima je predstavil kot Milan Batistič. Orožmiki so vse tri aretirali in jih še v jutrnjih urah odpremili v Ljubljano kjer so na po. liciji poskrbeli, da jim Cermelj ne bo mogel več zaigrati komedije. Naše včeraj, šnje poročilo naj hkrati v toliko popravimo. da Cermeljev tovariš Urban Drolc ni pobegnil z njim. ker so ga, razume se spravili v neki drugi celici. V ječi je bil Cermelj s 25.1etnim mesarskim pomočnikom Milanom Zalarjem iz Tomišlja, ki je bil zaprt sicer zaradi nekega manjšega delikta a ker se mu je nudila ugodna pri. lika, se je s svojim sostanovalcem odloSil za beg Zalarja doslej še niso aretirali. u— Vlomilec Gregorin odpeljan v Novo mesto. Ze 23-krat zaradi raznih tatvin in vlomov kaznovani komaj 27-letni Jakob Gregorin je bil na zahtevo okrožnega sodišča v Novem mestu prepeljan v tamošnje zapore. Gregorin je zadnji čas izvršil več kolesarskih tatvin v ljubljanski okolici, mnogo sleparij pa okoli Višnje gore. kjer se je izdajal za »banovinskega nadmonter-ja<- Pred temi tatvinami in goljufijami je bil izvršil v okolišu novomeškega okrožnega sodišča različne sleparije in tatvine. Iz Maribora a— Dr. Beneš je povabil mariborsne male harmonikarje h koncertni turneji po češkoslovaški republiki. Včeraj s popol. danskim brzo»'lakom so se naši mal: harmonikarji od »Harmonije« odpe'jali na svojo koncertno turnejo in bodo nastopni v Pragi, Brnu in Bratislavi. Dmes v sredo bo praški radio med 16.35 in 16.55 prenašal njihov koncert. a— Neaktivni častniki, bivajoči na teritoriji mariborske mestne občine, se pozi. vajo, da se brezpogojno v roku 48 ur po za znan ju tega razglasa javijo med urad. nimi urami pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 ter da prinesejo s seboj ofic:rsko leg^imacijo, odnosno objavo radi primerjanja podatkov. S seboj naj prinesejo najnovejšo sliko v uniform: ali civilu. j MIKLAVŽ DARUJE FOTO APARATE, : katere kupuje že od Din 70.— dalje v specijalni foto trgovini LOJZE ŠMUC, Aleksandrova cesta 8. Najbogatejša zaloga vseh fotoaparatov. a— Izjava. Podpisani sem 3. novemura t_l. popoldne neopravičeno izostal od predstave »Tatuiffa«. Storil scm ta svoj nepremišljeni korak v duševni stiski, ter prosim p. t. občinstvo in upravo gledališča, da mri to blagohotno oproste. Maks Furi-jain. a_ Nič kaj veliko sreče niso imeli še neznani rokomavhi, ki se potepajo v zadnjem času po Dravskem polju in ki so vzeli na piko Finžgarjevo gostilno pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Pretaknili so vse kote in predale ter so se morali zadovoljiti s pičlim zneskom gotovine. Prepričanje gospe Ivanke. Dobra ali zanikrna gospodinja se najlažje spozna po njenem perilu. Vsoka gospodinja ima dandanes lahko lepo belo, pa trdno perilo. Seve ga mora prati ie s ter-pentinovim milom Zlatorog, ki ima: t. veliko izdatnost, 2. nedosežno čistilno moč, 3. daje obilno gosto belo peno in 4. deluje obzirno in hitro. Iz Celja e— Članski sestanek JNS za Celje in okolico bo danes ob 20. v restavraciji »Na-na« na Kralja Petra cesti. Članstvo je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. e— Naše poročilo o sklepa tajne seje mestnega sveta, ki smo ga objavili v nedeljo, je hudo zbodlo »Slovenca«. Tako daleč seveda še nismo, da bi nam »Slovenec« predpisoval, kedaj smemo objavljati taka poročila, saj so vsi sklepi tajne seje javni. Magistratni direktor g. Šubic je rzjavil v petek zvečer po seji mestnega sveta zastopnikom tiska, da jim bo sporočil sklepe tajne seje morda v ponedeljek a da tega ne more obljubiti. Zato smo morali po svoji novinarski dolžnosti poiskati informacij drugod, čeprav brez dovoljenja »Slovenče-vega« dopisnika e— Vesela čajanka, ki jo priredi »KOLO« v nedeljo 8. decembra ob 17. v mali dvorani Celjskega doma bo v razvedrilo starim in mladim. Prvovrsten ja-zz rn dobro obložene mize. Vljudno vabi odbor »KOLA.« e —Prostovoljna gasilska in reševalna četa prosi prijatelje gasilstva, da bi ji poklonili knjige za povečanje njene knjižnice, ki jo uporablja članstvo v času redne službe. ZA ZIMO: Vest je. žemperje, puloverje, obleke in garniture od najfineiših do navadne volne izdeluie B. Pušnik — Celje, Cankarjeva. e— Regulacija Savinje v Tremerju je končana Dela bodo v januarju kolavdira-na. Ta dela je v ponedeljek pregledal načelnik hidrotehničnega oddelka ministrstva za gradnje g. Ante Celegin iz Beograda. O letos izvršenih delih se je izrazil zelo pohvalno in obljubil svojo pomoč, da sc bodo mogla regulacijska dela nadaljevati Ponovno moramo ugotoviti, da si je prido-dobil naiveč zaslug za regulacijo Savinje narodni poslanec g. Ivan Prekoršek e— Napad pri mestni plinarni 25-Jetni vrtnar Alojz Zelenko se je v nedeljo /večer vračal po Krekovi cesti domov Blizu plinarne so ga napadli nek- moški in ga pobili na tla. Zelenko si ie zlomil levo nogo v gležnru in dobil rvo"kodbe na glavi in prsih Zdravi se v bolnišnici e— Kino Union Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ali-Baba in 40 razboinikov« ;n zvočni tedmk. I* Ptpis« j— Tvrdka Reinhart. trgovina s perutnino in divjafino. ie tudi letos darovala mestn*" brezpo=plnp 5 Ono Din Pri noro ^mo za v7<7iP(i ostalim tvrdkam in pridobitnim oiojem. a— Izpuščen. Krojaškega pomočnika in posestnika oJžeta Moma iz Frama, ki «o ga bili v zvezi s framskiim ubojem, o če. mer eimo včeraj poročali, aretiralo in pripeljali v mariborsko jetmišnico, sQ se ;; izpustili, ker &e je pn zasliševanju izkazalo, da" je Mcm Grašiča zabodel v silobra nu, napadam od znanih framskih pretepa-čev. Pri obdukciji trupla pokojnega Antona Grašiča pa se je ugotovilo, da je imel presekamo žilo odvodnico Pod vratom in da je bi ranjen z nožem tudi del pljuč. i inrnrnriDmnnnnoaanonoani: Rentgenolog, pffisstarii „ dr. JOSIP HEBEIN, sanatorij Leonišče ordinira sl.tm. od Z. — 4- popoldne 11111»I»» mm rinrirrm llin a_ Kazen za vlomilce v Poševo in Kne-zerjevo trgovino. Znani drzni vlom v Po-ševo in Knezerjevo trgovino, ki je bil bil izvršen v noči na 3. avgusta 1.1. in pri katerem je trpel Poš škodo okoli 6000 dinarjev, Knezer pa 14.500 dinarjev, je našel svoj epilog pred sodiščem. Mali kazenski senat je zaradi vloma obsodil 35-letnega Filipa Kropeja na 6 let robije, njegovega brata 46-letnega Riharda Kropeja na 7 let robije. 32 letnega Ferdinanda Berkopa pa na 5 let robije. Z Jesenic s— Ustanovitev pomočniškega zbora na Jesenicah. V nedeljo so se sestali trgovska pomočniki na Jesenicah in so razpravljali o ustanovitvi pomočniškega zbora pri Združenju trgovcev za rad0vljišk: srez. Sestanku sta prisostvovala predsednik Zveze pomočniških zborov g. Melicer in tajnik g. Kravos. Na sestanku se je izvolil pripravljalni odbor z g. Vilkom Jer" mano«m na čelu. Novi pomočniški zbor b0 imel sedež na Jesenicah, njeg0v0 območje pa bo obsegalo ves radovljiški srez. Zveza pomočniških zborov pr0si trgovske pomočnike az radovljiškega sreza da se obrnejo na g. Vilka Jermana pri g. Roj-niku na Jesenicah, kjer dobe vse nadaljnje informacije. -A ŠTORE. Naš mladi Sokol je praznoval nedavno slovesno otvoritev lastne sokolskp dvorane Tukajšnja železarna je prepustila društvu proti primerni mesečni najemnini vso hišo. ki jo je društvo s podporo SSK.T župe in banovine preuredilo v mičen dom Telovadnica ie velika 10x5 m svetla suha in zračna. V niei je mičon eledališki oder za niim pa velika «eina =oba. 55 to prido hitvijo je društvu zagotoviien popoln razmah V socialnem po^du prav tako ne držimo križem r0k V zvezi ? »radicional nim miklivfpvaniem !mo nadeli nalogo da s prostovoljnimi priso«vki ohlečemo ali Pa v«aj obnipmo ppkTi n? inotrphnpiSib otrok V -a namen -rr>r> r>v,rn;i? s prošnin na plemenita srca. Vsak dar je dobrodoSe' VLJUDNO NAZNANJAMO, DA SE JE TVRDKA PH H)L)I )P§ »i^^USLOVEMSKO TRGOVAČKO A. D. MEDICINSKI LN INDUSTRIJSKI ODDELEK PRESELILA Z ALEKSANDROVE CESTE 4 V GAJEVO ULICO 1 III. NADSTROPJE (NEBOTIČNIK) _Tel, int. štev 35-79 ostane neizpremenjena. f* os pod ar s t vo Industrijske Investicije In naš uvoz Uvoz strojev Ln aparatom )e pri nas važ-nou merilo za "nvestie1 jako gibanje v ul 'listni Zato je anačiln* wvečanie tecra u>v>o za v zadininb leftih Letos v p-vih treh 5etrtl«*tjab uvozil- že za 122 julijono* Onn -»ljrow»v in aparatov nasprot' 117 milijonom v istem nazdobiu predla nske^a leta V oktobru se ie ta uvok ie povzpeil la 20.8 milijona Din nasprofc 12.4 milijona Din v lan-ske>m »Ictobru. Vzoorerj^o se ie dvignil tudi u^x>7 elAk-tričneaa materiala k" je letos v f mesecih d osegel 73 mM i i oin a Din 'lani 66.5 r>redl. 2) Uvoz železa pa se ie dvignil na 40 4 miilijorna D-i>n Oan 0 predi 21.0) V "Ho rbn s*1 ie itw>7 železa d v -gnil n« 5.6 mili jona Din nasormr- lanskim 3.3 m® i Din Znatna se ie tp-tms dvignit tudr 'vo? pre-vomih «rerlptev kair ie v zna+ni mzin'"h sred«te-p lan" v 'm ra^dohiij r>a le 7» 2 rrviiMrjrmov im predlanskim za 22 mn.lijomov. Žrebanje vojne škode V torek 2. t m. je bilo v Beogradu 20. žrebanje vojne škode za dobitke. Izžreba, ne so bile naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko izžrebane obveznice): Z dobitkom 200.000 Din: 6650 — 591; z dobitkom po 100.000 Din: 6249 — 813. 7319 — 215; z dobitkom po 50.000 Din: 6236 — 305. 7754 — 811, 8106 — 496. 88S6 — 355, 8894 — 264: z dobitkom po 20 000 Din: 5086 — 99 5926 — 427, 5979 — 273, 6081 — 616, 6164 — 695. 6325 — 310. 6474 — 266. 6531 — 445, 6618 — 691 7612 — 585, 7708 — 719, 7831 — 439, 7940 — 837, 9028 — 842, 9205 — 957; z dobitkom po 5000 Din: 5170 — 19. 5261 — 63, 5331 — 633. 5394 — 168, 5417 — 229, 5741 — 208. 5788 — 688. 5827 -354. 5851 — 553, 5867 — 753, 6053 — 648 6099 — 146, 6191 — 277, 6282 — 274. 6342 — 404, 6434 — 541, 6537 — 18 6731 — 281. 6880 — 366 6926 — 225. 6932 — 483. 6951 — 239. 6%1 - 405. 7002 — 112. 7011 — 776. 7045 — 412. 7112 — 219, 7147—961 7176 — 775 7378 — 309, 7423 — 997. 7505 — 227. 7527 — 506. 7597 — 728 7626 — 227. 8024 — 940, 8029 — 566 S179 — 490, 8558 — 459, 8567 - 400. 8609 — 485. 8670 — 332, 9182 — 932. 9250 — 626. 9299 — 516, 9335 — 250. 9364 — 183: z dobitkom po 3000 Din: 5037 — 204 5048 — 84. 5055 — 643. 5071 — 811, 5103 — 663. 5155 — 49. 5196 — 290. 5207 — 85. 5272 — 940 5320 — 735, 5389 — 453, 5426 — 51, 5554 — 151. 5588 — 730. 5683 — 393. 5708 - 204, 5725 — 35. 5733 — 174, 5833 — 707 3880 — 391. 5940 — 946, 5960 — 597. 5961 — 334. 5979 — 686. 6096 — 657. 6110 — 630. 6129 — 139. 6138 — 755, 6169 — 768. 6176 — 573. 6261 — 117, 6318 — 207 6350 — 452. 6420 — 255 6494 - 896. 6500 — 865. 6535 — 302 6545 — 14. 6618 - 754. 6621 — 413. 6634 — 405, 6780 — 287. 6801 — 387 . 6819 _ 931. 6823 — 176, 6S25 — 560 6843 — 276, 6S56 — 757, 6915 — 635 6917 — 569 6928 — 254. 6998 — 37, 6999 — 654. 7007 — 470. 7011 — 548. 7097 — 887 7304 — 685. 7362 — 188. 7369 — 776. 7427 — 745, 7431 — 559. 7527 — 85. 7540 — 183. 7588 — 530. 7613 — 3S8, 7677 — .50. 7786 -167. 7822 — 744. 7862 - 97, 7892 — 239. 7956 _ 47. 7956 — 431. 7974 — 843, 8103 -935, 8174 — 547. 8239 — 365. 8385 — 710. 8517 — 649, 8534 — 771. 8549 — 124. 8549 — 970, 8595 — 178 8603 - 242, 8615 — 994, 8620 - 976, 8749 - 226, 8857 - 324, 9018 - 383, 9111 - 114, 9118 - 628 9228 - 445, 9230 - 904, 9235 - 382, 9245 -184. 9250 - 478 9269 - 907 . 9273 - 163. 9342 — 945, 9361 — 692. 9377 — 274. Borze 3. jectrnura. Na ljulbljanski 0orzi -ta deviza Lond0n in New York nekoliko popustili. V priva; nem kliringu uotirajo avstrijski šiling H.77—8.87, angleški funt: pa 252.20-253 80 V zagrebškem privatnem kliringu je tu premet v avstrijskih šilingih po 8 8950 angleških funtih 253 2050 v grških bomb Po 30. dočim je bilo za španske peze«-Povpraševanje po 6.55 Nemške fcampen zacijske marke klirinške uakaznice) s« se trgovale v Ljubljani p0 14.80, v Zagrebu po 14.86 in v Beogradu po 14 7635 Na zagrebškem efektnem t.ržišču je ten lenca 0 vojar škodi prijazna m Je bil zabeležen tečaj po >62—36? brez prometa /o dalma tinskih agrarnih obveznicah »po 60 (v Beo' gradu po 61.25). Devize Ljubljana Amsterdam 2575.70—2990.2« Berlin 1765.08 — 1769.95, Bruselj 741 79 746.85, Curih 1421.05 — 1428.08. Londo' 215.99—218.05 New York 4358.98—4395.30 Pariz 2S9.>/1-291.03. praga 181.78—182.87. Trst SoS-S17 '56.96. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38, London 15.24, New York 309.25. Bruselj 52.30. Madrid 42.2250, Amsterdam 209.40, Berlin 124.35, Dunaj 56.60, St0ckhol!m 78.60, Osi« 76 60, Kobenhavn 68 05, Praga 12.80, Varšava 58.20 Atene 2.90. Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 362—305, za dec 364—365. za februar 365 den., 7% invest. 76 den. 4 % agrarne 43 den. 6'/« begluške 60—62, 6<>/0 dalmatinske agrarne 59.75_6k, 7«/0 Blair 70—70.50, 8% Blair 79—81; delnice: PAB 233—235, ge-če ran a Osijek 125 bi. Beograd. Vojna škoda 363.50—364 (363— 363.50), za dec. 363.50—364.50 (363—364) 7% iovestic. 78—78.50 (78.25), 4% agrarne 45.75—46, 6®/o begluške 64—64.50 (64), 6o/0 dalmatinske agrarne 61.25 — 61.50 (61.25), 7% Blair 81.25 bi., 7% Drž Hip ba-nka 75 bi., PAB 233.50—234.50 (234.50). ŠPORT Hermežan Marin prvak dunavske banovine v table tenisu V 6oboto im nedeijo se je vršilo v Vrš-eu meiinarodno prvenstvo dunavske bano" vine v table-temsu.. V ostri konkurenci je zmagalo moštvo ZSK Hermesa iz Ljubljane, ki je nastopilo brez tretjega igralca v postavi Horvat. .Vlariai SPucetKa so Se placirali na prvo mesto z istim številou točk 2SK Hermes, TTK iz Vršca m češkoslovaški PPK iz Be0grada Po ponovnem tekmovanju pa je zrnata. žSK Hermes in si s tem osvojil krasen pokal. Tudi v smglu gospodov je bila ostra borba za prvo mesto. V finale so se pre rili Horvat 'n Marin iz Ljubljane, Drts-sel iz Vršca in peterfiel iz Beograda Spočetka je imel izglede na prv0 mesto znan' Horvat, ki je pa po zmasn nad favoritom Marinam izgubil proti Peterfieiu Pri ponovnem tekmovanju je sigurno zmaga mladi Marin, ki je že 6. oktobra dokaza/ v Pnnčevu, da je najboljši igrač dunavske banovine S tem 'e Marrn ternacionalno prvenstvo dunavske banovine in preje krasen pokal Drage mesu je zasedel Hr>rvat pred Peterfieiom in i>rpisse!om prvenstvo v dollb'u gospodo* sta tud; osvojila Uarin-Horvat n prejela krasni darili Ti uspehi zopet pričajo- da 'e v dravski tanoviui bodočnost tega pie menitega sporta Službene objave LNP 12 seja k. o 26. novemDra Kaznujejo s«: Saimar Ivain Svoboda-Lj, m Kolarič Ervin. Slovan. p0 §17 k p z 14-dnevno zabrano igranja, kazen teče >d dueva objave Janežič Karel. Atietik Po § 18 k p s 3-tedeusko zabrauo igranja; vštejt- se mu suspenz n poteče kazen 11 decembra t.l. Jakše Anton. S^o^o da-Lj., po $ • k p z enoletne zabrano igranja; všteje se mu suspenz im Poteče kazen 4 novembra 1936 Žnidaršič Stane Svoboda-Lj. p0 § 2-6 k p s šestmesečno zabrano igranja; všteje se mu susipeuz in mu poteče kazen 4. maja 1936 Lesku Simonu in Ca ter ju Vilij-u. r>ba Olimp se zabeleži izključitev DebPvcu Ivanu, Reka, ki je bil kaznovan na seji k. o dn« 14. no' vembra Se všteje v enomesečdo zabramo igranja suspenz, tako da mu je kazen potekla 28 XI Razveljavi se skleP ®eje k. o- z dne 29 avgusta glede šestmesečne zabrane igrarja Mirku Anzelcu. Mladika, ker se je rgotovilo. da ob prestopu v se. •lan j i klub ni podal napačnih Podatkov in torej i.nkriminiira.ni prestopek ni bil podan. Upravnemu odboru se preda Mladn-ka v zadevi izključitve Pavšiča Alojzija Reka se pod pretnjo suspenza podiva, da v roku treh dini po objavi sporoči stranska sodnika s tekme Reka-Grafika 13 oktobra t.l. Suspendirajo se po § 55 k. p.: T0ne Tomšič, Mars. Bož0 Gr0šelj, primorje, Marko Grčar. Korotan - Lj. Blagovna tržišča 2ito + Chicago 3. decembra. Začetni tečaji. Pšenica: za dec. 96.875, za maj 96, julij 98.875; kornza: za dec. 57.625, za maj 58.25. Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca nespremenjena Pšenica: baška 159—163, ladja Tisa ali Begej 170—172. sremska in slavonska 161—165, banatska 160—162; Oves: baški, sremski, slavonsJci 180—132.50; Jefmen: taški in sremski 64 ka 132.50—137.50: Koruza: baška in srem 104—105. banatska 103—104. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235—260, »2« 215—240, »5b 19. važno o^bor^vo sejo vkačičevi g0stiluii na Tvrševi cesti. Sigurno naj se seje udeležita tudi dirkač? Abutaar i-n Hamibergar. S K Ilirija (Hazenska sekcija). Drevi ob 18.30 v telovadnici na liceju gimna stični trening. Poravnajte zaostalo članarino Sprejemajo se pri vsaki vaji nove članice. SK Jadran ( nogometna sekcija). Redni treninsi vsako sredo za seniorje. vsa-k Petek samo za juniorje. Udeležba strogo obvezna. En poizkus m bo prepričal n^ da je SAMORAD pralni prašek, Id Je Izdelan na podlagi olivnega olja najboljši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek Drama Začetek ob 20. uri do ministra. Red B. Četrtek 5. decembra: Kako zabogatiS. Rfd Četrtek. Petek 6. decembra: Zaprto. Sobota 7. decembra: Ob 15. Uboga Ančka. Premiera. Mladinska predstava. Izven. Ob 20. Vesela božja pot. Izven. Opera. Začetek ob 20. uri. Četrtek 5. decembra: ob 15. Od bajke do bajke Mladinska predstava. Nastop sv. Miklavža in obdaritev otrok. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol za-ffiuzt mora biti tako ekonomična in mora dati toliko svetlobe, kakor žarnic miku v- dvojni (/tjuc4xccc Petek 6. decembra: ob 15. Pepelka Angelina. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. ★ Mariborsko gledališre Četrtek, 5. Zaprto. Petek. 6.: Zaprto. R A Sreda, 4. decembra. Ljubljana 12: Iz zv0čnih filmov (plošče) — 12.45- Vreme, poročila. — 13: Cas, spo' red, obvestila.— 13.15: gramli ugrajo na ploščah. — 14: Vreme, b0rza. — 18: "otroška ura: Dela iz paličic in šib (g. Zdrav k o Omerza). — 18.20: Storžek najde mamico, zvočna slika (člani radijske dramske družine). _ 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19; čas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nacionalna ura. — 20: prenos iz ljubljanske ♦pere. V odmoru: čas, vreme, poročila, spored. Beograd 17: Plošče. _ 17.30: Iz Sk0p-lja. — 20: Prenos siLavnostnega koncerta iz Skoplja — 22.20: Lahka godba. — Zagreb: 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. Praga 19-25: Godba na saksofon. — 19.55: Novakove balade za zbor in orkester. — 20.25: Zvočna igra. — Varšava 20: Koncert madžarske glasibe. — 20.30: Stari valčki — 21: Chopinove skladbe. — 22: Ples" na muzika. — Dunaj 12: plošče. — 16.05: Beethovnove skladbe. — 17: Sodobni avstrijski skiladatelji.— 19.2S: Spevoigra. — 22.10: Jazz. _ 23.45: Vesele melodije na ploščah. — Berlin 19: Plesna glasba. — 20.15: prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 19: Kmečki večer. — 20.15: Prenos iz Stuttgarta. _ 20.45: pester program. — 22.40: Monakovski skladatelji. — 23: Plesni orkester. — Stuttgart 19.00: K0m0rni koncert. — 20.15: Slušna igra. — 20.40: Mešan program. — 22.35: Lahka glasba. Rim 16.40: Nove plošče. — 20.50: Operetni večer. tifUti itn £e totmjaii o&j&f Motor vašega vozila potrebuje pozimi drugo olje kakor poleti. Za zimski promet predvideno olje za ma-žo mora biti prvič tako, da vedno gladko teče in omogoči tako brez truda startanje tudi po večurnem pristanku v naj hujšem mrazu, drugič pa mora tudi pri najmočnejšem razgret-ju motorja ostati popolnoma pripravno za mažo. M o b i I o i 1 A r c t i c je n a j o d 1 i č n e j š e, neprekosljivo zimsko olje, ki to težko dvojno nalogo na na j idealne j š i način izpolnjuje. Lahko startanje in varna vožnja pozimi z Mobiloil Arctic! STARTA MAŽE VARNO VEDNO 1 STANDARD-V ACUUM £ane Grey: ib Teksaški iezdec Hiša je bila zgrajena iz ilovice, kakor vse ostale v tej dolini, vendar dokaj večja in njena lega višja, precej navkreber v topolovem gaju. Na oknih in na verandi je bilo videti sledove ženske pridnosti. Skozi odprta vrata je Duane opazil pisane mehiške odeje in rogoznice. Euchre je potrkal na podboj. »Ali ste vi, Euchre?« je tiho in neodločno vprašal dekliški glas. Zvok tega glasu, ki je bil precej globok in nekoliko plah. je segel Duanu v dušo. Vprašal se je, kakšna neki utegne biti tista, ki govori. »Da, Jannie jaz. Kje je gospa Blandova?« je odvrnil Euchre. »Šla je k Deggersovim. Menda je tam nekdo bolan«. Euchre se je obrnil in zašepetal nekaj o sreči. Njegov mežikajoči pogled je Duanu razločno povedal, kaj misli. »Pridi venkaj. Jannie, ali naju pa spusti notei Tisti mladi človek ie z menoj, ki sem ti že pravil o njem« ie reke1 Buchre »Oh. ne morem ko sem tako — « »Le pridi, kakršna si«, ji je starec šepetaje segel v besedo. »Zdaj ni časa gledati na to. Mladi Duane je tu. Jannie, ta ni goveji tat in nepridiprav. To ti je fant drugačnega kova. Pridi venkaj, Jannie, morda bi — « Euchre ni dovršil stavka. Govoril je tiho in se ogeldoval na vse strani. A to, kar je bil rekel, je zadostovalo, da je dekle takoj prišlo iz hiše. S pobe-šenimi očmi je stopila na prag in zardela. Imela je mičen, žalosten obraz in svetloplave lase. »Nikar se ne onegavi, Jenny«, je dejal Euchre. »Zdaj imata priliko, ti pa Duane, da nekoliko po-kramljata. Jaz stopim tačas po gospo Blandovo, a dvizal se ne bom«. S temi besedami je Euchre odšel po topolovem gaju. »Veseli me, da se seznanim z vami, gospodična — gospodična Jennie«, je rekel Duane. »Vašega rodbinskega imena mi Euchre ni povedal. Prosil me je, naj grem z njim semkaj — « Duanovega dvorljivega zaleta je bilo takoj konec, ko je Jenny vzdignila oči in ga pogledala. Nekakšen strah ga je izpreletel. Njene sive oči so bile lepe, a vendar ni bila njih lepota tisto, od česar mu je glas zastal Bilo je. kakor da bi se v njihovem presunljivem pogledu tragično borila dvom in upanje. Gledala ga ie. in Duane ni mogel pretrgati molka. Čuden vrenutek ie bil tfe prišli oemkaj?« je vprašala nazadnje »Da vas vidim«, je odgovoril Duane, vesel, ker je mogel vendar že govoriti. »Zakaj ?« »Nu — Euchre je mislil — hotel je, naj govorim z vami in vas nekoliko razvedrim«, je malce nerodno odvrnil Duane. Njene resne oči so ga spravljale v zadrego. »Euchre je dober človek. Edini je v tem strasnem kraju, ki je bil dober z menoj. Toda boji se Blanda. Menil je, da ste vi drugačni. Kdo ste?« Duane ji je povedal. »Torej niste razbojnik, ne goveji tat, ne morilec, ne slab človek, ki je prišel semkaj, da bi se skril?« »Ne, vse to nisem«, je odvrnil Duane in se poizkusil nasmehniti. »Zakaj ste tu?« »Doma so me okolnosti zapletle v neki poboj, pa sem moral pobegniti. Upam, da se lahko povrnem, ko stvar zastari«. »A tu kot spodoben človek ne morete ostati«. »Pač, morem!« »Oh, poznam takšne ljudi. A vi ste menda res drugačni«. Pogled ji je strogo obvisel na njem, toda upanje jo je delalo zdaj prijaznejšo, in trde črte mladega obraza so se ji zmehčale. Nekai sladkega in toplega se je dvignilo v Duanu o V4 da dohiva nesrečno dekle zaupanje vanj. »M0j Ro" .^orda ste vi tisti ki me bo rešil in mi pomagal odtod, preden bo prepozno!« Nekaj svetlega in močnega je zakipelo v Duanu. »Nemara da sem tisti!« je odvrnil. Dekle se je moralo šiloma brzdati, da se mu ni v slepem gonu vrglo na prsi. Lica so ji plamenela, ustnice so ji drhtele, nedra so se ji dvigala pod razcapano obleko. A zdajci je jel ta žar ugašati. »Saj ni mogoče. Samo zalezujete me — kakor Bland in vsi ostali«. Duane je iztegnil dolge lakti in ji krepko položil roke na ramena. Stresel jo je. »Poglejte me — naravnost v oči me poglejte. So tudi spodobni moški na svetu. Ali nimate očeta? Nobenega brata nimate?« »Mrtva sta. Umorjena od razbojnikov. Živeli smo v Dimmitski grofiji. Mene so vlekli s seboj«, je hlastno odgovorila Jenny. Proseče je vzdignila roke proti njemu. »Odpustite mi! Verjamem — vem, da ste dobri. Bila sem samo — v takem strahu živim — na pol blazna sem že — pozabila sem skoraj, kakšni so dobri ljudje. Ali mi hočete pomagati, gospod Duane ?« »Da Jennie, hočem! Samo povejte mi, kako! Kaj moram storiti? Ali imate kak načrt?« > Ne. Odpeljite me odtod!« »Poizkusil bom!« je preprosto rekel Duane. »Lahko seveda ne bo. Imeti moram časa, da premislim. In vi mi morate pomagati. Treba je marsičesa. Konj, živil, potov in ugodnega časa za izvršitev. Ali vas tukaj straži jo? Vas imajo za ujetnico?« »JUTRO« Št. 281. 6 Sredi, 4. XJL 1935. -= IPi© ef®v a velike daljave Po izginotju Kingsforda Smitha — Velika iskalna nagrada avstralske vlade Čeprav so svetovni listi pred tednom dni poročali, da je opazil kapitan neke ladje signale na progi, po kateri je letel Kingsiord Smith proti Avstraliji, so zdaj vesti o uspešnem letalcu docela utihnile in menda ni nobenega dvoma več, da je slavni rekorder svojo zadnjo vožnjo v zraku nad morjem plačal s življenjem lz Canberre, glavnega mesta Avstralije, poročajo, da je ondotna vlada dala na razpolago 1000 funtov šterlingov za iskanje izginulega letalca Kingsforda Smitha in da se bo s tem denarjem opremilo novo iskalno letalo pod vodstvom bivšega Smitho-vega navigatorja, stotnika IaVlorJa. Prav tako poročajo, da je sklenila vlada Novega Južnega Walle?a prispevati 500 funtov v ta namen. Vendar je le malo verjetno, da bo uspelo slavnega letalca najti. Le malo je upanja, da bi bil še živ. Kingsiord Smith spada med najbolj simpatične in največje letalce moderne dobe. Njegova posebnost so bili poleti na veliko daijavo in zgodovina to pisala o njem kot o človeku, ki mu je kot prvemu uspelo, da je obletel zemljo. Poleg tega pa so zvezani General Dalmazzo, z njegovim imenom še mnogi drugi rekordi. Vendar pa ni svojih dejanj storil nikoli 'z goiih rekordističnih in športnih namenov, temveč mu je šlo v prtfi vrsti za preizkušnje, kaj vse zmore letalo, in za razvoj mednarodnega letalskega prometa. Rodil se je 1897. v Brlsbann v Avstraliji in si je kot vojni letalec 1917. pridobil letalski patent. Po vojni Je bil med prvimi piloti nastajajočega trgovinskega zračnega prometa. Triniotorno letalo, ki ga je kupil 1. 1927. od znanega polarnega letalca Wil-i kinsa, je poneslo pod imenom »Južni križ« i tudi slavo njegovega imena po vsem svetu, i Naši čitatelji se bodo še spominjali, s kakšno napetostjo je svet zasledoval njegov in i njegovih tovarišev Charlesa Ulma, Harryja Liona in Jamesa Warnerja prvi in zmagoviti poskus, da bi preleteli Tihi ocean. Začel se je 31. mara 1928. V 27 urah in 27 minutah je preletel 4300 km dolgo progo iz Oak-landa (Kalifornija) do Havaja, 3. junija je startal z otoka Kauai proti fidžijskemu otoku Suvi in je v 34 urah in 33 minutah opravil 5150 km dolgo progo, najdaljšo, kar jih je bil dotlej brez pristanka opravil kakšen letalec. Ko je 9. junija prispel v Sydney, so ga sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Še isto leto je s Charlesom Ulmom preletel 22o0 km dolgo progo iz Brisbana do Novega Zelanda nad prostim morjem in nazaj. Z istim letalcem je v začetku 1929. ustanovil družbo za redni zračni promet med Avstralijo in Anglijo (22.000 km). Njiju prvi polet na tej progi v marcu tega leta se je končal zavoljo defekta v motorju sicer z devetdnevnim, neprostovoljnim pristankom pri Portu Darwinu (med letalci, ki so ju tedaj iskali, je bil tudi znani letalec Hitschock, ki se je tedaj smrtno ponesrečil), toda še istega leta, 27. junija, je startal v drugič in je iz Avstralije na Angleško dospel v 12 dneh 21 urah 18 minutah, s čimer ie prejšnji rekord Berta Hin-klerja iz 1. 1927. prekosil za dva in pol dneva. Pri novem poskusu, da bi na isti progi dosegel nov rekord, je kakor vse kaže izgubil življenje. Ugrabljenje v Marseilleu Dogodek, ki spominja na Lindberghovo afero poveljnik italijanskih čet na prelazu Dohea v severni Abesiniji, ki je največje važnosti za italijansko vojsko v teh krajih 5: da nameravajo v ženevi napraviti pre-E ki en ta Ma»aryka Za naslednika človekoljuba iNansena kot protektorja emigrantov; da je umrl na Dunaju pevec Richari Mayr, zadmji vefl/ifci zastopnik klasične tradicije diuroajiske opore; •da je abesinski cesar prodal sivoj paket delnic železniške prQge Džiibuti-AJdis Abeba nekemu angleškemu kons0rciju; da so v nedeljo odkrili v Gradcu spomenik adimiraiLu Tegetthoffu, zmagovalcu it ali jamske mornarice pri Visu. Spomenik je stal za časa avstro-osr^ke monarhije v Pulti, po italijanski okupaciji so ga prenesli v neki beneški muzej; da je izgubil Dunaj v zadnjih dvanajstih letiih 54 tisoč prebivalcev. Prebivalci Marsedllea stoje pod vtisom ugrabitvene afere, ki je razburila vso francosko javnost v tem pristaniškem mestu. 2rtev je dveletni sinček v&eučili-škeiga profesorja Malmejaca. šestnajstletna profesorjeva služkinja J® te dni odpeljala otroka na zrak v park. Cez kratek čas je stopila pred dekle starejša ženska 'Izjavila je, da se je fantkom oče Ponesrečil in želi videti sinčka. Služkinja je verjela besedam staruhe in se je napotila proti domu. Medpotoma pa je pristopila staruha zopet k Služkinji ter jo je za trenutek odvrnila od pozornosti, ki jo je . posvečala otroku. V tem trenutku je izginil voziček z otrokom* Služkinja je tedaj tzdirjala domov, kjer je povedala^ kaj se je zgodilo. štiri iin dvajset u.r pozneje je prejel pr0f. Malmejac pismo, v katerem je stalo, da mora položiti na določen kraj 50.000 frankov, če hoče, da mu ugrabitelji vrnejo sina. Poziv je v®eb0val natančno določbo, da inora profesor, če se strinja s to zahtevo, objaviti v maršejekem listu primeren inserat, ki ne b0 zbujal javne Pozornosti, Oče ugrabljenega otroka pa se je zatekel na Policijo, kjer je vložil ovadbo. Ko so francoski listi objavili vest o stvari, je prejeli profesor še več p;isam, v katerih mu neznani pisci obljubljajo vrniti Gtrokai če plača zahtevano odkupnino 50 tisoč frankov. Malmejac je po ra:diu izjavil, da je pripravljen plačati zahtevano vsoto, če mu vrnejo otr0ka, toda o ugrabiteljih ni ne duha ne sluha. Razširile s0 se tudi govorice, da je otroka ugrabila neka bla®na ženska, vendar pa meni ma.r-sejs-ka Policija, da je bila staruha, o kateri pripovedmi-e služkinja, da se ji je približala v parku sam0 preoblečen moški, ki so ga v ženski obleki poslali na poizvedovanje marsejski banditi. Policija v Marseilleu je zaradti te stvari poverila preiiskav0 150 detektivom. Pro- ti grabi jeni Klavdij Malmejac fesor Malmejac slej ko prej vztraja na tem, da plača ugrabiteljem 0dkupnino, če mu vrnejo otroka, zavezuje s«e tudli, da bo molčal o storilcih. Kako veliko razburjenje je povzr0čila ta afera v francoski javnosti, dokazuje destv0„ da je razpisal tudi neki list nagraid0 40.000 frankov za tistega, ki prinese staršem otroka živega nazaj, 20 tisoč frankov pa se obeta tistemu spretnemu policistu, ki bo imel tako srečno roko, da bo prijel ugrabitelja. p0 najnovejših informacijah so ee ugrabitelji pri služkinji v parku p0s'užili laži, da je postal prof. Malmejac žrtev prometne nesreče. Staruha, o kateri menijo, da je bil preoblečen moški, je izvabila služkinjo z otrokom v »vtomclbil k domačemu zdravniku Malimejaoovih. Medtem, ko je služkinja hitela Po st0pnicah k zdravniku, je staruha čuvala otroka Ko se je služkinja vrnila po stopnicah od zdravnika je videla, da so med teim časom izginili stara baba, v0ziček in otrok. Visoke porto bodo popravili Turška vlada je sklenila, da se v Carigradu popravijo vse zgodovinsko in kulturno pomembne stavbe. Med temi pride v poštev posebno znamenita »Visoka por-ta«, ki so jo morali obgraditi, ker je obstojala nevarnost, da se zruši. sa fašistično Italijo cerkva, samostanov in romarskih krajev naj se izročijo državi Zastoj prometa na francosko-ltaUjanskl meji Pričetek izvajanja sankcij članic Društva narodov proti Italiji je povzročil na obmejnih postajah proti Italiji ogromen zastoj v tovornem prometu. Na sliki •vidimo takšen zatrpan kolodvor /a tovorno blago v Modanu, ki loči Francijo od Italije Mas ICjisss Meniš k e lastnosti poveljnika abesinske vojske Italijanski tisk stalno poroča o žrtvah, ki jih doprinaša italijanska duhovščina, da bi pomagala fašistični Italiji iz sedanjega slabega položaja, v katerega je zašla zavoljo sankcij. Kar se tiče oddaje zlata državi, so cerkve in italijanski samostani na prvem mestu. Cerkvena hierarhija se je v Italiji postavila z navdušenjem na stran vlade. Znan je predlog nadškofa iz Monreala, naj t-i General Santini in ras Guksa General Santini, ki je prevzel po odhoda maršala de Bona iz Vzhodne Afrike vrhovno poveljstvo nad italijansko vojsko, jezdi z rasom Gukse skozi Makalo cerkve, samostani in romarski kraji oddali vse dragocenosti, ki so jih dobili od vernikov, državi. V podobnem smislu so se izrazili tudi drugi visoki cerkveni dostojanstveniki in znano je tudi, da stoji sam Vatikan odločno na strani fašistične vlade. Zlati zakladi italijanskih cerkva so tako ogromni, da bi se Italija z lahkoto upirala sankcijam, če bi ji bilo vse to zlato na razpolago. Poleg tega ima italijanska cerkev veliko imetje tudi v inostranstvu in tudi glede tega se bo utegnila država sporazumeti s cerkvijo. Da ima Vatikan pred vsem italijanske interese pred očmi, je bilo najbolje videti pred kratkim pri imenovanju novih kardinalov, med katerimi Italijani absolutno prevladujejo. Kakšne posledice pa utegne imeti za cerkev ta politika v državah, ki sankcije izvajajo, je drugo vprašanje. Poročevalec velikega pariškega večernika »Intransigeanta«, Jean d'Esme je začel v svojem listu objavljati serijo biografij ne-guševih vojskovodij, čijih imena čitamo vsak dan. ki so pa sami svetovni javnosti skoroda neznani. Kot prvega obravnava rasa K-aso. vrhovnega abesinskega poveljnika na severni fronti. Kasa, guverner Salade in Bemgederia, je star župnik neguša Haileja Selisieja. Kot njegov prijatelj je imel aktivno ulogo pri državnem udaru, po katerem je tedanji ras Tafari postal sedanji kralj kraljev. V svojem glavnem mestu Fičeju je imel Kasa v ujetništvu odstavljenega cesarja Lidža Jasuja- ki je, kakor smo poročali, te dni umrl. Ras Kasa je bil prej knez majhnega rodu. a ker se je postavil v tedanjih etiopskih homatijah na pravo stran, je postal glavar velikanske province s kraljevskimi močmi. Jean d'Esme, ki zelo dobro pozna Abesinijo, je rasa Kaso obiskal v njegovi prestolnici že 1. 1925. Abesinski dostojanstvenik je napravil nanj zelo močan vtis. Njegova postava je srednja in krepka, glava mu je izrazita in inteligentna- Bradati obraz izdaja zasanjanega človeka, toda oko mu lahko dobi nenadoma kovinski blesk in izraz mu postane potem trd. Poročevalcu se vidi Kasa nekaj skrivnosten in neprodiren. Mož je zelo molčeč in zelo pozoren poslušalec. Abesinci sami ga prav za prav ne smatrajo za vojščaka. V njem je nekaj meniš-kega, toda njegova uravnoteženost, združena z močno inteligenco, je vzrok, da njegove nasvete zelo radi poslušajo. Svoji neuklonljivi mirnosti in sigurnosti tvojih sodb se mora zahvaliti za vrhovno poveljstvo, ki ga ima sed^j na zelo važnem vojnem odseku v svojih rokah. Ras Kasa šteje danes 60 let in ob strani mu stoji 30-letni sin Ah,ara. Poleg tega je tudi neposredni predstojnik slavnega rasa Sejuma, ki dela s svojimi Čudovitimi podvigi Italijanom toliko težav. Mož proti naplačlk? Kupčija nsed dvema ženskama v Bostonu S čudno ločitveno tožbo se je moralo ba-viti te dni neko bostonsko sodišče. Mlad knjigovodja je zahteval, naj njegov zakon razveljavijo, češ da ga je žena po vseh pravilih kupila od njegove prejšnje zaročenke, ne da bi sam o tem kaj vedel. Sodnim aktom je bila v resnici priložena prava kupna pogodba. Obtoženka je bila čez glavo zaljubljena v svojega bodočega moža in bi se bila rada z njim omožila. To pa ni šlo tako lahko, ker je ta že imel zaročenko. Tedaj se je Zavarovani dežniki Kdo ni imel še te smole, da je kje pozabil sv0j dežnik ali da so mu ga odnesla? če ni imel te >sreče«, da so mu ga zamenjali (za slabšega seveda), je mora) vso škodo nositi sa«i. Toda na češkoslovaškem bo sedaj drugače. Organizacija izdelovalcev dežnikov je tam sklenila z neko zavarovalnico pogodbo. Po kateri bo vsak prejel odSkodttino za svoj dežnik, če ga bo kje pozabil ali pa mu ga bodo odnesli. Kupec bo deležem tega zavarovanja s Posredovamjam prodajalcev brez vsakih posebnih stroškov. SENZACIONALNO ODKRITJE NOVE VRSTE PUDRA Znanost ie naposled rešila večni ženski problem svetlikania nosu in mastne kože. Po večletnih raziskovaniih so iznašli francoski kemiki čudovito sestavino, imenovano »dvojno peno«. Ta sestavina ie zmešana do novi Tokalonovi metodi z najfinejšim pudrom, ki se 7 krat oreseie skozi svileno sito. Zadostuje, če vporabliate puder Tokalon samo ziutrai. da se Vam pri tem ves dan nos ne bo svetlikal, oa nai bi delali karkoli. To ie edini Duder. ki daie oolti »mat« odraz, kateremu ne škoduje ne veter, ne dež in tudi ne ootenje. Motrite na sebi še danes, kako Vam Duder Tokslon daie fasciniraiočo dekliško leooto. dekle obrnilo do te in ji obljubilo tisoč dolarjev, če H prepusti zaročenca- Zaročenka ni bila Lk gve kako zaljubljena v mladega knjigovodjo, vsekako ji je denar bolj dišal, in je pristala na predlog. Zensiki sta napravili pogodijo, po kateri je zaročenka dobila 15o dolarjev naplačila, ostanek pa bi prejela v mesečnih obrokih v teku enega leta. Nato je zaročenka pisala knjigovodji, ki ni imel najmanjše slutnje o vsej kupčiji, da si je stvar premislila, da iz njiju ne bo nikoli nič in da mu vrača prostost. Kratko potem se je mladi mož poročil z drugim dekletom. Cez pol leta je mladi zakonec stvari prišel slučajno na sled. Njegovo ogorčenost si lahko mislimo, sa'j je postal vendar predmet neobičajne kupčije. A stvar je bila še lepša: njegova žena ni imela nika-kega imetja in nobenih dohodkov, obrokov prejšnji zaročenki bi ne mogla plačevati, zato si je hotela pomagati na ta način, da je poskusila ostalo vsoto prepisati nanj. Moža si tedaj ni samo kupila, temveč bi moral revež še plačati to kupčijo. To mu je bilo le preneumno in tudi sodišče se ni pomišljaJo razveljaviti pogodbo in zakon. AKO ŽELITE, DA BO VAŠE PERILO LEPO OPRANO, POTEM UPORABLJAJTE ZA PRANJE EDINO LE H I O N PRALNI PRAŠEK, NAS KVALITETNI SLOVENSKI IZDELEK. ANEKDOTA Neka dama se je pritoževala pruskemu kralju Frideriku Velikemu, da ravna nje mož zelo siabo z njo in da govori v družbi tuidi v njeni navzočnosti slabo o njej. »To me ne briga«, je dejal kralj. Dama je meroiHa, da se mu b0 bclje prikupila s besedami: »Toda moj mož gov0ri tudi ® Vašem Veličanstvu zelo ne po voljno«. — j,T0 pa spet vas nič ne briga«, je odgovoril kralju VSAK DAN ENA *Hej. temu pa tako urno?« 4aBverybody8 veekirc) Smuči £ 70 Zahtevajte zimski cenik! NAJPRAKTICNEJŠE DARILO ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ SO »ALPINA« SMUŠKI ČEVLJI IN VSE OSTALE POTREBŠČINE ZA SMUČANJE, SMUŠKO GLINASTIKO, ZIMSKO ALPENISTIKO, SANKANJE, DRSANJE ITD., KI VAM JIH NUDI ŠPORTNA TRGOVINA ALPINA Ljubljana — Tyrševa cesta 7 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, dobri oče, stric, svak in tast, gospod Anton fSoc barvar in posestnik, dne 3. t. m. ob 12. uri po dolgotrajnem trpljenju, v 72. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno preminul Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 5. decembra 1935. ob pol 4. uri popoldne od doma žalosti, Glince IX/9, na farno pokopališče na Viču. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 7. decembra 1935., ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi na Viču. Ljubljana - Zagreb, dne 3. decembra 1935. Žalujoče rodbine: BOC, MILCIC, KORITZKY. Kupujte domače blago S uspehov en Offlaa »JUTRU« v v • • - ; Za Vas, ki ljubite šport in zdravo življenje na svežem zraku je puder COTY neobhodno potreben. Zolo fin, čist, baržunast, se ta puder popolnoma prime kože in jo ščiti pred sušenjem. Izberite še danes pri svojem parfumerju puder COTY, to dobro znano, vedno znamenito in nespremenljivo znamko, ki je že sama po sebi jamstvo za izdelek. MIKLAVŽ KUPUJE OBUTEV PRI NAS ŽE KER IMAMO moške čevlje z usnjatim podplatom po ženske čevlje z usnjatim podplatom po otroške čevlje z usnjatim podplatom po (( .... Din 75.— .... Din 65.— .... Din 17.— moške galoše po.............. ženske snežke po. ...................Din 78. ANT. KRISPER Mestni trg 26 — LJUBLJANA — Stritarjeva ul. 1-3 \ arovi Tiskovne zadruge za Božič in llouo leto! Da ©moaočimo knjižne darove prav vsakemu, da ž njimi razveselite in obogatite sebe in svojce, vam dovolimo ves december do 10. januarja 1956 svoje knjige po IZREDNIH CENAH. Primerjajte jih z običajnimi cenami. ... ... Knjige z božičnimi popusti dobite samo pri nas v Ljubljani, Miklošičeva cesta st. 161. m v naših Knjigaman Ljubljana, šelenburgova ul. št. 3 is? Maribor, Aleksandrova cesta st. 13. oene v dinarjih brošir. knjige vezane knjige znižane (običajne) znižane (običajne) oesie v dinarjih brošir. knjige vezane knjige mthme (običajne) znižane (običajne) 30 str. 34 str. Jakopičev jubilejni zbornik . Album slovenskih književnikov..... PODLIMBARSKI: Zbrani spisi, 4 knjige, 2630 TAVČAR IVAN: Zbrani spisi, 6 knjig, 2929 str JURČIČ JOSIP: Zbrani spisi, 4 knjige, 1794 str JENKO SIMON: Zbrani spisi, 376. str. . . BOCCACIO GIOVANNI: Dekameron, 3 knjige, 774 sti*. • «•«••««• SIENKIETVVICZ: Z ognjem in mečem SIENKIEWICZ: Potop. 2 knjigi, 1093 str Dolgouhi Jernejček, 47 str. .... Princesa v pomaranči, 48 str. ...» Kako in druge živalske zgodbe, 35 str. . Mihec in princ Lenuhar, 47 str. . . . Čarobni studenec in druge japonske prip. Božične pripovedke, 47. str..... Vilinske gosli, 37 str........ O srečnem krojaču pa še druge pravljice Bili so trije velikani, 48 str. . . . LEVSTIK VL.: Deček brez imena, 131 str MILČINSKI: Tolovaj Mata j, 152 str. . ZMAJ - GRADNIK: Kalamandrija, 70 str. ZMAJ - GRADNIK: Pisani oblaki, 67 str WASCHTETOVA: Pravljice. 92 str. . MILČINSKI: Zgodbe kraljeviča Marka, 99 ŠORLI DR.: V deželi čirimurcev, 143 str. ŠORLI DR.: Bob im Tedi, 109 str. . . FTLTP DOM.: Kako so se vragi ženili, 98 SHAKESPEARE: 8 knjig. 1068 str. . Župančičev iubiileini zbornik . . . . Cankarjev zbornik.......s DEBELJAK: Solnce in sence, 94 str. « JENKO S.: Pesmi, 124 str..... PRETNAR: V pristanu, 68 str. . . . ZBAš^ttK: Pesmi. 91 str. . . . « * FETOEL: Tik za fronto. 152 str. . . . LAH: Angelin Hidar. 95 str. .... LAH: Knjiga spominov. 163 str. ... MTLČINSKT: Drobiž. 131 str..... NOVAČAN: Samcsflimik. 153 str. . . SORLI: Zadnji val. 213 str. .... GONCOTTRT: Dekle Elfea. 112 str. . . CERVANTES: Tri novele, 96 str. . . FRANCE: Pingvinski otok. 287 str. . BAR-RTTcjcrp. (Venj, 339 sitr..... ANDRE.IEV: Plat zvona, 132 str. STRTTG- Jutri, 85 str....... ANDREJEV: Povest o sedmih obešenih COSTER: TTIensmegel. 551 str. . . . VAJANSKI: Leteče sence. 117 str. . . FOGAZZARO: Svetnik, 333 s>tr. . . . KAŠ: Dalmatinske povesti, 94 str. . . str. str. str. 150 GO.— 110 80.— 130 U0.— 280 a0,— 492 \5.— 228 18.— 36 80.— 168 40— 80 80.— 210 80.— 140 100.— 160 200.— 368 400.— 634 190.— 318 35.— 58 130.— 300 52.— 104 120.— 258 str 8,— 8.— 8.— 8.— 8.— 8.— 8,— 8.— 8.— 10.— 8,— 12 12 12 12 12 12 12 12 12 20 16 10.— 16 5.— 10 8.— 24 'O.— 224 42 20 3.— 3.— 10.— K.— 10. -14. 12.— 12.— 12.— 12.— 12.— 12.— 12.— 12.— 12.— 20.— 16.— 6.— 6.— 10.— 10.— 15.— 10— "4.— 16 16 16 16 16 16 16 16 16 32 26 10 10 16 16 24 18 30 200.— 292 20.— 10.— 6 6 24 15.— 30 7.— 14 15.— 30 15.— 30 5.— 10 4.— 8 5.— 10 10— 15 5.— 10 5.— 10 5.— 10 20.— 40 10.— 20 20.— 40 3.— 6 34.— 20.— 10.— 10.— 20.— 12.— 12.— 10.— 22.— 12.— 25.— 25.— 12.— 10.— 12.— 20.— 10.— 10.— 10.— 36.— 18.— 36.— 10.— 56 30 14 12 32 18 20 20 38 20 42 40 20 16 18 25 16 16 16 56 28 56 14 STARE J.: Lisjakova hči, 130 str. . > . . . DOLENC H. DR.: Izbrani spisi, 146 str. . . . STRITAR J.: Sodnikovi, 173 str...... ZEYER J.: Tri legende o razpelu, 84 str. . . . PUŠKIN A. S.: Kapebamova hči, 143 str. . * . KERSNIK: Cyklamen, 136 str....... KERSNIK: Agitator, 100 str........ PASTUŠKIN: Križev pot Petra KupljenSka. 83 str ZBAŠNIK FR. DR.: Žrtve, 180 str..... HEARN LAFCADIO: Knjiga o Japonski, 147 str KMETOVA MARIJA: Večerna pisma, 52 str. . KUN A VER PAVEL: Zadnja pot kapitana Scota 124 ..............*. • MAUPASSANT GUY DE: Povesti iz dneva m noči, 157 str............. MEŠKO KSAVER: Kam plovemo, 205 str. . . SVEN HEDIN: V azijskih puščavah, 119 3tr. . TOLSTOJ: Rodbinska sreča, 107 str..... KOZAK JUŠ: Boj za Mount Everest, 78 str. . . KERSNIK J.: Testament, 78 str. . . . • • BREŽNIK P.: Junaki prekooceamkih pojlefcov, HAŠEK JAROSLAV: Pustolovščine vojaka Svej- ka, 2 knjiigi. 493 str. . . . • • * ' VAŠTE-BURGER ILKA: Umirajoče dude, ZZOsnr NANSEN FRITJOF: V noS m ledu. 108 str. . MAY KAREL: Old Sureband, 2 knjiga, 640 str IBSEN: Gospa z morja, 160 str....... NOVAČAN: Veleja, 87 str........ NOVAČAN: Celjska kronika, 87 str. .... PREGELJ: Azaze?, 115 str........ DERČ DR. Dojenček, 52 str. . . • • • • • PITAMTC: Pravosodje in revolucija, 23 str. . ČOROVIČ: Rasa in vera. 29 str....... GORŠIČ: Socialna zaščita dece. 126 str. . . . HOBHOUSE: Liberalizem, 128 str. . . •_• DR. VOŠNJAK: U borbi za ujedinjerra narodn državu, 410 str. • ' ' BON TON: Knjiga o lepem vedenju. 280 str. . A. MELIK: Jugoslavija I in H del. 950 str. . . DR. VEBER: Znanost in vera, 254 str. . . « ČERMELJ L.: Materija in energija, 195 str. . SEIDL: Moderna izobrazba, 77 str. . . • • DR. RIJATELJ: Predhodniki im šdejni utetnefljute I ji ruskega reali2ama, 418 str....... STRIBERNY: Sbnon Gregorčič. 152 str. . . • DR. VEBER: Uvod v filozofijo. 325 str. . . . DOYLE: Napoleon Bonaparte, 191 str. . • . ČEHOV: Sosedje, 164 str. . . • • • • ' MELIK: Kolonizacija Ljubi jamskega barja, 6f str 3 zemli., 2 si., 1 tloris...... • • • DOSTOJEVSKI J: Selo Steoamčikovo, 243 str. • : Besi, 760 str....... 3.— 5,— 5.— 5.— 10.— 10.— 10.— 8.— 10.— 14.— 8.— 6 10 10 10 20 20 18 16 24 28 16 10.— 12.— 12— 10.— 18.— 18.— 18.— 16.— 20.— 22.— 16— 16 20 20 20 30 30 28 26 34 38 24 18.— 36 28.— 46 15.— 17.— 18.— 13.— 18.— 9.— 18.— 46.— 26.— 18.— 50.— 6.— 6.— 20.— 7.— 3.— 3.— 3.— 5.— 5.— 60.— 40.— 40.— 15.— 16.— 8.— 12— 5.— 12.— 20.— 4.— 30 34 36 26 36 18 36 92 52 36 96 12 12 40 14 6 5 6 10 15 120 65 80 30 35 16 25 10 25 40 6 25.— 27.— 28.— 20.— 28.— 16— 28.— 40 44 46 36 46 28 46 64.— 112 36.— 62 28.— 46 80.— 128 12.— 12.— 28.— 14— 18 18 48 22 80.— 140 56.— 82 50 — 100 12.— 20 10.— 15 32.— 10.— 52 14 20.— 40 30.— 44 40.— 88 POŠTNINA PO TEŽI POŠILJKE. PRI PREVZEMU NAD DIN JOO.- LAHKO PORAVNATE RAČUN V 5 MESEČNIM OBROKIH! CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ail dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—> Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« _ __ - «_ odgovor, priložite ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tačoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam ? Beseda 1 Oio. Javek i Oto, ta iifro aH daianje naslova S Oin. Najmanjši tnesek 17 Oin. Najbogatejši Miklavž Prepričali se bost«, da bo sv. Miklavž najbolj bogato obdaroval jroete v gostilni pr. Panju v Vegovi ulici 10. kamor je bo pripeljal nara-vnost z ekspresnim avtom n.bilran dne 5. decembra ob !). ,uri zvečer. Zato ?4e vabljeni, da se v čim večjem številu udeležite Miklavževega prihoda, kieir bo tudi sv. Miklavž vse do zadnjega bogato obdaroval. Zato vse in vsi v gostilno k Panju. Vegova nI. 10. Darila se sprejemajo vsak dan v gostilni. Za obilen obisk se priporoča in Vas vabi gostilničar. 3ft7-18 Slifižbo dobi Beseda 1 Din, dareb 3 C: <. za šifro aH lajanje Taslovf 5 Din Najm«-^) tnesek 17 Oin Restavracijsko kuharico povsem samostojno moč sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 26340-1 Gostilniška blaga »ničarka dobi službo v večjem obra- j ti »re
  • -!6 let iščem za damsko godbo. Začetna plača 300 IHo mesečno, stanovanje in hrana. Ponudbe po možnosti s fotografijo na Oojak kapel nik Hotel Union Kranj. 26364-1 v, a k oceda 50 oar. davek t>iu. tf laiaujt caslova 5 Oin. laimaniši tnesek t2 Oin. Trg. pomočnik mlad, sposoben, vajen že-lezniue, špecerije in galanterije ter vodstva velike prodaje tobaka sprejme mesto kot prodajalec ali jMidobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra |>od »Delaven«. 36362-2 Ne prosim milosti ampak iščem dela. Ako mogoče kdo rabi pisarniško moč. blagajničarko, prodajalko vzgojiteljico, event. tudi nataku.rico, prosi mlajša čedna in simpatična gospodična. absolventka meščanske šole s pisarniško prakso za cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V delu je rešitev« 36342-3 Gospodinjska pomočnica vešča šivanja na stroj, išče mesto. Naslov v vseh posl. Jutra. 2)6041-2 r/ Beseda I Din, Javek i Oin. ta Šifro al) dajanje naslova S Din. Najmanjši toesek 17 Oio. Potnika po možnosti 3 srednjo tehnično šolo išče za takoj elekt.ro veletvrdka. Reflek-tira le na prvovrstno iz-vežbano moč. Nadalje ižče provizijskega zastopnika za Ljubljano. Pismene ponudbe je nasloviti na ogl. odd. Jutra pod »£lektro-potnik« 26363-5 Kompanjona s kapitalom in stanovanjem v Ljubljani. Mariboru ali Kranju iščem za generalno zastopstvo inozemskih tovarn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopnik« 26351-5 1 Din. Javek * Din. ta šifro aH daianie -.aslova Din. Naimanjšl tnesek J7 Din. Kaj naj prinese Sv. Miklavž??? Voziček ta punčko, konja, tricikelj. avtomobil. Ivo-kolo itd. Vse to vam nudi v veliki izberi in poceni S. Rebolj & drog, Ljubljana, Gosposvetska 13. 25323-6 i?«; ene« (Ge) beseda ■ Uia javek ) L ta 5ifro ali daianje naslova i Oin. Najmanjši tnesek 17 In Pletilje in učenko »prejme takoj lovska 44. Gržina-Ce-36349-44 Damske plašče in obleke v veliki izberi in najnovejših krojih priporoča po ze-l>o nizkih cenah Ign. Zargi, Sv. Petra c. 11, Ljubljana. 26101-6 Vcziček za pupo. globok, skoraj nov. |»roda Čeperla. Knezova 13, Ljubljana VTT. 26301-6 Kupim Beseda I Din. davek * Din, ta šifro ali daianje oaslova 5 Din. Naimanjšl tnesek 17 Din. Ljubljanske 8% obligacije kupim. V ponudbi je navesti množino in ceno pod »Gotove pare« na Aloma Company, Aleksandrova e. o. 36357-7 mm Beseda t Din. davek 3 Din, td šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Dia Primerno darilo miklavževo ali pa božično so svileni pinoi in jazbečarji. Naslov v vseh posl. Jutra. 263T2-27 G. Th. Eotman: Kapitan Kozostrelec v Ameriko 10 Da, tam so zdaj sedeli, vsi trije razen kapitana; tega je bil vrgel stresijaj iz čolna, da je padel s strehe in na glavo cepnil v maslo, ki ga je pravkar gnetla kmetica. Čeprav ne lahko, se je nazadnje vendar posrečilo z vrvmi in koli spraviti čoln in potnike na trdna tla. TTi Seseda 1 Oin. Javek 3 Oin, ta iifro ali daianje naslova i Din Naimanjšl tnesek 17 Din Jabolka štajerska, prvovrstna zimska, lepo sortirana, v veliki izbiri na zalogi. Skladišče, Medvedova 7. 36338-34 Avto, rit Oto Beseda I Oin lavek i L>in t? Iifro ali daianje naslova i Oin. Najmanjši tnesek 17 Din. Fiat-atito 521 veliki, prav dobro ohranjen kupim. Autopodjetje Ku-z-manič Split. Gospinica 8. 30353-10 Glasbila Beoeda 1 Din, javek i . ta Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Oin. Pianine dobit« najceneje tudi na obroke. Go«posvetska cesta št. 12, dvorišče. 26311-26 Klavir ali pianino dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavir« 26376-26 Kratek klavir črn, zelo dobro ohranjen, z lepim glasom, ceno prodam. Zima, Volfova ul. 10 I. nad. 26360-36 Kapital Beseda i Oin. Javek J Oin. ta šifro ali dajanje oaslova S Din. NajmanjS) tnesek 17 Din. Prodam knjižico Kreditne banke, najvišjemu ponudniku. Ponudbe prosim Micka Dolenc, Ribnica št. lv-i Dolenjsko. 26337-U6 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupite ali prodaste najugodneje edino po-tom BANČNO KOM. zavoda Maribor. Za odgovor Din 3. znamk. 36324-J16 Beseda l Oin. davek 3 Uio. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjšl tnesek 17 Din. Gostilno v industrijskem kraju, dobro vpeljano s tujskimi sobami, z&Iožnimi kletmi, primerno za vinsko trgovino, oddam s L januarjem proti kavciji in primerni mesečni najemnini v najem poročeneema. Naslov v vseh posl. Jutra. 38335-19 Gostilna dobroidoča center Maribora poceni naprodaj. Naslov v vati posl. Jutra. 20367-dfl Beseda I Din Javek 1 Oin. ta šifro aH dajanje naslova 5 Din. NaJmanJSi tnesek 17 Oia. Mlin in žago kupim, na stalni vodi, v prometom kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Promeit«. 29013-20 Stanovanje »eseja l Oin lavek ~ Din. r.n šifro ali daianje caslova j Dia. Najmanjši -nesel-17 Din. Dvosob. stanovanje parketiraoo, takoj oddam mirni stranki. Mala Čolnarska 7. 26566-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam l./I. 36. Metelkova 3. Ogled dnevno od 14-18. 26346-31 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin se s 1. januarjem odda. Naslov v vseh posl. Jutra ' 3634/7-21 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, 1 ka.bi- 1 neta in kuhinje oddaim za marc za Din 650. mesečno. Celovška cesta 78. vprašati pri hišniku. 26334-31 r!]> Vsaka beseda 2 Oin; d-vek i Din. ea šifro a dajanje naslova S Din, najmanjši tnesek 20 Oin. »V slogi je moč« dvignite pismo. 26344-24 Informdcije Beseda I Cln. davek 3 Din •s šifro ail dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši ».nese>i 17 Din Grafolog in hirosof N. Sadlucki odpotuje! V Mariboru ostane še do 14. decembra — potem Celje. Sprejema: Vsak dan od 9-12 in 2-7. Naslov; Maribor. Hotel »Pri Zamorcu«, soba 36. 36S69-31 IBS Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam za januar mirni stranki za Din 400.- v Šiški v bližini stare cerkve. Poizve se v trafiki pri stari cerkvi. 368:»-ai Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din, ea šifro aH dajanje oaslova S Din. Naimanjšl tnesek 17 Dia. Opremljeno sobo b posebnim vhodom oddam 16. decembra. Barvarska ste®3 6 pri Poljanski cesti. 36373-23 Opremljeno sobo t 2 posteljam j oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 26374-33 Sobo oddam enemu ali dvema gospodoma. Vidovdan-ska 1. levo. 2634S-23 Sobo i 2 posteljama oddam takoj, v sredini mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 26352-23 Sobo lepo opremljeno, čisto, s posebnim vhodom 8 souporabo kopalnice oddam solidni gospodični ali gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 26355-23 Sobo lepo, svetlo, parket, elektrika, v sredini mesta oddam solidni zaposleni boljši osebi za december. Naslov v vseh posl. Jutra. 36365-23 □□□□□□□□□□□□□□ Zimska jabolka IN FIGE ZA ŽGANJEKUHO poceni na zalogi pri Gospodarski Zvezi, Ljubljana □□□□□□□□□□□□□G Marelično žganje, pristno naravni destilat Na debelo in drobno pri „A L R O" Gosposvetska c. 13 Dvorišče Kolizeja. PIŠITE ŠE DANES! Ctetaniki mariborskih tekstilnih tovarn, brez n^pak., priistnobarvni >Paiket serija A« za moško, žensko, namizno posteljno perilo ie temne barve ali pa 1.80 m za kraitiko moško suknjo im 1.20 posebno močnega štruksa ali euikna za 1 hlače. Tudi ta paket samo Din 170.- Vsi p&keti poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »Kos-mos« razpošiljalo ico Maribor, Dvorak ova lil. 1. 30/1 Med mestom ln deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Komfortno stanovanje obstoječe iz treh sob, kabineta in pritiklin se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti. Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva "psta št. 16. Svifo. 6om6a£, iianine in ' >V,5/ »f"' l* '.vv./ '„v\-/ BK babica je kupovala, i^ia kupoval tudi vnuk ?M m S pri KASTNERJU & OlILERJU. Več kot pol stoletja postrezamo zadovoljne stranke v mestih, v vaseh. Jamčimo za blago. Kar ne odgovarja, zamenjamo ali vrnemo denar. 3 Naše stranke, ki so že dobile naš božični katalog, naj pravočasno naroce, kar se jim zdi primerno za božično veselje v rodbinskem krogu. Kdor od njih še ni dobi! kataloga kakor tudi tisti, ki še ne vedo, kako dobro se kupuje pri KASTNERJU & OHLER-Ji , naj takoj zahtevajo veliki VlVfc TM m /.- V""? BREZPLAČNI EOŽIČN1 KATALOG MIKLAVŽEV VEČER GOSTILNA „DVA RIBARA" KERSNIKOVA ULICA 5 Nastop Miklavža z odličnim spremstvom ob 20.30 uri. — Prvovrstna vina in kuhinja. Darila do 20. ure. Javna sodna dražba Solingen jedilnega pribora ter hotelskih in kavarniških potrebščin bo danes, dne 4. decembra ob 14. uri v trgovini »SERVICE«'1, v pasaži »Nebotičnika«. Interesentje so vabljeni. Grd nos taka; da bi vam grenit iivtjecj«? — Z aiparatom »ORTHODOR« popravite taneeJ/ivo takrivljeo. debel, širok, dolg. sed last. top, gomoljas* noe itd. ki daste »bre®u tako tep io plemenit izraz Ortbodor ee d« prilagodit« precizno vsaki obliikr ta velikoeti aoen, dam. gospodov in otrok. 90 Din Rdečnco nosu im obraza odpravite danes tako enostavno in zanesljivo s specijalno kremo ia pobledenje »A« Din 50. — Specialitete SchrOder-Schenke se dobe pri parfnmeriji »0MN1A« oddelek 1/6 Zagreb, Gunduličeva ul. št. 8/1. Poštnina pri ' vplačila naprej Din 7.—, po povzetja Din 14.— bm Zahtevajte brezplačno veliki ilustrovani katalog! mmm mmmsn Javljamo težsio ve^i:, da je naš ljubi brat, ezirensa stric in svak, gsspod P0SESTNIK danes po kratkem trpljenj« ob poncli, previden s tolažili sv, vere, v 65. letiš staresti mirno v Gospod« zaspal« Pogreb nepozabnega pokojnika bo 4* t. m, ob 3h popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče, POSTOJNA, dne 3. decembra 1$3S« EDVARD DEKLEVA, brat; MARIJA PRETNAR, HELENA GABRIJELČ1Č, LEOPOLDINA DOMICELJ, LOJZKA DOMICELJ, sestre. Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja a konzorcij »Jutra« Adoll BOmlkac. 2a Narodno tiskarno 1 d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek, — Za lnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — lisi 1 LJubljani