Št. 5 (1955) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 5. februarja 1987 Cena: 200 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
V Novolesu je položaj slabši, kot je kazalo
V preteklem letu so v 7 izvoznih tozd »pridelali« za 4,5 milijard izgub
NOVO MESTO — »Ta trenutek o-4,5-milijardni izgubi za leto 1986 predstavljajo v Novolesu najbolj kritično točko kadri,« je 3. februarja izjavil Vili Pavlič, podpredsednik poslovodnega odbora, na seji novomeškega izvršnega sveta ob obravnavi kritičnega položaja v Novolesu.
V lesnem kombinatu Novoless 3100 zaposlenimi in 13 tozdi jih je v preteklem letu pozitivno poslovalo 6. Kar 7 tozdov, v katerih je proizvodnja namenjena predvsem izvozu, so imeli krepko izgubo, ki znaša prek 4,5 milijarde dinarjev.
Izguba je nastala kljub temu, da so fizični kazalci poslovanja ugodni, saj izkazujejo v Novolesu kot celoti 12-odstoten dvig proizvodnje, za 9 odst. povečano produktivnost in 21 milijonov dolarjev izkupička na tujih trgih. Izguba je posledica dejstev, da dinar proti tujim valutam nima prave cene, da vrednost dolarja na svetovnem trgu pada, da plačujejo visoke obresti za izvozne kredite in da so prenizke izvozne stimulacije, oziromajih v prvem poletju 1986 sploh ni bilo.
Tudi za domačim plotom niso brez grehov, največji pa je ta, da so lani resnost položaja pred javnostja^rikri-vali, kolikor se je dalo. Ob tem pa proizvodni plani niso bili doseženi, nove naložbe ne dajejo pričakovanih finančnih rezultatov in poslujejo s prevelikimi stroški, med katerimi izstopa število režijcev.
Predvidevajo, da bodo večji del izgube krili s pomočjo računskih operacij, ki so sicer z zakonom dovoljene, vendar nimajo likvidnostnega kritja. Pomagalo bo združeno delo z združevanjem dela rezervnega sklada, ki bi šel sicer v republiko, kljub vsemu ta hip ostaja še odprtih nad 800 milijonov din izgube. Izvršni svet je povsem podprl Novolesov predlog za pokrivanje izgub, obenem pa bo pomagal (lahko le s prepričevanjem), naj ne bi drugod prevzemali kadrov iz NoVolesa. Beg kadrov je postal že pereč problem in že predstavlja nevarnost za izpeljavo sanacije. Vrh vsega je bila tudi že prej kadrovska struktura Novolesa zelo slaba.
RIA BACER
LAMUTOVA RETROSPEKTIVA, MONOGRAFIJA IN KONCERT
NOVO MESTO — Osrednji dogodek v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo tu jutri, 6. februarja. Ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji slovesno odprli retrospektivno razstavo likovnih del akademskega slikarja Vladimira Lamuta in predstavili monografijo o tem umetniku. Ob 19.30 bo v Domu kulture koncert Lisztovih skladb, ki jih bo izvajal pianist Vladimir Krpan iz Zagreba. Prireditvi sta skupaj pripravila Dolenjski muzej in Dom kulture. V Študijski knjižnici Mirana Jarca bodo, prav tako jutri, odprli razstavo starih razglednic, na OŠ Žužemberk pa razstavo Andersenovih del in knjižnih ilustracij Lidije Osterc.
Danes Dolenjski razgledi
Prva številka letošnjih Dolenjskih razgledov prihaja med bralce le nekaj dni pred slovenskim kulturnimpraznikom. V nji lahko preberete več zanimivih prispevkov: D. Dražumerič piše o dveh spomenikih ljudskega stavbarstva v Beli krajini, oblja-vljamo kritičen in razmišljujoč govor, ki ga je ob lanskem praznovanju stoletnice Grmske kmetijske šole imel F. Pivec, J. Dular je zabeležil nekaj spominov na srečanja z lani umrlim J. Lavrinom, Z. Škrabi piše o arhivski zapuščini skladatelja M. Kozine, v litararnem delu pa smo natisnili nekaj pesmi dolenjskih ustvarjalcev.
Kultura naj bo v nas in z nami
Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju bodo s številnimi prireditvami počastili slovenski kulturni praznik — Pomembni dogodki že jutri in v več krajih
DOLENJSKA, POSAVJE — spomnimo se: že Odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda, ki gaje izdal SNOS1. februarja 1945 v osvobojeni Beli krajini, je naložil, naj se »ta dan poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih«, naj se tako rekoč »ves slovenski narod proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje«
VELENJSKI ORKESTER NASTOPA V KRŠKEM
KRŠKO — V torek, 10. februarja, bo ob 18. uri v veliki dvorani tukajšnjega Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja nastopil pihalni orkester iz Titovega Velenja.
V duhu tega naročila bomo praznovali tudi letos, vendar s tem, da bo kulturno zaznamovan tudi sam praznični dan, čeprav bo na nedeljo. Marsikje bodo upoštevali priporočilo republiškega komiteja za kulturo, naj bi tega dne natanko opoldne zatulile gasilske sirene, na grobovih znamenitih Slovencev zagorele svečke, pri spomenikih Prešernu, Vodniku, Valvasorju in drugih za slovenstvo in slovensko kulturo pomembnih mož se oglasila pesem.
In še, naj bi na ulice stopili liki iz slovenske književnosti, osnovnošolci pa naj bi se naučili na pamet Prešernovo Zdravljico.
Tudi Dolenjci in Posavci so s e odzvali. Čeprav sicer ni znano, ali se bo kdo spomnil Primčeve Julije,
NAŠI KMETJE PO PROGRAM FAO — Lani je skupina strokovnjakov trebanjske Kmetijske zadruge in ljubljanske Biotehniške fakultete začela v Suhi krajini na območju trebanjske občine uresničevati kmetijski pospeševalni program organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Tako imenovane metode MSE, ki sojo razvili in preizkusili najprej v Nemčiji in Avstriji, doslej še niso preizkusili v nobeni socialistični državi. V bistvu, greza sistematično iskanje najboljših rešitev, z novo metodo pa so začeli na lanskem seminarju s po 12 kmeti v Knežji vasi, Vrbovcu in Dolenjem Podšumberku. Na sliki: med zaključnim seminarjem pri Tonetu Kastelcu v Dolenjem Podšumberku prejšnji teden. (Foto: P. Perc)
Prešernove izvoljenke, ki počiva na šmihelskem pokopališču, ali bo na grobeh Vladimira Lamuta in Janeza Trdine, ki imata zadnje domovanje v Ločni, ali na grobu Janeza Mencingerja, ki leži v Krškem, če omenimo samo te, vsaj skromna smrekova vejica, je pa predvideno marsikaj
• Praznovanje bo ponekod potekalo do konca februarja in še marca. Zvrstile se bodo likovne razstave, koncerti, gledališke predstave, literarni večeri in še kaj. Ponekod bodo prav v tem času praznovali kulturne jubileje (npr. v Veliki Loki 40-letnico delovanja kulturnega društva). Skratka, praznično naj bi bilo tako rekoč vse do časa, ko bo že koledarska pomlad trkala na naša vrata. S tem naj bi dokazali, da kultura pri nas ni le na en sam dan zreducirana dejavnost, temveč da živi v naši zavesti, da jedel našega delovnega vsakdanjika.
drugega. Tako bo v Trebnjem prav na kulturni praznik prvo srečanje kulturnih delavcev iz te občine, s čimer želijo še bolj poudariti praz-
GENERAL GOVORIL »REZERVISTOM«
NOVO MESTO — Minuli četrtek je rezervnim vojaškim starešinam iz novomeške občine, zbranim v veliki dvorani Doma JLA, predaval generalpolkovnik Ivan Dolničar, predsednik komisije za SLO in družbeno samozaščito pri predsedstvu CK ZKS. Govoril je o dokumentih zadnjega zveznega in republiškega partijskega kongresa, pri tem pa se dotaknil tudi vprašanj, ki jih je sprožila slovenska mladina, predvsem civilnega oziroma drugačnega služenja vojaškega roka.
ničnost te nedelje. Najrazličnejše prireditve in druge manifestacije pa se bodo v glavnem zvrstile pred 8. februarjem in po njem.
Največ dogodkov bo prav gotovo že jutri, 6. februarja, o čemer poročajo tako rekoč iz vseh občin na našem območju. V Novem mestu bodo slovesno odprli retrospektivno razstavo del akademskega slikarja Vladimira Lamuta in predstavili prvo, v Novem mestu pripravljeno in izdano monografijo o njem. Obiskovalci prireditve, ki bo v Dolenjski galeriji, se bodo lahko udeležili še koncerta v Domu kulture, kjer bo pianist Vladimir Krpan iz Zagreba izvajal Lizstove skladbe. V Črnomlju bodo podelili Župančičeva priznanja prizadevnim kulturnim skupinam in posameznikom. V Krškem bo dal pomembno kulturno obeležje literarni klub. Brežičani se bodo jutri zbrali v svojem kulturnem domu in prisluhnili igralcu Daretu Ulagi, ki bo izvedel Jančarjevo monodramo o Trubarju. Priložnostne prireditvepa pripravljajo tudi v drugih krajih in občinah.
I.	ZORAN
Spalniki in zeleni vlaki bolje zasedeni
Na »zelencu« I Metlika —Ljubljana 47.000 potnikov
LJUBLJANA — Lani sejevprime-rjavi zletom 1985izboljšalazasedenost spalnikov Železniškega gospodarstva Ljubljana. Z njimi so prepeljali več kot
181.000 potnikov. Spalniki, ki vozijo na progi Ljubljana — Beograd, so bili skoraj stoodstotno zasedeni, le nekoliko manj pa tisti, ki vozijo med Koprom in Beogradom ter Mariborom in Beogradom in obratno.
Boljša je zasedenost tudi v zelenih vlakih, s katerimi seje prepeljalo lani
389.000 potnikov. Največ potnikov sez zelenimi vlaki vozi med Puljem in Zagrebom (lani 178.000), blizu 53.000 potnikov se je peljalo med Mursko Soboto in Ljubljano, 47.000 na relaciji Maribor-Ljubljana, skoraj toliko tudi po dolenjski progi med Metliko in Ljubljano, 38.000 potnikov, med njimi dobršen del Posavcev, seje lani peljalo z »zelencem«, ki vozi med glavnima mestoma Hrvaške in Slovenije. 26.000 potnikov je lani potovalo z zelenim vlakom med Ljubljano in Mariborom. Dobro je bila sprejeta zveza slovenske in štajerske metropole z Gradcem v Avstriji, ker je ta železniška povezava najhitrejša zveza z Dunajem.
P. P.
Težav niso jemali resno
Tudi delegati zborov črnomaljske občinske skupščine sprejeli ukrep družbenega varstva
ČRNOMELJ — Delegati zborov črnomaljske občinske skupščine so pretekli teden brez razprave sprejeli predlog ukrepa začasnega družbenega varstva v Integralovem tozdu Promet in delavnice v Črnomlju. Člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki bo svoje delo opravljal eno leto, so postali Jože Panjan, Leopold Pucelj in Ferdinand Korošec.
Kot je povedal predstavnik izvršnega sveta, je tozd nekaj let posloval z izgubo, sanacijski programi, ki so
Še en dokument za v predal?
Izdelan osnutek dogovora o skupnih temeljih planov občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1986—1990 — Nujni popravki
NOVO MESTO — Novomeški Zavod za družbeno planiranjeje po naročilu izvršnih svetov vseh štirih dolenjskih občin izdelal osnutek dogovora o skupnih temeljih planov občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1986—1990. Dogovor naj bi pripomogel k hitrejšemu in usklajenemu razreševanju mnogih skupnih nalog.
rsooena skrivnost m, aa je očitna dolenjska zapostavljenost v republiki in zaostajanje v razvoju tudi posledica slabega dogovorjanja in premajhnega sodelovanja. V preteklosti je sicer bilo precej različnega regijskega dogovorjanja, celo nekakšen skupni razvojni plan je Dolenjska že imela, ki pa je brez koristi ležal v predalih.
Če naj bo s sedanjim dogovorom drugače, bo treba osnutek precej popraviti. Tako je mnenje komisije za
#
Nikarte se sekirati
Takole je bilo, piše v Glasu. Štirje delavci kranjskega Elektra so se sredi dopoldneva pripeljali v stari del mesta, da bi na ulični svetilki zamenjali žarnico. Ker je bil čas malice, so tovornjak z dvigalom pustili na cesti in odšli peš do Starega Mayerja. Neka meščanka, ki je želela, dabi zamenjali še eno žarnico, je pazila, da bi ji h prestregla. Nekaj po trinajsti uri so se možje le vrnili, opravili delo in že hoteli oditi, ko jih je ženska prestregla in pogodrnjala, kako morejo tako na debelo zapravljati čas. Eden izmed mož v modrem se je široko zasmejal in jo potrepljal po rami, rekoč: »Gospa, kaj se sekirate, to je vse planirano.«
Značilna zgodba in značilen odgovor za monopol in dogovorno ekonomijo. Ljudje to vedo, in četudi se zavedajo, da je elektrika vsaj za velike odjemalce dalečpod ekonomsko ceno, nočejo slišati o poravnavi lanske izgube Elektrogospodarstva Slovenije, o plačilu računa za nazaj. Tedni bo zakonski predlog spet v republiški skupščini in vladi ne bo lahko. Predsednik IS Dušan Šinigojjena Otočcu dolenjskim gospodarstvenikom dejal, da se zagata ne da drugače odpraviti, kot predlaga izvršni svet. Izgube po zakonu ni mogoče vnesti kot strošek, zvezna vlada pa ne dovoli še višje cene elektrike. Mudi pa se vse bolj. H E Vrhovo bi že morali graditi. In če do leta 1991 ne bomo imeli dodatnih 30 Mg W elektrike, se bo gospodarski stroj začel ustavljati. To pa je že druga podoba naše stvarnosti.
M. LEGAN
razvoj in ekonomsko politiko pri medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko. Slednji se, mimograde, s tem dokumentom tudi nalagajo naloge, ki presegajo njene pristojnosti. Zbornica naj bi le usklajevala akcije,
• Ponovno je bila izrečena ideja o ustanovitvi nekakšnega dolenjskega strokovnega sveta, kamor bi pritegnili najboljše strokovnjake iz vseh strok. Svet bi dajal strokovno mnenje o, denimo, večjih investicijah, širše pomembnih zadevah in bi lahko veliko pripomogel k oblikovanju stro-kovnejšega javnega mnenja.
pa še za to ima premalo ljudi. V osnutku dogovora so zapisane — in to ponekod zelo konkretno, drugod pa zelo ohlapno — več ali manj želje ali vse tiste naloge, ki bi jih res kazalo v regiji enotneje razreševati, vendar bi bilo pametneje, da bi bil to krajši dokument z nekaj prednostnimi nalogami, ki bi se jih dalo v tem srednjeročnem obdobju tudi uresničiti. Nekatere druge zadeve pa naj bi opredelili kot stalne naloge in nekatere prenesli v naslednje srednjeročno obdobje. Poiska-
MIHA RAVNIK OBISKAL KRŠKO OBČINO
KRŠKO — Minuli torek je krško občino obiskal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik. Ogledal si je J E Krško, potem pa seje udeležil seje konference osnovnih organizacij sindikata v TCP Djuro Salaj. Popoldne se je udeležil razširjene seje občinskega sveta ZSS Krško. Več o tem v prihodnji številki.
li pa naj bi stične točke dolenjskega gospodarstva in komparativne prednosti, ki bi jih skupaj razrešili in izkoristili. Z dogovorom bi morali natančneje določiti tudi sredstva za uresničitev nalog, toliko bolj, ker so v njem tudi naloge, ki jih ni v občinskih planskih dokumentih. Ne nazadnje bi morali o tem dokumentu razpravljati vsi v njem opredeljeni nosilci in izvajalci nalog. Ti bi morali biti poleg občin tudi podpisniki dokumenta, da bi tako prevzeli svoje obveznosti, sicer se utegne ponoviti stara zgodba.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Komunist caplja za časom
na 5. strani:
• Godbenikom je že prekipelo
na 9. strani:
• Bo parkiranje naredilo red ali nered?
na 10. strani:
• Apokolipsa se začenja
na 11. do 14. strani:
• Dolenjski razgledi
na 16. strani:
• Tožnica brez sodbe in denarja
jih sprejeli, pa po vsebini niso bili najbolj ustrezni, pa tudi uresničevali jih niso tako, kot bi jih morali. Poleg tega niso ustrezno uresničevali proizvodnega programa in poslovne politike, moteni so bili samoupravni odnosi, v kolektivu pa je bila tudi slaba delovna disciplina in slab odnos do delovnih sredstev.
Družbeni pravibranilec samoupravljanja je poudaril, da je bilo v tozdu že toliko neuspešnih poskusov saniranja, da na uspeh organov tozda ne more več računati. Povedal je še, da je že leta 1985 opozarjal tozd na težave, vendar je ugotovil, da v kolektivu niso imeli posebne skrbi zaradi izgube,
M. B.-J.
PRVI
KONCERT
DOLENJSKE TOPLICE — V nedeljo, 8. februarja, bo imel ženski pevski zbor KUD Maks Henigman, ki ga vodi Jožica Kotar, v tukajšnjem zdraviliškem domu svoj prvi samostojni koncert. Prireditev se bo začela ob 18. uri.
Danes in jutri bodo še manjše padavine, v soboto pa se bo vreme razjasnilo.
PARTIZANSKI KURIRJI NA STARI ZVEZI —Tradicionalni roški smučarski teki se za nekdanje partizanske kurirje in veziste že nekaj let pričnejo pri hiši v Občicah, kjer je bila zadnje leto vojne komanda relejnih kurirskih postaj, imenovana TV-15. Letošnje, jubilejne, 10. slovesnosti pri spominski plošči sta se poleg drugih borcev udeležila tudi narodni heroj Jože Borštnar in general Jože Ožbolt. Zbrane je v imenu KO ZZB NOV Dolenjske Toplice pozdravil Franc Kump, zatem pa je delegacija borcev in pionirjev položila spominski venec. Hiša v Občicah ostaja nedvomno pomemben pomnik tistega časa, žal pa jo vse bolj razjeda zob časa. Trenutno v njej nihče ne prebiva, kar seji pozna tudi na zunaj. (Foto: J. Pavlin)
S čim orje hlapec Jernej
O nameri, da bi opremo posodobili s pomočjo tujih posojil
»Naša zbornica meni, da je treba povečati delež sredstev iz tujine, ker je slovensko gospodarstvo sposobno vračati kredite. Zato od federacije ne bomo zahtevali, da nam da devize. marveč pravico, da se lahko zadolžimo. Da nam naj pravico za uvoz opreme! (Opomba: zdaj naša republika ustvari 26 odst. konvertibilnega izvoza, dobi pa samo 10 odst. dovoljenj za uvoz opreme). Smo nekako v vlogi hlapca Jerneja, ki išče svojo pravico. Slovensko gospodarstvo ni preveč zadolženo, kot so gospodarstva drugih republik in pokrajin. Če še velja Personova formula iz mednarodnih denarnih ustanov, po kateri imajo zeleno luč za kredite vsi, katerih fiksne in zagotovljene obveznosti do tujine znašajo manj kot 25 odst. deviznega priliva, potem lahko trdim, da ima slovensko gospodarstvo prižgano zeleno luč. Torej ni realnih razlogov, da soglasja ne bi dobili.
Dodal bi še naslednje: za Jugoslavijo ne bi bilo usodno 19 milijard dolarjev dolga, če bi bili ti dolarji vloženi v gospodarstvo, ki bi jih lahko odplačevalo. To bi bila naša sreča, ne pa nesreča. Žal ni bilo tako. Upamo, da bodo dolarji, ki jih želimo nameniti za modernizacijo, drugače vloženi, tako, da bomo lahko sami odplačevali dolgove. Če naš predlog oz. zahteva ne bo upoštevana. ne bo usodno samo za slovensko gospodarstvo, marveč za vso Jugoslavijo. To soglasje mora biti, če nočemo izgubiti koraka s svetom še tam, kjer ga držimo. Zato tudi predlagamo, daje treba pravioo do uvoza na podlagi izvoza povečati na 15 odstotkov."
(Iz intervjuja Duge z Markom Bulcem, predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije)
DANES OBČNI ZBOR
DRAGA TUŠ — Danes, 5. februarja, bo v telovadnici dragatuške šole ob 18. uri občni zbor Društva za varstvo okolja Dragatuš. Pogovarjali se bodo o lanskem delu in sprejeli letošnji program dela, na dnevnem redu pa je tudi strokovno predavanje in film o umiranju gozdov.
Krški referendum pred vrati
Sindikalni aktivisti podpirajo referendum za samoprispevek
C
Naša anketa
KRŠKO — Preteklo soboto so v Krškem zaključili drugi del seminarja za predsednike in sekretarje ter predsednike konferenc osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Osrednjo pozornost so na seminarju posvetili aktualnim nalogam sindikata, predvsem pa obravnavi rezultatov gospodarjenja, oceni razmer na področju samoupravne organiziranosti ter pripravam na samoprispevek.
Akciji »Zaključni račun«, ki teče	vanje inflacije. V združenem delu naj
uspešno že nekaj let. bo treba letos	bi predvsem realnoocenili, kakšnaje
posvetiti še posebno pozornost,
• Na seminarju so precej pozornosti posvetili tudi pripravam na referendum za krajevne samoprispevke, s pomočjo katerih naj bi v Krškem zgradili nov zdravstveni dom. V združenem delu razumejo stiske zdravstva, vendar pa so bili sindikalni aktivisti mnenja, da bo treba priprave na referendum, ki bo 15. marca, pospešiti. V akcijo naj bi se vključile tudi ostale družbenopolitične organizacije, pa ne samo na ravni občine, ampak tudi v krajevnem merilu.
menili na seminarju. Poročila o gospodarjenju namreč kažejo, da gospodarstvo ne dosega najpomembnejših ciljev, kot so povečanje industrijske proizvodnje, izvoz na konvertibilno področje in zmanjše-
rentabilnost in ekonomičnost poslovanja, kakšna je kvaliteta dohodka, kako je z uveljavljanjem inovacij itd.
Seveda morajo poslovodni delavci pripraviti za tako razpravo primerna poročila, delavci pa morajo oceniti, kako so poslovodni delavci sploh opravljali svoje naloge. Delavski sveti morajo sprejeti tudi ukrepe za boljše gospodarjenje. V skladu s to nalogo bodo morali v združenem delu oceniti tudi svojo samoupravno organiziranost.
J. S.
Kam s posebnimi odpadki?
Delovne organizacije jih sedaj kopičijo na tovarniških dvoriščih, saj deponije ni
NOVO M ES I O — Novomeška Komunala je s 1. januaijem letos odpovedala sprejem posebnih odpadkov na odlagališču komunalnih odpadkov v Leskovcu pri Brusnicah, ki sicer velja za enega bolje urejenih celo v Sloveniji. Posebne odpadke, lake, barve, lepila in drugo, delovne organizacije sedaj kopičijo na svojih dvoriščih, kar pa prav dolgo ne bo mogoče, saj ni nikjer prostora. V Novolesu pravijo, da bodo čez mesec ali dva povsem zatrpani z odpadki. Kako je to lahko nevarno za
POKROVITELJI DAROVALI ŠOLI — 29. januarja so v osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju svečano odprli tehnično delavnico. Opremo zanjo so prispevali pokrovitelji krožkov za posamezno smer, in sicer ITAS (kovinarska smer), LIK, Oprema in Snežnik (lesarska smer). Vrednost opreme znaša okoli 9 milijonov dinarjev. Ravnatelj šole Peter Šobarje ob tej priložnosti poudaril, da se njihova šola vedno bolj povezuje z delovnimi organizacijami in okoljem, v katerem deluje. Najprej so v sodelovanju z Itasom ustanovili krožek za obdelovanje kovin, nato pa v sodelovanju z Lesno industrijo krožek za obdelovanje lesa. V sodelovanju s Trikonom deluje šiv iljski krožek. Tako sodelovanje bodo razširili še na nekaj delovnih organizacij. (Foto: J. Primc)
okolje, tega verjetno ni treba posebej omenjati.
Vprašanje, kam s posebnimi odpadki, ki jih »pridelujejo« novomeške delovne organizacije. Krka. 1MV. Novoles in druge, pa tudi Belokranjci, je odprto že dlje časa. Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko je prišla do seštevka in analize potreb, kot najprimernejša lokacija za ureditev deponije posebnih odpadkov pa se je pokazal Leskovec. Z realizacijo se to pot ni zataknilo zaradi pomanjkanja denarja, ampak predvsem zaradi nasprotovanja tamkajšnjih krajanov, ki se seveda otepajo takšnega odlagališča, saj imajo slabe izkušnje že z odlagališčem »navadnih« odpadkov.
Tako problem deponije posebnih odpadkov ostaja nerešen in je vse bolj pereč. Gospodarska zbornica za Dolenjsko je že nekajkrat opozorila nanj, pa se, kot kaže. neda premakniti z mrtve točke. Nekaj pa bo le treba storiti in to že spet zelo naliitro, če se hočemo izogniti novim ekoloških problemom in katastrofam, kar je tudi naša dolžnost.
Z. L.-D.
DIREKTOR SE JE OPEKEL
METLIKA —Ko je prejšnji torek v Betini barvarni na stroju izbruhnil požar, je v sredo dogajanja neustrašno plani) tudi generalni direktor Miroslav Štimac. Direktor je v glavnem odganjat zijala, tako da so tisti, ki so požar gasili, lahko neovirano in nemoteno opravljali svojo dolžnost. Pri tem odganjanju je bil Štimac tako vnet, da je bil na koncu edini, ki se je opekel.
Ljubljansko
pismo
Tisti, ki daje, ima pravico do nadzora
Nevarnost bankrota gospodarstev Makedonije, Črne gore in Kosova
LJUBLJANA — V jugoslovanski povojni socialistično-samoupravni praksi ni znan primer, da bi bil Zvezni izvršni svet tako kot zdaj izpostavljen tako ostri kritiki zaradi predloga, naj bi vsa država finančno pomagala delom jugoslovanskega ozemlja.
Dobronamerna opozarjanja na napake v Makedoniji, Črni gori in Kosovu, ki so tako značilne za celo državo, je treba upoštevati, o njih resno razpravljati ter jih analizirati, ne pa kar vseh počez zavračati. Tisti, ki pomoč prejemajo, bi se morali obvezati, da jo bodo uporabili skrajno odgovorno. Že samo dejstvo, da lahko tisti, ki daje pomoč, tudi postavlja in določa pogoje, ima nedvomno negativen prizvok. Kot kaže, si prav zaradi te bojazni tisti, ki so odštevali denar za solidarnost, niso upali zastaviti vprašanja, kako in za kaj ta sredstva nerazviti porabljajo. Zato je tudi prišlo do tako številnih zgrešenih naložb.
Pomoč mora biti nadzorovana. To pa nikakor ne bi smelo pomeniti, da je tisti, ki pomoč daje, nezaupljiv ali da to dela pod pritiskom. Prej bi lahko rekli, da je to tisti nujno potrebni element solidarnosti, na katerega smo doslej v številnih primerih celo namerno »pozabljali«. In to za visoko ceno.
Do streznitve mora torej nujno priti. Nerazvitim je pomoč nujno potrebna. Zato pa morajo
ti zaradi hitrejšega lastnega in skupnega razvoja države bolj kot kdaj prej spoštovati ekonomske zakonitosti investiranja, ne pa pomoč uporabljati za pokrivanje izgub, odplačevanje dolgov, prekoračitev na objektih v gradnji in celo za OD zaposlenih.
Že sam podatek demografov, da bo na Kosovu čez 35 let živelo 4 milijone ljudi, zadostuje, da se vsaj začnemo pogovarjati v drugi smeri: kakšna kosovska ah celo jugoslovanska stopnja rasti družbenega proizvoda bi lahko vse te ljudi prehranila, oblekla in jim nudila dostojno življenje? Kje je zagotovilo, da bo denar vseh davčnih zavezancev Jugoslavije, namenjen razvoju, sedaj pa tudi odpravi izgub te pokrajine, v prihodnje porabljen bolj preudarno?
Nevarnost bankrota gospodarstev Makedonije, Črne gore in Kosova odpira možnost, da končno propade koncept tistih odločitev v političnem sistemu, po katerih se je gospodarstvo razvijalo pod okriljem republi-ško-pokrajinskih državnosti. Res se do denarja laže pride v »toplem krilu« republike ali pokrajine, oborožene z vsemi nujno potrebnimi političnimi motivi in razlogi za prelivanje novoustvarjene vrednosti na jugoslovanski ravni. Takšna pomoč (prek računa družbenopolitične skupnosti) pa je najpogosteje slepa, ko je treba upoštevati splošni gospodarski interes. To pa pomeni, da bi ne smeli »reševati« družbenopolitičnih skupnosti. Treba je najprej pomagati tistim, ki to zaslužijo, ne pa vsem vprek.
Razumljivo, da je čutiti odpore proti samoupravnemu načinu povezovanja gospodarstva. Pravi vzrok teh odporov je želja po hranitvi vrhovne oblasti, ki izhaja iz funkcije delivcev denarja, torej tudi moči. Če bi namreč družbenopolitične skupnosti na tem področju razlastili, bi samoupravni odnosi prerastli etatis-točno-birokratski koncept, ki je s svojo prevlado zožil načela, po katerih je Jugoslavija znana po svetu, skoraj na odločanje o bonih za topli obrok.
V. BLATNIK
Komunist caplja za časom
S sestanka sodelavcev lista, v katerem bralci pogrešajo aktualna, jasna stališča in polemiko
LJUBLJANA — Časopis Komunist bo bolj bran, ko ne bo capljal za dogodki, ko se bo loteval aktualnih, zanimivih in celo tabu tem, ko bodo bralci zvedeli v njem nekaj novega, česar ne zvedo že prej v drugih časopisih. Odmevnost med bralci pa kažejo tudi pisma bralcev, kar lepo izpričujejo Delo, Mladina in še nekateri časopisi, medtem ko takih pisem v Komunistu skoraj ni.
To je nekaj misli iz razprave zunanjih sodelavcev in članov uredništva Komunista, kije bila 30. januarja v Ljubljani na CK ZKS. Dopisniki in člani uredništva niso leporečili. Opozorili so, da Komunist na primer ni poročal ali pa je poročal z zamudo o aktualnih zadevah, ki zanimajo tako komuniste kot nekomuniste, na primer o dachauskih procesih, Smoletovi čestitki za božič in mnogih drugih temah, kijih obravnavajo drugi bolj brani časopisi.
Ugotovili so, da je Komunist odgovoren programu ZK, se pravi članom ZK in ne le vodstvom. V Komunistu naj bo manj formalnih poročil pa več kritičnih ocen, komentarjev, intervjujev, glos, in to seveda o aktualnih dogodkih. Pisati je potrebno o konfliktnih situacijah v občinah, mestih, združenem delu in drugod, seveda pa tudi o vsem.
NOVI DEVIZNI				rrij/i a ww Tečajna lista št. 20 | Mij V-'/\ J 1 z dne 30. januarja 1987			
						nakup, za	nakup, za
		tečaj	nakupni		čeke in kred.		efek. in
država	valuta velja za •		za devize	srednji	prodajni	pisma	pošt. nak.
Avstrija	šiling	100	3567,47	3572,83	3578,19	3496.12	3478,28
Belgija	frank/C	100	1212,49	1214,31	1216,13		
Belgija	frank/F	100	1189,15	1190,94	1192,73	1162,39	1156,45
Danska	krona	100	6623,68	6633,63	6643,58	6474,65	6441,53
Finska	marka	100	10011,66	10026.70	10041,74	9786,40	9736,34
Francija	frank	100	7531,90	7543,21	7554,52	7362.43	7324,77
Nizozemska	gulden	100	22201,15	22234,50	22267,85	21701,62	21590,62
Italija	lira	100	35,28	35,33	35,38	34,57	34,40
Norveška	krona	100	6528,17	6537,98	6547,79	6381.29	6348,65
Portugalska	escudo	100	320,30	320,78	321,26	307,49	305.89
Z.K Nemčija	marka	100	25125,92	25163,67	25201,42	24623.40	24497,77
Španija	pezeta	100	352,38	352,91	353,44	338,28	336,52
Švica	frank	100	29833,28	29878,10	29922,92	29236,61	29087,45
Švedska	krona	100	7010,62	7021,15	7031,68	6852,88	6817.83
V. Britanija	funt	1	692,84	693,88	694,92	677,25	673,79
Japonska	jen	100	298,25	298,70	299,15	286,32	284,83
Kuvajt	kv. dinar	1	1647,39	1649,86	1652,33	1581.49	1573,26
Kanada	dolar	1	341,10	341,61	342,12	327,46	325,75
ZDA	dolar	1	457,24	457,93	458,62	446,95	444,67
Avstralija	a. dolar	1	302,33	302,78	303,23	290,24	288,73
	ECU	1	516.12	516,90	517,68	495,48	
Grčija	drahma	100		341.82	352,39	329,48	327,72
Irska	funt	1		668,58	669,58	640,88	637,54
kar zasluži pohvalo. Kritika naj bo pomoč pri reševanju problemov. Poudarili so tudi, daje pretesna povezava z občinskimi strukturami škodljiva in da je treba pisati več o mnenjih delavcev kot funkcionarjev.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik sveta Komunista Slavko Soršak, ki je spomnil udeležence sestanka na strategijo CK ZKS po kongresu in glavne usmeritve.
J. PRIMC
GOSPODJE IN TOVARIŠI
METLIKA — Za prejšnji teden napovedani ponovoletni sprejem za duhovnike iz metliške občine je zaradi zadržanosti dveh izmed njih odpade! in so ga preložili. Ko je tajnica OK SZDL o tem obvestila suhorskega župnika, je razložila da je »šel metliški gospod v Ljubljano, tovariš Vranešič (duhovnik grško-katoliške cerkve v Metliki) pa v Zagreb.« Suhorski župnik gospod tovariš Šifrer je odsotnost svojih stanovskih kolegov sprejel z razumevanjem.
Za kulturo damo premalo
Da je s kulturo zelo tesno povezan in odvisen od nje obstoj in razvoj nekega naroda, se bo vsaj večina menda le strinjala. In koliko mi. Slovenci, ta mali narod, damo in storimo za svojo kulturo? Žal bo marsikdo rekel, da veliko, dovolj ali celo preveč, večina pa je le prepričana, da za svojo kulturo dajemo mnogo premalo, čeprav je res. da nas prav zaradi naše majhnosti stane več kot druge. Slovenska knjiga na primer zaradi razmeroma majhnih naklad ne more biti nikoli tako poceni, kot so lahko knjige drugje, le životarijo lahko večinoma tudi naši umetniki, čeprav nas povprečno morda stanejo več kot druge narode. Slabo lahko skrbimo za kulturne spomenike, amatersko kulturo itd., itd. In tako lahko počasi zdrsnemo vse globlje t' vsesplošno nekulturnost.
MARA PLZDERSEK, učiteljica glasbe iz Novega mesta: »Mislim, tla jev Novem mestu malo takih, ki živijo kulturno. Eni in isti se srečujemo na razstavah, gledaliških predstavah, koncertih, v knjižnicah, pa ne zato. ker bi bila kultura predraga, enostavno ni več časa za to. Ni problem prepotovati dve sosednji državi za del za avto, Cankarjev dom pa je predaleč. V naši občini je tudi amaterizem zatiran. Nimamo ne gledališke ne pevske skupine. /KO sprejme na gostovanje skoraj vsakega. ki se ponudi, in denar gre, čeprav je dvorana večkrat prazna.«
BRAN KA KAPLAN, ravnateljica Glasbene šole v Brežicah: »Kultura ne živi le od besed, ampak tudi od denarja. Veliko premalo ga dajemo zanjo. V Brežicah smo brez primerne dvorane, zato že leta nimamo več glasbenih gostovanj in dramskih uprizoritev poklicnih ustanov. Oder v Prosvetnem domu je za nastopajoče življenjsko nevaren, viteška dvorana v gradu pa je pozimi ledeno mrzla. Glasbena šola bi lahko organizirala več javnih koncertov, vendar tudi mi nimamo prostora.«
MATIJA STRUCELJ, socialni delavec v Črnomlju: »V Sloveniji dajemo za kulturo občutno premalo. Za Belokranjce pa mislim, da smo prehitro zadovoljni s kulturo, ki jo imamo,- Premalo je animatorjev, ki bi hoteli in znali pritegniti ljudi. Moti me, da moramo vsi Slovenci prispevati za kulturne gradnje v Ljubljani, v Beli krajini pa moramo financirati sami. Če že dobimo kakšen denar od republike, je to miloščina. Menim, da damo veliko več. kot pa dobimo nazaj.«
NANA POŽUN, vodja izobraževanja v TCP Djuro Salaj, Krško: »Kulturi nasploh posvečamo premalo pozornosti, zanjo je vedno premalo tudi denarja. Mi. recimo, ne vemo, kakšne so kulturne potrebe naših ljudi, ne vemo, kaj si sploh želijo, ali imajo kakšne potrebe. Ljudem bi morali potrebo po kulturi najprej privzgojiti. Potem bi bil odnos do kulture zagotovo drugačen in Zanjo bi se dobil tudi denar. Da kulturi namenjamo premalo . denarja, je posledica naše nizke kulturne ravni.«
ZVONKO RUS, ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki: »Vsekakor drži, da je najdražja nekultura, zato za kulturo ne bi smelo biti škoda denarja. Naša občina v okviru možnosti daje precej denarja za kulturo in s tem denarjem tudi veliko naredimo. Seveda pa si raznih gostovanj in dragih razstav ne moremo privoščiti. Pri raznih prireditvah nam naše delovne organizacije ne odrečejo pomoči. Več denarja bi potrebovale vse kulturne dejavnosti, predvsem ohranitev naših kulturnih spomenikov.«
ALBER f FELICIJAN, tajnik sevniške kulturne skupnosti:	»Od kulture je
odvisen obstoj in razvoj naroda, skupnosti. V tem pogledu dajemo za kulturo odločno premalo, predvsem manj razvita območja, in tako v kulturnem in splošnem razvoju še bolj zaostajamo. Največ poudarka bo treba pri nas dati varstvu naravne in kulturne dediščine, še več posluha bo treba za živo kulturo, da bomo organizirali čim več prireditev, da se ljudje navadijo nanje. Rešiti moramo problem občinske knjižnice.«
IONE MAVER, predsednik skupščine KS Mokronog: »Pri nas smo se kar razveselili abonmajskih prireditev v Trebnjem, kar bi lahko pomenilo, da pogrešamo več kvalitetnih kulturnih prireditev v občini. Težko bi rekel, da teh ni več, ker dajemo premalo za kulturo. Zdi se mi, daje dostikrat premalo iniciative v nas samih. V krajevni skupnosti se nekoliko zdramimo le ob kakšnih spominskih dnevih. Ponosni smo na naš pevski zbor in folklorni skupini, al pa so zamrle lilmske predstave.«
RUDI CMAK. poslovodja trgovine Pohištvo in član delavske godbe Kočevje:
»Denarja za kulturo je premalo, vsaj za našo delavsko godbo. Nimamo ga niti za osnovno, za uniforme, instrumente in za skromne honorarje za igranje na pogrebih. Na tesno z denarjem pa je očitno sploh vsa kulturna dejavnost, kar seveda ni prav.«
MILAN Č1ROVIČ, slikar in spomin-kar iz Ribnice. »Za pravo kulturo denarja ni nikoli preveč in ga tudi ni škoda, fako menim, da ne bi smeli stiskati pri denarju za vsakoletno ribniško likovno kolonijo. Ribnica je majhno mesto, a je v njem veliko kulturnih dogajanj. V Ribnici nameravamo urediti tudi kulturni center, če bo denar. Potem bo še več možnosti za kulturno delo.«
kmetijstvo
Izjemna letina stoletnice Grma
Končna bilanca celoletnega praznovanja 100-letnice Kmetijske šole Grm
NOVO MESTO — Lansko kmetijsko šolsko leto je minilo v znamenju stoletnice Kmetijske šole Grm. prve kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom, pomembne za ves slovenski kulturni prostor. Te dni končana bilanca praznovanja potrjuje, da je bil jubilej dostojno počaščen.
Ce odštejemo leto 1983, ko je bila šola preseljena na novo lokacijo pod Trško goro, v zadnjih desetletjih ni doživela bogatejšega leta, kot je bilo lansko. V različne investicijske programe je bilo vloženih 158 milijonov dinarjev, od tega največ za gradnjo večnamenskega objekta za praktični pouk. ki je stal 72 milijonov dinarjev. Sola je dogradila dom učencev, kupila kmetijsko mehanizacijo, uredila računalniško učilnico, zgradila šolski čebelnjak ipd., kar vse je še izboljšalo opremljenost, kiji že doslej ni bilo pa-
ra v Jugoslaviji in verjetno tudi ne na Balkanu.
V čast stoletnice je bil izveden tudi bogat spored strokovnih prireditev, od simpozija kmetijskih šolnikov do razstave plemenske živine, dnevov sadjarjev in vinogradnikov, kmetijske tehnike in kmetijskih strokovnjakov. Zaradi jubileja je bilo na Dolenjskem tudi zvezno delovno-proizvodno tekmovanje oračev »Titova brazda 86«, tovarne kmetijske mehanizacije pa so razstavljale in demonstrirale svoje novosti.
POMOČ VIŠINSKIM KMETOM
ČRNOMELJ — Črnomaljski kmetje se zavzemajo, da bi višinskim kmetom pri prevozu mleka zaračunavali manj kot ostalim kmetom, ki imajo boljše delovne pogoje. Sedaj morajo namreč vsi za prevoz litra mleka odšteti po 3 din. Ta predlog so upoštevali na skupščini sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ki je bila konec decembra lani, ter sprejeli sklep, da bodo iz sklada delno pokrili razliko v ceni pri prevozu mleka med višinskimi in nižinskimi področji.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — 2. februarja je bila tržnica na moč slabo založena. Ena sama kmetica je prinesla naprodaj vrečo radiča in nekaj jušne zelenjave, stalne stojnice pa so bile zjutraj tudi slabo založene. Radič so na stojnicah prodajali po 1500 din, kmetica pa je zahtevala 1800 din za kilogram. Hruške so bile po 400 din, grozdje po 500din, jaboka po 270din in več. Tudi pri obrtnikih, kjer je bila mnogo boljša ponudba kot na zelenjavnem delu tržnice, so cene poskočile. Poznalo seje pri pleteninarjih in torbarjih ter konfekcionarjih. Stara praksa: ob dražji elektriki gre vse s cenami navzgor.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkov sejem so rejci pripeljali 380 pujskov, starih 7 do 10 tednov. Prodali so jih le 83. Stali so od 28.000 do 45.000 dinarjev. Naprodaj je bilo tudi 21 glav govedi in vse so menjale lastnika. Kilogram žive teže krave je stal 450, telet pa 650 dinarjev.
BREŽICE — Sobotni prašičji sejem je bil zaradi mraza slabo obiskan. Naprodaj je bilo 130 pujskov, starih do 3 mesece, in 6 prašičev, starejših od tri mesece. Prodanih je bilo 78 živali, kupci pa so za mlajše odšteli po 1.100 din za starejše pa 850 din za kilogram žive teže.
Emonini koruzoslovci
Izjava Jezikovnega razsodišča št. 284
»Mislim, da bi bit skrajni čas. da Razsodišče z vso ostrino, kakršne je zmožno, nastopi proti početju naših poslovnih ljudi, ki svojim podjetjem in še zlasti izdelkom vedno pogosteje dajejo napo! ali povsem tuja imena. Primerov je na kupe, od 'Lesprit color' do ’Šport’s men’. vrhunec pa se mi zdi dosežen s kosmiči, ki jih podjetje Emona brez sramu oglaša na televiziji kot .Emonine corn snacks’. Kam pa bomo prišli, če bodo že takšne vsakdanje jedi dobivale čista angleška imena? takšno početje bi bilo treba prepovedati in tudi kaznovati.« Tako nam je potožil znani kulturni delavec Janez Gradišnik. Dodal je še, da je o tem tudi sam spregovoril lani decembra v radijskem jezikovnem pogovoru, a učinka za zdaj še ni opazili.
Lepo, da ni vrgel puške v koruzo, kar sploh nebibilotežko, sajjeimamo na pretek. Z njo se otepamo na različnih ravneh, zdaj še jezikovnih. S poimenovanjem te poljščine v slovenščini seveda ni nikakršnih težav. Zanjo imamo poleg splošno znane besede koruza še ljudska imena debe-lača, kokorica, sirk, turščak. turšči-ca, turška pšenica. Koruznim storžem pravimo še klas. kokorš, kri, latica. štrok; združenim storžem pa kobuli-ca, kojec, krunkelj, ostrui, štročki; ličju tudi lubje, ličkanje in kožuhinje; steblom pa koruznica in sirčina. Iz koruze je slovenščina razvila še vse običajne besedne izpeljave in zveze: koruzen, koruzinje, koruzišče, ko-ruzje, koruznjak, koruzovina pa še koruznik, koruznica in koruzništvo: Živeti na koruzi, vreči puško v koruzo.
Vse to priča, da smo koruzno močno in živo besedotvorni.
Koruzo je iz Amerike prinesel v Španijo raziskvalec Corlez (1519). Hitro se je razširila v Francijo, Italijo, Turčijo, na Balkanski 'polotok in drugam. Ne da bi se dosti menili drugi za druge, sojo poim enovali vsak po svoje, latinsko pa Zea mays. Pri nasje to žito ostalo bolj ali manj rumeno, debelo, donosno in uporabno v različnih oblikah, vselej pa koruza. Dokler seneki koruzoslovci niso globoko zamislili nad to tako domače kmetavzarsko poimenovano rastlino in se začeli imenitno spakovati pop corn, corn flakes — zdaj pa še Emonini corn snacks. Hrustljali smo sicer pokovko, z mlekom poparili kosmiče in poskusiti še kroglice, vse to prebavili, te angleščine ne. Na škatli nikjer oznake za
Kmetijski
Na Kitajsko po plodnost
Selekcija živali res zmore marsikaj, ne dela pa čudežev. V pračičereji je prizadevanje za povečanje plodnosti svinj, ki je zelo pomembna za uspeh reje, obtičala v slepi ulici. V okviru evropskih pasem se ne da več doseči bistven napredek. »Po zdaj znanih selekcijskih postopkih plodnosti enostavno ni mogoče bistveno izboljšati,« pravi prof. dr. Andrej Šalehar z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Temu profesorju je te dni odbor za prašičerejo pri splošnem kmetijskem združenju Slovenije zaupal raziskovalno nalogo, s pomočjo katere naj bi v prihodnjih 10 letih občutno izboljšali plodnost svinj. Denar za to dolgoročno nalogo ki je, kot pravijo, strateško pomemben projekt za vso Jugoslavijo, sicer še ni zbran, zelena luč pa je le prižgana. Naloga naj bi odgovorila na vprašanje, kako bi se dalo zvečati plodnost s križanjem s kitajskimi pasmami prašičev.
O daljni Kitajski često govorimo s podcenjevanjem, ko pa zvemo več o njej, smo presenečeni. Po podatkih FAO ima ta dežela daleč največjo prašičerejo na svetu. 313 milijonov ali 40 odst. vseh prašičev na svetu gojijo Kitajci. Na leto priredijo 17 milijonov ton prašičjega mesa, ZDA, za primerjavo, pa le 7. Več kot devet desetin vsega mesa, ki pride na kitajske mize, pride iz svinjskih hlevov.
• Kitajcem seje posrečilo to, kar se Evropejcem že dlje časa izmika. S selekcijo so vzgojili tako vitalne pasme prašičev, da za tretjino presegajo evropske po svoji plodnosti pa tudi po zgodnji spolni zrelosti. Medtem ko znaša število živorodnih mladičev na naših prašičjih farmah od 8,5 do 9,5 na eno gnezdo, znaša pri pasmi meishan ali taihu 14 in celo več. Ponuja se rešitev, da bi s križanjem to lastnost prenesli na naše pasme prašičev, ki pa so boljše po prirastu in izrabi krme, kar je evropsko priznan sad našega selekcijskega dela.
Dr. Šalehar upa, da se bo z genetskim inženiringom posrečilo vključiti genetske osnove plodnosti kitajskih prašičev v genotip naših mesnatih prašičev. Za začetek bo poskušal s tgihu, resda za naše pojme na videz čudno, če ne celo grdo pasmo kitajskih prašičev, kar pa ne zmanjšuje njenih proizvodnih lastnosti.
Inž. M. LEGAN
licenco, ki bi morda terjala tuje ime. Očitno je torej, da so to koruzniško dete krstili domači koruzoslovci.
Kaže, da se norčujejo iz kupcev, da zaničujejo svoj jezik in nas posiljujejo s tujim. Zakaj bi njim in podobnim kar naprej strokovno, moralno in domovinsko razlagali, da takile jezikovni tujki ne spadajo v slovenski jezik?! Da je vsak narod svojega jezika kovač in se zato njegov jezik razvija, kolikor so njegovi tvorci in uporabniki omikani in zavedni! Zakaj bi jim kar naprej razlagali to, kar že slovenski vrabci vedo!? Zakaj bi trpeli coolerje. mii-slije, corne... Ker proti njim in »corn snacks« ne moremo z odprto marelo niti z razumom in ljubeznijo do lastnega jezika: Kupci, združite se in ne kupujte izdelkov s tujimi imeni!
Pa še namig koruzoslovcem na uho: Z veseljem bi segli po koruznih kroglicah, krogličih, hrust/javkah, debela-čkah, okrogličkih, pinjencih...
»Krstilec« mleka bo premislil
i
J
s
d
*
t
S
s
*
s
*
*
*
*
*
*
*
*
5
;
*
S
Zaostrene zahteve novega pravilnika
Končno so se le pomirili duhovi in strokovne razprave o občutljivem vprašanju, kakršno je ocenjevanje kakovosti mleka. Od novega leta dalje velja v Sloveniji nov pravilnik o merilih za ugotavljanje higienske kakovosti in plačevanja mleka, ki ga morajo rejci čim bolje poznati.
Kakovost mleka bodo še naprej določali s t. i. reduktaznim testom. Gre za preizkus, ko s pomočjo me-tilenskega modrila ugotovimo, koliko je v mleku mikroorganizmov. Čim večjih je, tem prej se vzorec mleka z metilenskim mod-rilom razbarva. Nekdaj je veljalo, da je moral vzorec ostati vsaj dve uri nerazbarvan, če je hotelo preiz-kušano mleko veljati za kakovostno. Po novem bo zahtevani čas še za polovico daljši, torej tri ure, kar pomeni, da se za polovico zaostruje zahteva po kakovosti. To je bilo mogoče pričakovati, saj je znano, da so v kmetijsko razvitejših deželah zahteve še neprimerno ostrejše.
V novem pravilniku je določeno, da bo dogovorjeno odkupno ceno dobilo le tisto mleko, ki v treh urah ne bo razbarvalo me-tilenskega modrila. Če ga bo prej, bo cena takoj za desetino manjša. Dodaten pribitek za kakovost pa bo dobilo le tisto mleko, ki mu bodo merili število bakterij. Do meritve, ki seveda nekaj stane, pa bo imel pravico samo tisti rejec molznic, ki bo na leto oddajal vsaj 20.000 1 mleka.
In še nekaj za konec. Tudi na Dolenjskem se še najdejo posamezniki, ki bi radi prodajali vodo. Za prvič ugotovljeno potvorbo mleka pravilnik prepoveduje oddajo mleka za mesec dni, če pa je »krstilec« z vodo že drugič ujet pri svojem nečednem poslu, ne bo smel mleka oddajati 3 mesece, v vseh primerih pa je kršitelj dolžan plačati tudi stroške analiz.
M. L.
Stoletnica je potrdila pomen in upravičenost šole, ki je uprta tudi v prihodnost. Ne le da že uresničuje program srednje šole, Zadružna zveza Slovenije jo je ob rakičanski šoli uvrstila tudi v t. i. zadružno šolo, ki bo v širšem merilu šolala slovenske zadružnike. Že doslej je organizirala izobraževanje za odrasle po skrajšanem programu v Novem mestu in Šentjerneju, prirejala seminarje o uporabi kmetijskih strojev, tečaje za varno vožnjo s traktorji, testiranje škropilnic, sodelovala pri izvedbi traktorskih tekmovanj ipd. V enološkem laboratoriju je šola naredila mnogo analiz, nadzorovala pridelovanje trsnih cepljenk. izvajala selekcijo v matičnjaku in delala različne sortne poskuse. Vsa ta prizadevanja šole zaslužijo, da bi jo izdatneje podprlo združeno delo, predvsem kmetijske delovne organizacije, ki so že doslej pokazale dosti razumevanja.
M. L.
• Poti v prihodnostje toliko, da kaj lahko zaidemo.
• Odgovornost na žalost predpisujejo neodgovorni.
Matija Logar
• Lahko je biti slepar, če roka pravice boža.
Niko Brumen
Vinogradniki dogovorjeno tudi izvedejo
Z zbora v Sevnici
SEVNICA — Konec januarja je bila sindikalna dvorana pretesna za vse, ki so se želeli udeležiti zbora vinogradnikov tukajšnje podružnice dolenjskega društva vinogradnikov.
Večino je kajpak pritegnilo predavanje kar treh kmetijskih strokovnjakov o gnojenju vinogradov: inž. Sandija Dušiča iz brežiškega Slovina, inž. Marka Babnika iz Agrotehnike in inž. Franca Kotarja iz Sevniške kooperacije.
Na zboru po predavanjih so podobno kot lani sprejeli jedrnat delovni program. Kar se domenijo, tudi naredijo. V tem, je verjetno tudi odgovor na vprašanje, kako to, da so se v pičlih nekaj letih uvrstili med velika društva. Tudi letos bodo prikazali rez vinske trte pri Dolinšku na Vrhu in Kraglu na Podvrhu. Pokušnja vin bo spet v hotelu Ajdovec konec marca hkrati z družabnim večerom vinogradnikov. Tudi letos nameravajo obiskati kmetijski sejem v Gornji Radgoni, spotoma pa si bodo ogledali še jeruzalemske vinograde.
Izrekli so zahvalo Titu Doberšku za prizadevno urejanje kotička En hribček bom kupil V Dol<*ni«lf»m
Želijo, da ta brana rubi	A	£
vnaprej.
V
\
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
l
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
5
I
s
I
s
I
s
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja-Tit Doberšek
Trte po zimski pozebi leta 1985
Od sort vinske trte za rdeča vina v jugovzhodnem vinorodnem območju Slovenije kaže poleg modre frankinje in žametne črnine, ki sta pozebli in sta si v letu po pozebi zelo dobro opomogli, omeniti še
game barvarico
Ta sorta je znana na tem območju šele zadnjih 15 do 20 let. Vnesli smo jo preko trsničarjev iz Velike Drenove iz Srbije.
Tudi ta sorta je v zimi 1985 pozebla v taki meri, da ni bilo pridelka. Prav tako kot modra frankinja in žametna črnina seje v letu 1986 pokazala kot odlična sorta po rodnosti, saj je dala povprečno 4 litre mošta na trto.
Game barvarico spoznamo poleti po tem, da ima izmed vseh sort za rdeča vina rdeče liste, ki jih že od daleč opazimo. To rdečilo ni noben znak virusnih obolenj kot pri drugih sortah, ampak je sortna značilnost. Druge sorte za rdeča vina imajo barvilo v jagodni kožici, medtem ko je sok teh sort takoj ob trgatvi bele barve. Pri game barva-rici pa je tudi sok rdeče barve, kar pomeni, da barvilo ni le v jagodni kožici. Čeprav game barvarica zori zgodaj, istočasno kot modra portugalka ne pridobi veliko sladkobe. Po mojih meritvah j e od leta 1981 dalje pridobila 11% (1986) do 14% (1983) sladkobe in je treba mošte popravljati z dosladkanjem podobno kot pri žametni črnini. Zaradi požrešnih ptičev pa moramo to grozdje potrgati takoj, ko dozori. Če odlašamo, začne gniti. Zato je negospodarno imeti le nekaj trt te sorte v vinogradu in čakati s trgatvijo, da dozorijo še druge sorte. Če vinogradnik ne more imeti toliko trosov, da se mu splača to sorto posebej
potrgati, je bolje, da se ji odpove.
Mošt in vino game barvarice v glavnem uporabljamo za izboljšanje barve žametne črnine oziroma cvička. Ker vino nima izrazitega vonja (arome), je za mešanje (rezanje) z drugimi rdečimi vini zelo uporabno. Tudi kot samostojno rdeče vino je zelo pitno, podobno primorskemu rdečemu vinu. Mošt je prijetno piten in bi lahko nadomestil mošt modre portugalke, saj je za trg primeren istočasno kot modra portugalka. Game barvarica ima to prednost pred žlahtnim gamejem, da ga po rodnosti prekaša in se glede rodnosti lahko enači z modro frankinjo in žametno črnino, čeprav teh dveh sort ne more nadomestiti. Po rodnosti prekaša tudi modro potrugalko, zlasti pa šentlovrenko, s katerima istočasno dozoreva. Zato zasluži, da jo upoštevamo kot dopolnild h glavnima sortama za rdeča vina na našem vinorodnem območju. Lahko jo uporabimo kot nadomestilo za modro portugalko, zlasti za šentlovrenko, ki po rodnosti zaostajata.
Modra portugalka in šentlovren-ka
sta v letu 1985 pozebli in sta tudi v letu 1986 dali skromne pridelke, modra "portugalka le 2 litra mošta na trto. Zaradi preskromnih pridelkov je negospodarna zlasti šentlovrenka, ki kot vino tudi ni primerna za mešanje z drugimi rdečimi vini. Modra portugalka je kot sorta zanimiva le kot prvi mošt, medtem ko se vino modre portugalke ni uveljavilo, je pa primernejše za mešanje z drugimi rdečimi vini kot šentlovrenka. Kljub zgodnji po večini neenakomerni zrelosti modra portugalka pridobi razmeroma skromen odstotek sladkorja, ki se v povprečju giblje med 12% in 14%, kar je za vino brez dodatka sladkorja premalo.
T. DOBERŠEK
h
I
N
I
%
I
*
N
I
S
*
S
J
Srečni kmetje z novimi stroji
Servis v Krškem bremenijo obresti — Težav z nabavo rezervnih delov ni
KRŠKO — »V krški občini je registriranih okoli 900 traktorjev, poleg teh pa imajo kmetje še okoli četrtino neregistriranih. Koliko je različnih priključkov, niti ne vemo. Kljub velikemu številu kmetijske mehanizacije pa bi bilo za nas premalo dela, če bi se ukvarjali samo s kmetijskimi stroji. Zato vzdržujemo tudi avtobuse celjskega Izletnika, imamo še kleparsko in ličarsko ter ključavničarsko'delavnico, z našo težko kmetijsko menanizacijo opravljamo melioracije,« pravi Justin Pacek, vodja DE servis v TOK krškega Agrokombinata.
»Sedaj poslujemo pozitivno, ko je servisna ura 3.500dinarjev. Inflacija tudi nam povzroča velike težave. Jasno je, da moramo imeti v servisu na zalogi tudi rezervne dele za vse tiste traktorje, za katere smo pooblaščeni, poleg tega pa še za nekaj drugih znamk. Ker imamo v rezerv-
nih delih kar za 600 milijonov dinarjev zalog, nas samo obresti za te dele veljajo okoli 300 milijonov dinarjev na leto. Čeprav lahko rečem, da imamo zaradi dobrih poslovnih odnosov vedno na zalogi dovolj rezervnih delov, kadar pa jih nimamo, jih dobimo v štirinajstih dneh, je le res, da so ti rezervni deli zelo dragi. Marsikomu se ne splača generalno obnavljati traktorja, saj taka obnova velja preko dva milijona dinarjev. Na srečo imajo kmetje na našem območju večinoma dobre traktorje in jih dobro vzdržujejo.
Vemo pa tudi, daje precej kmetov, ki traktorje popravljajo kar sami ali pa pri šušmarjih. Ti so za 30 do 40 odst. cenejši, kakor smo mi, in jaz
kmete čisto razumem, kadar tako ravnajo,« meni Pacek.
»Pri nas dela nikoli ne zmanjka. K nam vozijo svoje kmetijske stroje z območja Dolenjske pa tudi s celjskega območja. Seveda bi bili lahko še bolj učinkoviti, ko bi bilo
• V servisu krškega Agrokombinata so pooblaščeni za popravilo traktorjev znamke Deutz, Ursus, Tomo Vinkovič, SKIP, lotijo pa se tudi fiatov, fergusonov, univerzalov ter sovjetskih traktorjev. Trenutno so na našem trgu najboljši traktorji 1MT, vendar so pogodbo s to tvrdko prekinili, ker so jim za popravila v garancijskem roku priznavali za uro le 1506 dinarjev, kar je za 2000 dinarje1 manj, kakor je cena servisne ure n servisu.
pri nas manj tipov traktorjev. Ven dar je sedaj že prepozno, raznolikost znamk in tipov moramo sprejeti, kakršna pač je,« je dejal Pacek.	J. S.
Justin Pacek
Novosti kmečke zbirke
4 knjige Knjižnice za pospeševanje kmetijstva
LJUBLJANA — ČZP Kmečki glas je izdal 17. knjižno zbirko Knjižnice za pospeševanje kmetijstva in s štirimi knjigami spet obogatil kmetijski strokovni tisk. V zbirki za leto 1987 so Kmetijski priročnik 1987, ki gaje napisalo več avtorjev, podobno kot knjigo Higiensko pridobivanje mleka, dr. Tone Tajnšek je napisal delo Oljna ogrščica in sončnica, dr. Ivo Vomer in dr. Milan Pogačnik pa knjigo Odgovornost in jamstvo pri razmnoževanju domačih živali.
Knjige so broširane in dostopne po sorazmerno nizki ceni. Naklada je tolikšna kot prejšnja leta, sega od 5.000 do 6.000 izvodov, kar je za naše knjižne razmere kar precej. Za široko prakso velja poudariti zlasti pomen knjige o higienskem pridobivanju mleka, ne le zaradi novega strožjega pravilnika, kijezačel veljati z novim letom, temveč zaradi nedopustno nizke strokovne ravni mnogih naših rejcev in pridelovalcev mleka.
Zakon ni preprečil mučenja
Na prvem radijskem programu smo imeli priložnost poslušati reportažo Silva Terška o odkupu živine. Morda nekateri sploh niso vzdržali do konca, kajti reportaža je bila dokumentarna in jegovorila bolj o mučenju živine pri odgonu iz hleva kot o samem odkupu.
Odgon živali iz hleva je za družino poseben dogodek, z žalostnim laježem ga je skozi vso oddajo spremljal tudi pes čuvaj. Domači fant pa je razlagal, kaj vse morajo storiti, da spravijo žival iz hleva. Odkupovalci opozarjajo,da živali ne smejo poškodovati kože zaradi odkupa. Tudi za rogove je ne smejo vleči, ker jih lahko poškodujejo ali celo izpulijo. Zato pa uporabljajo vse vrste mučenja, včasih pod spolovilom živali celo zažgejo slamo.
Zakon o zdravstvenem varstvu živali iz leta 1985 pravi: »Živali je dovoljeno pri nakladanju, razkladanju ali prekladanju ali če se ženejo, priganjati le z električnim priganjačem.« So odkupovalci oz. nakladalci opremljeni z ustreznimi električnimi poganjači? Kdo nadzoruje ravnanje z živino na sejmih in pri odgonu iz hlevov? Veliko pritožb je bilo spet slišati iz obmejnih primorskih krajev. Vse najbolj mrzle dneve in noči so v snežnem metežu vozili kamioni nepokrito živino. Ure in ure živina tako zmrzuje na kamionih.
Ves čas smo negodovali, da nimamo ustreznih predpisov za transport živali. Zdaj sta minili že dobri dve leti od sprejetja zakona, prevozi pa niso nič bolj humani.
LEA EVA MULLER
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
U<
Še nikdar toliko lokacij
Kljub visokim cenam je bilo leto 1986 rekordno
NOVO MESTO — V Zadnjih desetih letih nobeno leto ni bilo v novomeški občini oddanih toliko lokacij kot prav v letu 1986, ko so graditelji zasebnih hiš dobili 37 odstotkov lokacij nad načrtovano oddajo zemljišč za te namene.
Da so minili časi, ko so morali občani na lokacijo čakati več let, priča lanska statistika. Žal velja taka trditev predvsem za mesto in nekatere večje centre, medtem ko ponekod zaradi pomanjkanja urbanističnih dokumentov graditelji hiš še vedno čakajo.
V preteklem letu je bilo na celotnem območju novomeške občine na voljo 530 novih lokacij, od tega za organizirano gradnjo stanovanj 416, zagradnjo zasebnih hiš 11, po ena nova lokacija pa je bila nared za obrtno delavnico, trgovino in šolo. Na razpolago pa je bilo še več lokacij, ker še niso bile oddane nekatere iz prejšnjih let.
Podatki o oddanih lokacijah v preteklem letu kažejo, daje bilo 37 novih zasebnih hiš in 1 obrtna delavnica zasnovanih na Otočcu; 31 stanovanjskih hiš in 2 obrtni delavnici na Rege-rških košenicah v Novem mestu, po 10 novih lokacij so oddali v Stranski vasi pri Žužemberku in na Žibertovem hri-
• Cena kvadratnega metra novega družbenega stanovanja brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča je bila lani v novomeški občini 166.297 din. Na tej osnovije občinska skupščina nedavno določila, da znaša odškodnina za vsak kvadratni meter razlaščenega stavbnega zemljišča na območju Novega mesta 0,8 odstotka od te vsote, torej 1.330dinarjev, naos-talem območju občine pa 0,6 odstotka, to1 rej 998 dinaijev. takšna odškotkiina velja za zemljišča, ki so komunalno oprem Ijena ali jih je možno tako opremiti z manjšimi stroški ali pa so funkcionalna zemljišča k obstoječim objektom. Za nepozidana, komunalno neopremljena stavbna zemljišča se odškodnina določa po drugih predpisih.
bu v Novem mestu; 6 na Selih pri Dol. Toplicah, v ostalih krajih od Stopič do Straže in Bršljina pa je bilo oddano le manjše število lokacij.
Medtem ko je bilo lani oddanih kar za 37 odst. več lokacij za gradnjo zasebnih hiš, kot so na črt ovali, je bilo za obrt oddanih manj lokacij, kot so predvidevali. Površina obrtnih lokacij, ki znaša nad 2000 m2, je namreč izredno draga. V samem mestu in bližnji okolici so zdaj lokacije stalno na razpolago, in to ne samo za gradnjo individualnih hiš, čakajo tudi lokacije za blokovsko gradnjo, kar se prejšnja leta ni dogajalo. Za blokovsko gradnjo je lokacij v Novem mestu dovolj celo do leta 1990, tako da za začetek gradnje novih blokov ne bo težav, če bodo investitorji le imeli denar.
To pomeni nove in na glavo obrnjene razmere v primerjavi s preteklimi leti, ko so kupci blokovskih stanovanj z denarjem v žepu čakali na urejanje dokumentacije in začetek gradnje.	R.	B.
PREDSTAVITEV LASTNIH SIL
NOVO MEST O — V počastitev kul-turenga praznika bo v nedeljo, 8. februarja, odprta fotografska razstava, na kateri se bodo predstavili člani novomeškega Foto-kino kluba; Gregor Čampa, Stojan Golob, Mitja Pelko. Bojan Radovič, Mark Svent in Štefan Šeba. Otvoritev bo ob 18. uri v prostorih Fotogalerijev Novem mestu.
Delegati so spremenili odločitev
Stanovanjska skupnost bo K rRi prodala poslovno stavbo — Za prenovo jedra
NOVO MESTO — Zbor uporabnikov skupščine novomeške stanovanjske skupnosti je sredi oktobra lani zavrnil prodajo poslovne stavbe na Cesti komandanta Staneta 19 v Novem mestu (poleg hotela Metropol) tovarni zdravil Krka, ki jo je nekdaj imela v lasti, uporabljala pa jo je tudi vsa ta leta od 1970 naprej, ko je stavbo prodala takratnemu Dominvestu.
Delegati so menili, da se morajo obnašati gospodarno, česar ne bi mogli reči za odprodajo stavbe pod takrat predlaganimi pogoji. Krka naj bi stavbo namreč plačala v sedmih letih, obrestna mera pa bi bila 9-odstotna.
Ker je Krka vztrajala z željo, da stavbo odkupi, so oblikovali nove pogoje, ki so bili sprejemljivi za zbor uporabnikov. Ta se je pred kratkim tudi odločil za odprodajo stavbe. Polovico kupnine bo Krka plačala v 15 dneh po podpisu pogodbe, drugo polovico pa do konca septembra letos z obrestmi vred, ki bodo tolikšne, kot so za vezane vloge občanov nad eno leto. Vrednost stavbe je bila nazadnje ocenjena na dobrih 12 milijonov dinarjev, ob prodaji bo ocenjena ponovno. Denar od prodaje te stavbe bo občinska stanovanjska skupnost namenila za prenovo mestnega jedra Novega mesta, seveda po sprejetem programu.
Zasilne pokopališke rešitve
V javni razpravi osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju Šmihela za potrebe širitve pokopališča — Okoliški prebivalci in ustanove so proti
NOVO MESTO — Da je v Novem mestu zelo pereč problem pokopavanja, je bilo v zadnjem letu ali dveh povedano že neštetokrat na najrazličnejših mestih. Dejstvo je, da so obstoječa pokopališča dejansko polna do zadnjega kotička, za novo, kije bilo kot osrednje mestno pokopališče načrtovano na Marofu, pa v tem srednjeročnem obdobju ali še dlje ni nobenih izgledov, da bi ga lahko uredili. Priprave zanj, ki so zahtevale tudi že precej denarja, je prehitela kmetijska in prostorska zakonodaja, ki preprečuje uporabo kmetijskih površin v nekmetijske namene.
Problem pokopavanja pa je v Novem mestu nujno treba rešiti, saj vsak čas ne bo kje izkopati groba za umrle iz mesta. Vsi odgovorni z občinskim izvršnim svetom vred so zato predlagali, da bi problem novomeškega pokopavanja začasno, za nekaj let, rešili z razširitvijo šmihelskega in prečenskega pokopališča. V ta namen so delegati zbo-
ra združenega dela in zbora krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine za skupno sejo pretekli četrtek dobili v roke in v obravnavo tudi osnutka odlokov o prenehanju lastninske pravice na območjih v Šmihelu in Prečni za razširitev obeh pokopališč, v Šmihelu za 0,54, v Prečni pa za 1,2 hektara. Samo sprejetje takšnega odloka seveda še
Dvonamenska zaklonišča
Pred gradnjo naj bi opredelili drugi namen zaklonišča
OBČNI ZBOR GD ŠMIHEL
NOVO MESTO — V soboto, 7. februarja, ob 18. uri bo v gasilskem domu v Šmihelu redni letni občni zbor gasilskega društva Šmihel. Udeležili naj bi se ga vsi člani društva, vabijo pa tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij in društev ter krajane iz krajevnih skupnosti Drska, Grm, Regrča vas in Šmihel. Upravni odbor društva pa se iskreno zahvaljuje vsem delovnim organizacijam in posameznikom, ki so lani pomagali društvu.
F. Š.
iti: %■
NOVO MESTO — V novomeški občini je zaenkrat 42 zaklonišč, v katerih bo v primeru potrebe prostor za blizu 7 tisoč ljudi. Pred časom so bile z zaklonišči velike težave, saj zgrajenih večinoma ni nihče vzdrževal, nova pa je, še predno so bila povsem urejena in opremljena z uporabnim dovoljenjem, že načenjal zob časa. To je še dodatno razburjalo občane, ki plačujejo obvezne prispevke za gradnjo zaklonišč. V zadnjem letu, dveh so se razmere z že zgrajenimi zaklonišči vendar precej popravile, o tem, s katerim denarjem naj bi gradili nova, pa so mišljenja različna.
Ko so predstavniki večjih novomeških delovnih organizacij, banke, stanovanjske skupnosti nadrobno obravnavali osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji, so se spraševali, ali je popolnoma prav, da so stroški za izgradnjo zaklonišča sestavni del cene kvadratnega metra stanovanja in da gre zanje denar iz stanovanjskih sredstev. Meni-
MLEKO SE ZBIRA TUDI PRI MINUS DVAJSET—Takole se vsako jutro sprehodijo do zbiralnice mleka Nosanova Fani, Vovkova Marija in A vščeva Ančka z Rateža. Mlekaric nobeno vreme ne sme zadržati doma, pozimi pa je to jutranje opravilo po molži prav gotovo neprijetno. Minulo soboto zjutraj, ko smo jih srečali na cesti, seje toplomer spustil globoko pod ničlo, kar pa žensk ni preveč motilo. »Navajene smo vsega hudega. Malo poklepetamo,-pa pot hitreje mine,« so povedale. (Foto: J. Pavlin)
Cisto delo in dobre plače
Po pol leta v metliškem obratu IMP že krepko presegajo normo — Zadovoljni doma in v Ljubljani — Širitev proizvodnje in servis za črpalke
METLIKA — Lani poleti je steklo delo v novem metliškem obratu IMP, v katerem proizvajajo elektromotorje za črpalke, ki jih izdeluje ta ljubljanska delovna organizacija. Ne samo da je 24 zaposlenih v metliškem obratu prej kot v pol let a osvojilo to proizvodnjo, ampak plan celo presegajo za 15do 20 odstotkov.
»To ni presenetilo samo nas v Metliki, ampak tudi vodstvo našega tozda Črpalke,« pravi vodja metliškega obrata Milan Kremesec. Sedaj naredijo v Metliki okoli 3.500elektromo-torjev za črpalke na mesec, in to za tri tipe črpalk, ki se razlikujejo po moči, velikost pa je enaka. Prav sedaj so pričeli s poskusno proizvodnjo elektromotorjev za štiri nove, večje tipe črpalk, in če bo vse po sreči, bo proizvodnja stekla v drugi polovici leta. Za to pa bodo morali zaposliti kakih 15 novih delavcev in nabaviti nekaj novih strojev. Z iskanjem novih delavcev gotovo ne bodo imeli težav, saj je zanimanje za zaposlitev v obratu IMP vmetliškiobčinizelove-likfl, kar priča tudi to, da stalno dobi-
vajo prošnje, čeprav niso objavili nobenega razpisa. To pa ni nič nenavadnega, da se ljudje zanimajo za zaposlitev v tem obratu, kajti delovne razmere so zelo dobre, delovni prostori urejeni, osebni dohodki pa za metliške razmere več kot dobri: za december je povprečni osebni dohodek znašal 178 tisočakov.
Za razvoj tega metliškega obrata je zavzeta tudi delovna organizacija, kajti prej so morali polovico teh elektromotorjev za črpalke uvažati, sedaj pa metliški obrat pokriva tako rekoč vse potrebe po teh tipih. S potrebnimi materiali nimajo težav, saj so v glavnem vsi domači in le odstotek vrednosti njihovih izdel-
li so, naj bi zaklonišča gradili z denarjem iz drugega vira, ne pa s stanovanjskim. V okrog 220 tisoč dinarjih, kolikor je nazadnje stal kvadratni meter stanovanja v novomeški blokovni soseski Irča vas-Brod, je bil delež za zaklonišče okrog 10 tisoč dinarjev, kar ni tako malo.
Poleg tega naj bi vsako zaklonišče nujno bilo dvonamensko, za ta drugi namen pa naj bi seveda dobili sofinancerja za gradnjo. Sedanja rešitev dvonamenskosti zaklonišč je v novomeški občini slaba. Katero zaklonišče je že porabljeno za »drugi namen«, je v njem skladišče, kar povrh vsega pomeni, da bi v primeru1 potrebe — upajmo, da je ne bo — morali zaklonišče najprej sprazniti. V Novi gorici na primer v zaklonišču domuje vrtec pa trgovina, kino, mladinski klub. Res pa je, da tam zaklonišča niso podzemni bunkerji kot v Novem mestu. Morda bi morali biti projektanti in vsi, ki imajo kaj besede pri zakloniščih, bolj elastični, v vsakem primeru pa se gotovo dajo najti ustrezne rešitve, da draga zaklonišča ne bodo prazna ali zatrpana s kakšnim blagom.
Z. L.-D.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 7. februarja, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne z živili:
• V Novem mestu: Market na Cesti herojev
• v Šentjerneju: Dolenjkin Market
• v Dolenjskih Toplicah:
Mercator prodajalna Rog
• v Žužemberku: KZ Krka
• v Straži: Dolenjkin Market Vse ostale prodajalne z živili
bodo to soboto odprte do 15. ure.
kov je iz uvoza. Kot rečeno, naj bi v drugi polovici leta stekla proizvodnja elektromotorjev za nove tipe črpalk, hkrati pa nameravajo v tem obratu usposobiti tudi servis za vse črpalke IMP, in tozaobmočjeNove-ga mesta, Zagreba, Karlovca in Reke. Sčasoma naj bi v Metliki izdelovali vse elektromotorje za IMP-jeve črpalke, v drugi fazi pa naj bi črpalke tu tudi sestavljali, a. B.
SMUČARSKI TEČAJI
METLIKA — Med zimskimi šolskimi počitnicami so metliški smučarski delavci pripravili več smučarskih tečajev. Tako se je metliška mladež učila smučarske abecede na Gačah, kamor je iz Metlike vozil smučarski avtobus, vaditelji pa so bili člani smučarskega kluba Metlika. Smučarska tečaja sta bila še na Radoviči in v Metliki.
PRIREDITVE ZA KULTURNI PRAZNIK
METLIKA — V počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo na predvečer praznika, v soboto, 7. februarja, ob 19. uri v Metliki pripravili nastop ljubiteljskih skupin iz metliške občine, učencev glasbene šole, recitatorjev, harmonikarjev in še koga. Prireditve bodo v metliškem hotelu terv Mežnaršičevi in Rajmerjevi gostilni. Izkušnje od predlani (lani teh prireditev ni bilo) kažejo, da se v dogajanje vključijo tudi obiskovalci, najraje z recitacijami, prireditve pr se nadaljujejo kot sproščeno in prijetno družabno srečanje. Organizatorja sta OK ZSMS in Zveza kulturnih organizacij Metlika.
ni dovolj za začetek razširitvenih del na pokopališču, ampak je za to potrebna tudi sprememba zazidalnega načrta, je pa seveda osnova za kakršnekoli posege na ta’ zemljišča. Ker so v zasebni lasti, na primer ni bilo mogoče vsa ta leta urediti tudi zelenega tampona med pokopališčem in stanovanjsko sosesk oV Lebanovi ulici, kot je bilo slišati na seji od odgovornih.
Delegati tukajšnje krajevne skupnosti, doma starejših občanov, splošne bolnišnice so na omenjeni četrtkovi šeji zahtevali, naj se osnutek odloka za Šmihel sploh umakne z dnevnega reda. Obravna-
9 Brez pripomb so delegati sprejeli in dali v enomesečno javno razpravo osnutke odlokov o prenehanju lastninske pravice na območjih Rago-vega, Cegelnice, Prečne in Šentjerneja. V Prečni in Šentjerneju gre za zemljišča za razširitev pokopališča, v Ragovem za terciarno cono, v Cegel-nici pa za zemljišča za farmacevtsko industrijo tovarne zdravil Krka.
vali naj bi ga na februarskem zasedanju, do katerega bo izdelano tudi poročilo o vloženih sredstvih v pokopališče na Marofu, ki pa seveda ne bo nakazalo nobene rešitve.
Vsekakor so vsi omenjeni seveda proti širitvi šmihelskega pokopališča, zakaj, so že večkrat jasno in glasno povedali. Čeprav razlogov ne gre ignorirati, saj so brez dvoma tehtni, pa so delegati obeh zborov glasovali za predvideno obravnavanje te točke ter na koncu za to, da gre tudi ta osnutek odloka fahko v javno razpravo. V njej pa potem v javni razpravi o spremembi zazidalnega 'načrta bodo prizadeti lahko še enkrat povedali svoje pripombe in zahteve, a v končni izhod skoraj ne gre dvomiti — to seveda zelo dobro vedo tudi najbolj neposredno prizadeti — če so sedanji odgovorni in delegati postavljeni pred dejstvo, da ni kje pokopavati in da v danem položaju skoraj ni druge rešitve.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Za davke manjši del obveznosti
Največ gre za prispevke
O ŠTIPENDIRANJU V METLIŠKI OBČINI
METLIKA — Na včerajšnji skupni seji zborov metliške občinske skupščine so med drugim sprejeli delovni program skupščinskih zborov v letošnjem letu, osrednja točka dnevnega reda pa je bilo poročilo o stanju na področju štipendiranja, kadrov in pripravništva v tej belokranjski občini, za kar so pripravili tudi obsežno gradivo.
METLIKA — Za lansko leto znaša skupna obremenitev vseh družbenih obveznosti, ki jih odmerja in izterjuje metliška uprava za družbene prihodke, po starem davkarija, se pravi davki in prispevki, znašala okoli 738 milijonov dinarjev, od tegtf paje plačanih 714 milijonov ali skoraj 97 odst., kar je nasploh in še posebej glede na izterjave v prejšnjih letih zelo visok odstotek. Skupna obremenitev je v primerjavi z letom poprej večja za 110 odst.
Od celotne skupne obremenitve gre na račun prometnega davka (zveznega in republiškega 173 milijonov dinarjev. Obveznosti iz kmetijske dejavnosti skupaj s plačilom prispevka za pokojninsko invalidsko zavarovanje, ki ga plačuje 210 kmetov po izbrani osnovi, znašajo 42 milijonov dinarjev, od tega odpade na davek nekaj manj kot 11 milijonov, ostalo, skoraj tri četrtine skupne vsote, pa na račun prispevkov.
Od obrtne dejavnosti sejezbralo411 milijonov dinarjev, od tega znaša davek 170 milijonov dinarjev in prispevki 240 milijonov ali skoraj 60 odst. od skupnih obremenitev. Obrtniki — 385 jih je obdavčeno po dejanskem dohodku, okoli 100 pajepa-všalistov — so plačali še 86,6 milijona dinarjev prispevkov za zaposlene delavce. Lani je bilo plačanih še 6,2 milijona dinarjev davka na promet nepre-mičin, 3,7 milijona dinarjev davka na dediščino in darila, 1,7 milijona dinarjev davka iz skupnega dohodka občanov (ta davek je plačalo 15 ljudi, od tega nihče iz združenega dela), dobra 2 milijona dinarjev davka od premoženja (davek na hiše in počitniške hiše) in davka od dohodka od premoženja (najemnine).
Od vsega denarja, ki ga je za lani odmerila in izterjala metliška uprava za družbene prihodke, je šlo za občinski proračun 195 milijonov dinarjev, celoten občinski proračun za lani pa je znašal 440 milijonov. Glede na večino slovenskih občin je delež tega denarja, se pravi tako imenovanih izvirnih prihodkov, v občinskem proračunu dokaj visok.
A. B.
Novomeška kronika
KRIVDA — V prejšnji številki smo zapisali, da je za neočiščene pločnike na Trdinovi kriva Komunala. Komu-nalci so nam sporočili, da je za (ne)čiščenje Trdinove zadolženo Cestno podjetje in njegovi kooperanti. Ne glede na napako pa je objava imela učinek, na Trdinovi so se neznane sile lotile dela in naslednjega dne je bil pločnik očiščen. Samo na eni strani vendar je tudi to nekaj. Ker smo že tako učinkoviti, naj zapišemo, da pristojni še do danes (v torek) niso očistili dohodov k mostu v Kandiji. Zaradi snega in ledu je že tako ozek pločnik še ožji. Upamo, da se bo do jutri zgodil čudež, kdo ga bo storil, pa tistih, ki se spotikajo, ne zanima preveč.
ZAJCI — Lastnik sadovnjaka, ki bo letos v polni rodnosti, je drevje oziroma veje jablan in hrušk namazal s skoraj čudežnim sredstvom zoper divje zajce. Rezultat je bil, da so zaceli dolgouhci dobesedno oblegati sadovnjak, k čemur je menda pripomogla predvsem slastnost tiste maže. Lastnik bodočih jabolk in hrušk pa je iznajdljiv človek. Slišal je, da nekdo na Dolenjskem izdeluje nekakšno elektronsko piskalo zoper požrešne škorce, kokoši, klateške pse, zajce in ostalo tatinsko svojat. Napravo je nabavil in namestil, pravi, da je tako učinkovita, da se kokoš, ki gre mimo, vleže na hrbet in si s kremplji zatisne ušesa. Neznosno piskanje pomaga tudi zoper zajce, sledovi v snegu dokazujejo, da delajo strahopetne ovinke že na 50 metrov od sadovnjaka. Usoda sadovnjaka pa je kljub uspehom negotova, ne ve se namreč, kako bo piskanje delovalo na sosede — Podgorce.
Ena gospa je rekla, da bi morali poštarji v svoje pravilnike vnesti tole določilo: pisemska pošiljka mora biti naslovniku vročena v tekočem koledarskem letu. Tako se ne bi moglo zgoditi, da bi pismo, oddano v Celju 26. decembra lani, prispelo v Novo mesto 25. januarja letos.
V času od 22. do 28. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Vera Košale z Vrha nad Mokronogom — Mateja, Darja Kovačič z Vrha pri Šentjerneju — Gregorja, Ana Nastav iz Črnomlja — Anamari, Zdenka Jer-' man z Maikovca — Matejo, Anica Horvat iz Podturna — Roka, Antonija Prosen iz Gorenje Straže — Leo, Andja Davidovič iz Črnomlja — Dejana, Vesna Golob z Muhaberja — Ano, Jožica Udovč s Kuzarjevega kala
— Dejana, Rozalija Žabkar iz Podulc
— Jožeta, Mojca Žaletelj iz Malih Dol
— Simono, Pavk Baša iz Krmelja — Alenko, Katica Bene iz Donjega Oštrega vrha — Ivana, Jožica Mate-Ijan z Malega vrha — Marka, Marija Rožman iz Tribuč — Janeza, Katica Požeg — Vancaš iz Metlike — Velimirja, Jožica Barborič iz Zbur — Mitja, Milena Čoban iz Drage — Danijela, Zdenka Požes iz Rožemplja — Saša, Monika Žalec iz Črnomlja — Tomija, Darja Vešligaj z Dolge Rake — Ines, Polona Gregorčič iz Gorenje vasi — Lovrenca, Marija Zaletelj iz Marinče vasi — Marijo, Katarina Vovk iz Rumanje vasi — Darjo, Marija Piletič z Dolenjega Mokrega polja — dečka, Jožica Kastelic iz Dečje vasi — deklico, Marija Novak iz Dolenje vasi — dečka in Vida Kobetič iz Butoraja — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Darja Gričar iz Ločne 27 — Sabino. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
BRANKO 1VIČIČ, MICA, predsednik občinske konference ZSMS Metlika, je zelo aktiven na kulturnem področju. Z Janijem Bevkom, predsednikom izvršnega odbora občinske Zveze kulturnih organizacij, se zelo trudita s pripravo Zimskih uric. Njuna prizadevanja so pripomogla, da bodo imeli Metličani program za slovenski kulturni praznik kar na treh koncih: v hotelu Bela krajina, v Mežnaršičevi in Rajmerjevi gostilni. To bo 7. februarja ob 19. uri.
PRED KRATKIM JE ODPADLA TA naša zelo brana rubrika in po Metliki so ljudje pričeli govoriti različne stvari. Pisca teh vrstic so že videli na policijski postaji, najbolj razgrete glave pa celo na Dobu. Resnica pa je, da Sprehoda po Metliki ni bilo lezaradi dopisnikove počitniške lenobnosti.
LEDENE SVEČE SO LAHKO ZELO NEVARNE, celo življenjsko. Na žlebovih srednjega stolpiča v Ulici
1.	maja je visel cel slap takih sveč. Ljudje so govorili, da bodo zgrmele na koga in ga pokopale. To se sicer na srečo ni zgodilo, a nihče ne more zagotoviti, da se v prihodnje napovedi ne bodo uresničile. Grozečo nevarnost bi bilo treba kolikor se da hitro odstraniti.
IZ NK.ŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
C v	.	i
Črnomaljski drobir
OPRAVIČILO PA TAKO! — Vi-ničani sc pritožujejo, da so vozniki avtobusov nevljudni in da vedno kaj nergajo na potnike. Seveda bi imeli tudi potniki veliko razlogov, da bisejezi-li. V mnogihavtobusihnedelagretjein so vozila sicer slabo vzdrževana. In če vse to omenijo šoferjem, le-ti zopet najdejo izgovor: pritožujejo se, da so ceste preveč slabe, zdelane. No, ja, opravičilo je že, vprašanje pa je, kakšno povezavo ima na primer gr etjevavtobusu s slabo cesto.
RAZGLEDNICA — Zagretim vini-škim turističnim delavcem še vedno ni uspelo najti nekoga-, ki bi fotografiral njihov kraj in skupaj spravil toliko fotografij, da bi lahko izdali razglednico. Eno sicer na Vinici imajo, a menijo, da je za turistično ponudbo premalo, zlasti še, ker ima napako. Na njej je moč videti poleg viniških tudi črnomaljske znamenitosti, kdor pa jih ne pozna, lahko na hrbtni strani razglednice prebere, da gre le za predstavitev Vinice. Slišati je sicer, da se je nekdo lotil fotografiranja tega obkolpskega kraja, kar je stalo ogromno denarja, a nobeden od posnetkov ni bil primeren za razglednico. Je že res. da smo tu-,rižem ljudje, vendar očitno vsak človek ni za prav vsako delo v turizmu,
PREDRAGA VODA
ČRNOMELJ — V nekaterih krajih v črnomaljski občini imajo v suši velike težave s pomanjkanjem vode. Tako je delegat krajevne skupnosti Dobliče-Kanižarica na nedavni seji zborov občinske skupščine potožil, da jih velja v vasi Grič 5.000 litrov vode, pripeljane s cisterno, 10 tisočakov, torej je kubični meter vode kar 2.000 din. Ena cisterna pa za štiričlansko družino z dvema n.ajhnima otrokoma zadostuje komaj za teden ali teden in pol. Po njegovem mnenju gasilsko društvo, ki prevaža vodo, pri tem veliko zasluži, za avto pa so morali zbirati denar vsi.
Drobne iz Kočevja
SNEG IN SMETI — Sapovci so se pritožili, da komunalci niso odpeljali smeti, češ da ni spluženo do sme-tnajkov oz. kontejnerja. Zatrjevali so, da je bilo v resnici vseskozi spluženo. Sicer pa naj Komunala tam postavi zabojnike in smetnjake, do koder tudi pluži.
RAZMETANI KOŠKI — Ponočnjaki so spet imeli veselje. V okolici Name in glavnega kočevskega spomenika v samem središču mesta so potrgali s stojal koške za smeti in jih razmetali po globokem snegu. »Junaki« so skromni in javhosti ne sporočajo svojih imen.
ŽIVAHNO NA SNEGU — Sneg ni prinesel le nevšečnosti, ampak tudi veliko veselja. Od Kočevja do Dolge vasi je spet urejena tekaška proga (in tudi naprej do Livolda). Pri Dolgi vasi je slalomišče, hkrati pa je na pobočju Mestnega vrha od Jesenic do Livolda še več smučarskih skakalnic, na katerih prirejajo tudi tekmovanja.
Ribniški zobotrebci
POTROŠNIŠKI SVET NE DELA — V Ribnici ugotavljajo, da potrošniški svet ne dela dobro. Pripombe posameznih članov sveta so bolj odraz njihovih osebnih dogodivščin v trgovinah kot pa stvarna ocena stanja v trgovinah, gostinstvu in drugod.
PRODAJA NA POSOJILO — V ribniški blagovnici so prodali veliko koles in mopedov prav zato, ker so jih prodajali na posojila. Zdaj se dogovarjajo za podobno prodajo še z nekaterimi proizvajalci, predvsem bele tehnike in pohištva. V februarju pa bodo imeli od 16. dalje gospodinjski teden, ko bodo prodajali nekatero blago z 10- do 20-odstotnim popustom. Zaradi snega so prodali veliko smučarske opreme, a je imajo kljub temu še precej.
CESTA LOŠKI PO.TOK — NOVA VAS — Želja krajevne skupnosti Loški potok je, da bi bila ta cesta že letos asfaltirana. Kaže pa, da z željo ne bo nič. O posodobitvi te ceste je namreč potreben poprejšnji dogovor s Cerkničani in seveda tudi zagotoviti denar.
Trebanjske iveri
ELEKTRIKA — Cerkve plačujejo tok po industrijski tarifi, zato so nekatere manjše podružnične cerkve v trebanjski občini zaradi velike draginje že odklopile tok. Trebanjci so že pred leti naslovili na republiko prošnjo, da bi plačevali elektriko po gospodinjski tarifi, a ker doslej še ni bilo ugodnega odmeva, so prestavniki župnijskih uradov zaprosili za pomoč in uradno posredovanje še vodstvo trebanjske občine.
PORUŠEN POR l'AL — Slabo leto je že, odkar so gozdarji porušili portal na Zaplazu, a nič ne kaže, da bo kulturnozgodovinski spomenik spet obnovljen.
ROMI — V trebanjski občim je okoli 170 Romov, to je dober odstotek vsega prebivalstva. Zaposlenih je bilo »že« 5 Romov, ostala sta le še dva. V njihovih naseljih, posebno v Glinah, je vse tako bedno, da čoveka kar stisne pri srcu. Zanimivo je, da nosijo otroke krstit v Dobrnič. Pravijo, daje zanje v Trebnjem cerkev preveč »nobel«.
m
O SODELOVANJU Z VERSKIMI SKUPNOSTMI
ČRNOMELJ — Pred kratkim je bila v Črnomlju seja koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu občinske konference SZDL. Dogovorili so se, da bo novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti 11. februarja v Črnomlju. Sprejeli so tudi sklep, da se koordinacijski odbor razširi z verniki in ateisti, da bi bil dialog bolj demokratičen. Predstavniki verskih skupnosti so opozorili tudi na nekatere ovire, ki jih bodo s skupnim delom čimprej odpravili. Dogovorili so se, da bodo vsem krajevnim skupnostim poslali pojasnilo o možnosti nabave gradbenega materiala brez prometnega davka za vzdrževanje tistih cerkva, ki so po mnenju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine kulturni spomeniki.
MANJ NOČITEV
KOČEVJE — V minulem letu so v hotelu Pugled v Kočevju zabeležili za 8 odst. manj gostov in za 14 odst. manj nočitev gostov. Ob polletju je bil turistični promet še znatno slabši. V hotelu menijo, da je glavni vzrok za tako zmanjšanje dejstvo, da ponujajo prenočišča tudi nekatere negostinske organizacije in zasebniki. Med domačimi gosti so najpogosteje prenočevali v hotelu Slovenci. Srbi, Hrvatje in gostje iz BiH.
Znanje delegatom
RIBNICA — V ribniški občini nadaljujejo z izobraževanjem delegatov. 23. januarja je bil v Ribnici seminar, na katerega je bilo vabljenih okoli 190 delegatov zborov občinske skupščine in SIS, udeležilo pa se ga je 52. Organizirala sta ga OK SZDL in OS ZS.
Iz razgovora s sodelujočimi smo zvedeli, da je bila to pravzaprav zelo uspešna delegatska konferenca, na kateri so se delegati srečali z najodgovornejšimi funkcionarji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter obravnavali predvsem zadeve v zvezi z občinsko resolucijo in družbenim planom občine za letos. Razgovor je pokazal, da žele delegati vedeti, kako se oblikujejo stopnje za določanje prispevkov za družbene dejavnosti in tudi kaj pomenijo posamezni izrazi, ki so pogosti v delegatskih gradivih in pri delu delegatov.
J. P.
Bo pritožba na sindikat pomagala?
KANIŽARICA — V rudniku Kanižarica so imeli primanjkljaj že leta 1985, vendar so ga pokrili. Kako pa bo z izgubo v lanskem letu. ki je po ocenah znašala okrog 500 milijonov, in z nepokritimi skladi, v rudniku za zdaj še ne vedo. Da pa so zaskrbljeni, ni potrebno posebej poudarjati. To se je pokazalo tudi na letni konferenci osnovne organizacije Zveze sindikatov.
»Rudarji pridno delajo, letni plan izkopa premoga so dosegli pol meseca pred koncem leta in to kljub številnim težavam, ki jih imamo pri odpiranju novih polj v jami. Zato jim ni razumljivo, zakaj
Marjan Hadjur
kljub temu primanjkljaj, zakaj politika cen ni urejena,« pravi Marjan Hadjur, predsednik osnovne organizacije sindikata, ‘sicer pa vodja jamomerstva v rudniku. »60 odst. nakopanega premoga pošiljamo ljubljanski Toplarni, vendar nam plačajo manj kot 70 odst. od dogovorjene cene. Zato je z občinskega sveta ZS šlo na republiški svet Zveze sindikatov pol-protestno pismo, v katerem zahtevamo, da bi končno uredili vprašanje cen. Tako namreč ne gre več naprej! Najbrž bo kar držala trditev našega delegata v občinskem svetu Zveze sindikatov, ki je že lani sredi leta opozoril, da bi bil primanjkljaj v rudniku manjši, če bi delavci ostali doma in prejemali osebni dohodek.«
V sozdu jim sicer pojasnjujejo, da bodo zmanjšali izgube, vendar se v Kanižarici sprašujejo, kako jim bo to uspelo. Premogovništvo je bilo namreč vrsto let zapostavljeno in sedaj ne more in ne more priti na zeleno vejo.
M. B.-J.
V tem stoletju nič več trgovin?
V Črnomlju primanjkuje dobro založenih trgovin. Nujno bi potrebovali veliko
skladišče z gradbenim materialom — Denarja za nove naložbe ni_
ČRNOMELJ — Črnomaljci si želijo, da bi končno kdo kaj storil za razvoj trgovine v njihovem kraju, l oda vse kaže, da bodo njihove želje še dolgo ostale le želje. Vse se ustavi pri denarju, ki ga primanjkuje na vseh koncih.
»Močno občutimo, da v Črnomlju primanjkuje trgovin. Dolenj-kin tozd Detajl, ki ima v mestu največ prodajaln, je zadnjo odprl lani na Čardaku. Ta trgovina je nam trgovcem nekakšen obliž, tolažba, ker vemo, da v tem stoletju najbrž ne bomo sposobni zgraditi nobene več. Celo za ureditev sanitarij v eni izmed prodajaln ni denarja. In če pomislim, da v mestni krajevni skupnosti Loka nimajo niti ene trgovine...« si ne upa nadaljevati misli Franc Strgar, prodajalec v železnini Dolenjkine blagovnice.
Tudi ostale trgovske organizacije, ki imajo svoje poslovalnice v Črno-
LETNI OBRAČUNI
KOČEVJE — Te dni se bodo pričele letne konference v vseh 21 gasilskih društvih kočevske občine. Na teh bodo pregledali dosedanje delo in podali oceno. Splošna ugotovitev je, da so gasilci vlagali mnogo napora za svoje izobraževanje. Tudi v tem zimskem obdobju posvečajo posebno skrb strokovnemu usposabljanju predvsem mlajših članov. V Kočevju je bil obnovljen gasilski dom in z delom je lahko začel gasilski center. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi v pogledu vključevanja šolske mladine v vrste gasilcev preko društev Mladi gasilec. V teh društvih deluje preko 150 članov.	V. D.
RAZGIBANE
POČITNICE
KOČEVJE — Med šolskimi počitnicami delajo na osnovni šoli v Kočevju vsi krožki, ki sicer delujejo med letom, in še nekatere dejavnosti. Največ učencev obiskuje smučarske tečaje, in sicer okoli 200. Plesne vaje, ki potekajo v treh skupinah, obiskuje skupno okoli 100 učencev. Ostali krožki, ki delajo te dni, so še kuharski, šiviljski, kovinarski, gozdarski, prometni, računalniški in fotokino. Nadalje so za mlajše učence organizirane ure pravljic, za vse pa družabne igre in občasne matineje kinopredstav v kinu Jadran.
mlju, žal niso kaj prida naredile za razvoj trgovine v mestu. Po Strgarjevem mnenju bi bilo morda bolje, če bi imele vse trgovine enega
Franc Strgar
gospodarja. Potem najbrž ne bi bile tako zapostavljene, kar se pozna tudi pri osebnih dohodkih, kjer capljajo za industrijo za 10 odst. »Zaradi vsega tega ni čudno, da odnesejo ljudje veliko denarja, ki bi ga sicer, porabili doma, v druga mesta. Predvsem ko kupujejo večje, dražje
stvari, povprašajo v več trgovinah, tudi v drugih krajih. Povedati vedo, da je marsikje drugje blago cenejše. Verjamem, kajti mi nismo grosisti, blago nabavljamo od drugih trgovskih organizaij, preden pride do nas, pa gre marsikdaj skozi roke številnih posrednikov,« prizna Strgar.
Marsikdaj pa je za odliv kapitala kriva tudi slaba založenost. Ioda kako naj bo boljša, sprašuje Strgar, ko pa nimajo skladiščnih prostorov! Samo blagovnica ima skladišča na šestih mestih, od pokritih pa meri največje 100 m2. Da o tem, dajso morali v enem celo podreti strop, da se ne bi zrušil, sploh ne govorimo. Kupili so viličarja, a lahko z njim zaradi neprimerno zgrajenih skladišč pretovarjajo le opeko in cement, vse ostalo pa še vedno ročno.
»Januarja smo imeli veliko sušo. Trgovci smo bili skoraj brez dela. Decembra pa so kupci skoraj oropali trgovino. V železnini smo prodali skoraj ves toplovodni in vodovodni material ter peči za centralno kurjavo. Na pohištvenem oddelku, kjer so lahko kupovali na šestobroč-no brezobrestno odplačevanje, pa je ostalo le nekaj stolov in eno kuhinjsko pohištvo,« pravi zadovoljno Strgar. Zal pa je novo leto le enkrat na leto.
M. BEZEK-JAKŠE
Nič brez lastnega denarja
Pred sprejemom plana razvoja ribniške občine
RIBNICA — V ribniški občini postopno zaključujejo razpravo o predlogu občinske resolucije o politiki uresničevanja plana za letos. Sprejeli jo bodo predvidoma v kratkem.
Na vprašanje, katere so bile bistvene pripombe na resolucijo, je Anton Sobar, ki zbira pripombe in bo oblikoval dopolnitve predloga resolucije, dejal, da se jih je največ nanašalo na program razvoja PTT, program razvoja turizma in gostinstva in nato, kdo naj bo deležen pomoči pri razvoju.
V zvezi s ptt programom je bilo izraženih največ želja po razširitvi telefonskega omrežja. Položaj pa je
tak, da je za to razširitev potrebno tudi Sotlnansiranje.
Podobo velja za področje turizma in gostinstva. Obnova sedanjega prenočišča (v Ribnici mu rečejo Hotel Jelka) in razširitev prenočitvenih zmogljivosti tega objekta je možna, saj ni nobenih ovir, da Mercator-Jelka, kamor sodi tudi ta gostinski objekt, ne bi dobil tudi sosednje Johanove hiše, kjer je možno urediti nove sobe za prenočevanje turistov. Vendar Mercator-Jelka nima dovolj denarja, da bi sam zmogel vso investicijo. Po sedanji oceni bi sami lahko vložili le petino do četrtine potrebnega denarja, ostalo pa naj bi spet prispevale ribniške delovne organizacije.
J. P.
Godbenikom je že prekipelo
Samoupravni (ne)sporazum o finansiranju godbe
KOČEVJE — »Sram meje, da sem godbenik in da 30 let delam pri godbi, ko je moje delo tako malo cenjeno. Počutim se kot pokojni cigan Stefan, ki je po Kočevju prosil: »Teta din, din«.«
VZDUŠJE STRPNOSTI IN SODELOVANJA — Na tradicionalnem novoletnem sprejemu za predstavnike vseh župnijskih uradov v trebanjski občini je prejšnji četrtek predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri SO Trebnje Tone Perpar (na sliki med govorom) ocenil kot zelo dobre. Mirenski župnik, dekan Janez Petek pa je omenil posebno ugoden odmev zadnje božične poslanice, za sodelovanje v občini pa se je posebej zahvalil Avgustu Gregorčiču in Tonetu Perparju. (Foto: P. Perc)
Tako je dejal vodja kočevske Delavske godbe na zadnji seji upravnega odbora godbe, ko so razpravljali o podpisovanju samoupravnega sporazuma o financiranju delavske godbe v naslednjih petih letih in še posebej letos, ko praznuje godba 60-letnico obstoja. Doslej se je delo godbe finansiralo po posebnih pogodbah o podpornem članstvu in delno iz sredstev kulturne skupnos-
Priznanje mirnskim tabornikom
Zaupali so jim organizacijo republiškega mnogoboja, ki bo v maju
MIRNA — Taborniški odred na Mirni spada medi najuspešnejše i v slovenski taborniški organizaciji. Dobrih 120 članov se nenehno izpopolnjuje in skušajo čim bolj upoštevati 12 občeveljavnih taborniških »zakonov«.
Mirnčani so precej ugleda pridobili ne le doma, ampak tudi više v Sloveniji, kjer na raznih tekmovanjih posegajo v sam vrh. Tudi zato so mirnskemu odredu zaupali organizacijo letošnjega partizanskega taborniškega mnogoboja. To je znova lepo priznanje za marljive mirnske tabornike, ki bodo na tem tekmovanju v maju gostili okoli 300 tabornikov iz vse Slovenije.
Delo odreda usmerja 29-letni tehnolog tozda IMV na Mirni Emil Toman, ki je načelnik odreda, enakopravno pa sodelujeo pri vodenju odreda vodniki; 11 jih zadošča, da so kos zahtevnemu delu. Klemen, Endi, Andrej, Tadeja, Damijan, Ciril je le nekaj imen prizadevnih vodnikov oziroma klubovcev.
»Svojo dejavnost želimo širiti na vse šolske okoliše, tudi na podružnične šole. Z raznimi delovnimi akci- < jami, kot sta košnja ob Mirni, pobiranje krompirja, smo nekaj denarja zaslužili, dosti pa nam pomaga tudi
občinska zveza telesnokulturnih organizacij,« je povedal Emil. Najbolj zgovorni Andrej Tratarje še dodal, da si že 5 let prislužijo skoraj zastonj taborjenje v Pavičinah pri Pulju, kjer pomagajo trebanjski vzgojn-oizobraževalni organizaciji pri šoli v naravi. Skrbijo za red v taboru,
čeprav je treba pri priči pojasniti, da mirnski taborniki znotraj svoje organizacije ne poznajo takšne hierarhije, skoraj polvojaške organiziranosti in discipline, ki jo gojijo nekateri drugi taborniki, zlasti v drugih republikah. Kljub temu da gradijo na zavesti, ne pa na prisili, navzven ne delujejo razpuščeno, ampak urejeno in sproščeno.
P. P.
j i
Emil Toman
Andrej Tratar
ti. Predlog sporazuma pa je predvideval, da razvejeno dejavnost delavske godbe financirajo v bodoče vsi zaposleni z 0,15 odst. od bruto osebnih dohodkov. Tako bi se zbralo za godbo v petih letih 89,4 milijona, letos pa 19,4 milijona dinarjev.
Z zbranim denarjem bi finansirali zelo razvejeno dejavnost tega 172-
• Razprava je bila ostra. Pbsebnoje bilo poudarjeno: da godba želi biti kulturna in ne »totengrobarska« organizacija, ki se preživlja predvsem z igranjem na pogrebih; da sporazum ni podpisan, brez denarja pa ni muzike; da v načelu sicer niso proti igranju na .pogrebih, vendar je zdaj položaj tak, da jim je tudi to onemogočeno, in da je zato edino pravilno, če začasno prekinejo z delom itd. Poudarili so tudi, da se zavedajo, da bo hudo »počilo«, ko na pogrebu kakega imenitnika ne bo igrala godba. Takrat se bo začelo vprašanje finansiranja in delovanja godbe gotovo hitreje in odgovorneje reševati.
članskega kolektiva, v katerem delujejo razen godbe na pihala še mažoretke, plesne skupine in še drugi glasbeni in pevski ansambli. Razen rednega dela so nameravali letos financirati še nakup uniform in sedmih instrumentov ter za svojo 60-letnico organizirati srečanje godb v Kočevju.
Osnutek sporazuma je bil dan v javno razpravo po delovnih kolektivih že junija lani, nato pa na osnovi razprave tudi dopolnjevan. Veljal bi, če bi ga do 24. januarja sprejelo in podpisalo vsaj tri četrtine zapo-. slenih. Do roka so dobili-podpisan le sporazum iz Doma Dušana Remiha. Na seji UO delavske godbe 26. januarja so ugotovili, da predlagani samoupravni sporazum o financira-
nju godbe ni sprejet, da se uvede postopek tudi za prenehanje vseh pogodb o podpornem finansiranju godbe, da nato preide godba le na ljubiteljsko dejavnost, če pa se bo pokazala kasneje možnost za nakup instrumentov, oblek itd., pa je godba pripravljena podpisati drugi sporazum.
J. PRIMC
Pouk v eni ali dveh izmenah?
Začetek javne razprave
KOČEVJE — V ponedeljek, 2. februarja, se je v kočevski občini začela javna razprava o razvoju šolstva in bo trajala do konca meseca. Kot je znano, poteka v tem šolskem letu v osnovni šoli Kočevje pouk v dveh izmenah, s težavami pa se otepajo tudi ostale šole po občini.
Prevladala so stališča, da nc kaže več ukinjati šol v občini, da je treba vsem učencem zagotoviti pouk v eni izmeni, hkratno je potrebno obravnavati šolstvo v Kočevju in obrobnih krajevnih skupnostih (Rudnik-Šalka vas, Ivan Omerza Livold, Stara cerkev in Kočevska reka), v Kočevju jepotrebno ustanoviti dve osnovni šoli s po 800 do 1.000 učenci, v šolo v mestu bodo vključeni Učenci predmetne stopnje tudi iz obmestnih KS, v obmestnih KS bodo popolne šole za nižjo stopnjo, postopno je potrebno odpravljati kombinirani pouk v ostalih šolah in učencem iz območij Predgrada, Podpreske in Osilnice zagotoviti pouk v popolnih šolah v sosednjih občinah.
V Kočevju je potrebno zgraditi še eno osnovno šolo (načrti za dveenačici take šole so razstavljeni v avli kočevske osnovne šole), novo šolsko stavbo s štirimi razredi je potrebno zgraditi v KS Šalka vas. šolo v Livoldu je treba prenoviti in ji dograditi telovadnico in učilnico, za učence iz Poljanske doline pa je potrebno sofinacirati šolo v Starem trgu v občini Črnomelj.
J. P.
DOLENJSKI LIST
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
ii
Korak bliže h kmečkemu turizmu
Brez denarja ne bo šlo
BREŽICE — Kmečki turizem je bil desetletja samo lepa fraza v razvojnih dokumentih občine. Nič oprijemljivega ni bilo v njih. zato ni bilo nobenega napredka. Tu in tam bi se ljudje že odločili za ta vir dopolnilnega dinarja, toda na kmetiji bi morali prej urediti najosnovnejše stvari za sprejem gostov: bivalni prostor, sobe kopalnico. Za vse to potrebujejo ugodne kredite in v tem srednjeročnem obdobju naj bi jim jih zagotovile banke, zavarovalnica in zveza hranilno kreditne službe pri Zadružni zvezi Slovenije. Za resen začetek tovrstnega turizma je nujno tudi načrtno izobraževnje ljudi na turističnih kmetijah. Temeljna organizacija kooperantov Agrarie Brežice celo zahteva, da bi občinska skupščina sprejela odlok o pospeševanju kmečkega turizma z davčnimi olajšavami in drugimi ukrepi. Za pospeševanje potrebujejo vsaj enega strokovnega delavca, da se bodo na turističnih kmetijah res znašli, se poslovno povezali s turističnimi organizacijami v občini in strokovno službo Zadružne zveze.
IZVRŠNI SVETO ŽAGI
SEVNICA — Sevniški občinski izvršni svet je na ponedeljkovi seji med drugim obravnaval poročilo začasnega kolektivnega poslovodnega organa o uresničevanju ukrepa družbenega varstva v GG Brežice-tozd Žaga Sevnica. Fizični obseg proizvodnje je bil lani dosežen 96,5-odstotno. Plana niso dosegli zaradi predelave večjih količin drobnega lesa, ki so ga pripeljali po snegolomu v lanski zimi. »Prisilna uprava« zaključuje naložbo za decimirnico in mehanizirano skladišče lesa z lu-pilno linijo.
ZA NALOŽBE VEČ KOT MILIJARDO
KRŠKO — V M-Agrokombinatu — temeljni organizaciji kooperantov bodo letos vložili 600 milijonov dinarjev v izboljšave zemljišč, prav toliko pa jih bo veljal tudi kmetijski-oskrbovalni center, ki ga že gradijo. Računajo, da bodo melioracije opravili na okoli 180 hektarih zemljišč, posege za izboljšanje kmetijske zemlje, tako imenovane male melioracije, pa bodo opravili na 100 hektarih zemljišč.
PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU
SEVNICA — Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v Sevnici večkulturnih dogodkov. V petek, 6. februarja, bodo ob 17. uri v avli osnovne šole »Savo Kladnik« odprli razstavo jugoslovanske ornamentike Ivana Razborška. Uro pozneje bodo pred staro šolo pod sevniškim gradom sevniški godbeniki poskrbeli za krajši sjovesen pozdrav prazniku. V nedeljo, 8. februarja, pa bodo na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika v dvorani GD Sevnica nastopili gledališki igralec Ivo Ban, oktet Bo-štanjski fantje in Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko.
Težko čakajo na novo klavnico
KOSTANJEVICA — »Naša klavnica je bila nazadnje obnovljena pred 20 leti. Zato so razmere za delo zelo težke, saj moramo vse narediti na roke. Če bi vsaj malo posodobili opremo, bi bila naša storilnost še enkrat večja. In novo klavnico bi že imeli, vendar nismo smeli graditi zaradi zahtev spomeniškega varstva. Zdaj čakamo na gradnjo nove klavnice v industrijski coni v Kostanjevici,« je dejal Ivan PFah, vodja delovne enote Klavnica tozda Poljedelstvo — meso v M Agrokombinatu Krško.
»Delamo pa zelo gospodarno. Naših 12 ljudi poprime za vsako delo, saj imamo mesarje, ki so tudi šoferji tovornjaka. Vendar bi lahko s temi delavci naredili še enkrat več. Tako pa na teden zakoljemo po 100 prašičev, predvsem z naše farme, in 18 do 25 glav živine, kolikor je pač ponudbe in povpraševanja. Meso v glavnem prodajamo v krški občini, kar pa
Ivan Prah
je presežkov, prodamo v sozdu Mercator. Poleg tega imamo tu še manjšo predelavo, kjer so štirje zaposleni. Izdelujemo predvsem hrenovke, poltrajne klobase, nekaj mesa pa tudi sušimo. Lahko rečem, da so se v našem tozdu razmere precej izboljšale, odkar je prevzel vajeti nov direktor. Izboljšal se je tudi materialni položaj delavcev, zaposlenih v klavnici. Zdaj so osebni dohodki nekoliko višji, pa tudi cene predelanega mesa so boljše, medtem ko je bilo pred dvema letoma stanje precej hujše. Ko bomo v tej klavnici postavili še tir za prašiče in stroj za razkoževanje, bomo lahko naše učinke še izboljšali. Naložba V te stroje je seveda nujna, saj prihajaz naše farme vedno več prašičev in je klavnica že kar premajhna za vse delo, ki ga moramo opraviti,« pravi Prah.
V okviru kostanjeviške klavnice deluje tudi 10 mesnic in ena ribarnica. Z ribarnico je nasploh križ, saj za ribe med potrošniki ni kdove kakšnega zanimanja.	j	g
Bogatejši bolje računajo
Z združevanjem krajevnih skupnosti bi v brežiški občini pridobili več denarja za _______ normalno	delovanje	delegatskega	sistema
BREŽICE — V krajevnih skupnostih bo vsak čas stekla razprava o gospodarnejšem ravnanju z denarjem, ki ga občina namenja za financiranje delegatskega sistema. Denarja povsod primanjkuje, zato bodo povsod želeli vedeti, kje so rezerve. Tokrat naj ne bi nihče nikogar prepričeval na pamet, po občutku. Krajanom so prvič na voljo številni primerjalni podatki s krško, sevniško in novomeško občino.
Občani imajo pred seboj številke, da bi se laže odločali o ponujenih variantah za morebitno teritorialno združevanje nekaterih krajevnih skupnosti, za združevanje tajniških opravil za dve ali več krajevnih skupnosti in za zmanjšanje števila krajevnih uradov. Potem bi verjetno laže dosledno izpeljali financiranje KS po lani sprejetih merilih. Samoupravni sporazum otem so sprejeli zbori občinske skupščine in po njem dobijo krajevne skupnosti 60 odst. denarja na število prebivalcev, 20 odst. na število delegacij in 20 odst. na število volišč.
Delitveni ključ je bil sicer samoupravno dogovorjen, vendar povsod tarnajo, da dobijo premalo. Tam, kjer so jim od deleža po teh merilih odšteli vrednost del, ki jih za KS opravljajo šefi krajevnih uradov, se
RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL SE IZTEKA
BREŽICE — Samoupravna stanovanjska skupnost zbira prošnje z dokumenti samo še do 10. februarja. Posojila lahko dobijo prosilci brez lastnega stanovanja ali počitniške hišice, če namensko varčujejo ali vežejo denar za gradnjo pri banki in če imajo hišo zgrajeno do tretje faze. Višina posojila doseže lahko največ 30 odstotkov cene standardnega stanovanja, skupna vsota posojila za nakup stanovanja pa ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti, vsota za gradnjo, adaptacijo, dozidavo ali nadzidavo pa 60 odst. vrednosti- standardnega stanovanja.
SPREJEM ZDOMSKIH OTROK
KRŠKO — Občinska konferenca SZDL Krško, ki ima pokroviteljstvo nad športno-kulturnim društvom Simon Jenko naših zdomcev v Nu-ernbergu, je ob letošnjem kulturnem prazniku pripravila v tamkajšnjem društvu slovesen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Pri tem so nudili organizacijsko in materialno pomoč.
čutijo prikrajšane, zato so še bolj nezadovoljni. S takim načinom financiranja pa se že od vsega začetka noče sprijazniti brežiška krajevna skupnost. Financiranje po novih merilih ji namreč ne zadošča niti za osebne dohodke dveh zaposlenih.
Primerjava s sosednjimi občinami kaže, da imajo Brežičani na eno krajevno skupnost povprečno 30 odst. manj prebivalcev in da pride na en krajevni urad celo za dve tretjini manj ljudi kot v novomeški, krški in sevniški občini.
Za tako -razdrobljenost ljudje gotovo niso sami krivi. Ko so se zanjo odločali, jim najbrž ni nihče izračunal, koliko bo veljala.
Toda vse to nič ne pomaga, ker stroški naraščajo in krajevnim skupnostim se zaradi tega ne godi nič bolje. V občini jih je devetnajst, več kot si jih lahko privoščijo. Naj-
manjša (Mrzlava vas) šteje 206 prebivalcev. Manj kot 600 prebivalcev je zdaj v šestih KS. Devet krajevnih skupnosti ima 1000 do 2000 ljudi, štiri pa nad 2000. Drugje so torej precej bolj racionalni, ker imajo njihove KS povprečno za tretjino več prebivalcev. Komite za družbenoekonomski razvoj je pripravil
• Da pa ne bi bilo prehudih očitkov na občinski proračun, naj povemo, da do krajevnih skupnosti ni bil tako mačehovski, kot nekateri mislijo. Delež za krajevne skupnosti je v njem za četrtino večji kot v drugih občinah. Na aktivnega prebivalca, zaposlenega v brežiški občini, namenjajo v Brežicah celo nekaj nad polovico denarja več kot sosedje.
predloge za gospodarnejšo organiziranost krajevnih skupnosti in krajevnih uradov, po kateri bi z razpoložljivim denarjem laže zagotovili normalno delovanje delegatskega sistema.
J. TEPPEY
Več pritožb kot opore
Ali zaposleni pri obrtnikih ne vedo ali nočejo vedeti za sindikat? — Zahtevajo več pozornosti inšpekcije
BREŽICE — Pri stopetdesetih obrtnikih je zaposlenih nekaj več kot 500 delavcev, v sindikat pa jih je včlanjenih komaj 215. Minuli petek so na občnem zboru sklenili, da bodo letos sprejeli v organizacijo še 300 članov in zanje poskušali ustanoviti več osnovnih organizacij. Sedež sedanje bodo prenesli na občinski svet in tam opravili zanjo vsa administrativna in finančna opravila.
Za naprej načrtujejo, da bo komisija za spremljanje in uresničevanje kolektivne pogodbe, za ogled delovnih razmer in pregled pogodb o delovnem razmerju bolje opravila svoje delo. Delavce bodo seznanjali s pravicami in dolžnostmi, pri reševanju sporov pa bo sindikat sodeloval z inšpektorji in drugimi organi. Delavcem je vsako sredo od 15. do 17. ure na voljo brezplačna pravna pomoč na sedežu občinskega sveta ZS. Ta jim zagotavlja tudi zastopanje pred samoupravnimi sodišči.
Lani je bilo precej pritožb zaradi neizplačanih osebnih dohodkov, nezakonitih odpovedi, delovnega časa in slabih delovnih razmer. Na skupščini so ocenili, da delavci niso našli prave opore, ker je inšpekcija premalo
odgovorno opravljala svojo dolžnost. Za naprej zahtevajo zase več pozornosti.
Sindikat je posredoval tudi pri stanovanjskih posojilih. Prejelo jih je 22 delavcev. Vsi skupaj so dobili 8 milijonov dinarjev. Letos bo sindikat spet zbral podatke o potrebah po stanovanjih in imenoval komisijo, da si bo ogledala, kako živijo delavci. Poskrbel bo tudi za občasno pomoč članom, ki se bodo znašli v stiski.
Zanimiv je tudi sklep o tem, da bo osnovna organizacija obveščala delavce o kulturnih dogodkih v občini in jih vabila na prireditve. Na kaj takega se v delovnih organizacijah sindikati le poredko spomnijo.
O spremembah kolektivne pogodbe bo sindikat pripravil javno razpravo, še prej pa poskrbel, da bodo delavci dobili besedilo v roke. Tako bodo laže povedali svoje pripombe in predloge za izboljšavo odnosov, kijih obravnava.
J. T.
Po novem letu pod skupno streho
Ustanovili so skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti
KRŠKO — »Bil je že skrajni čas, da ustanovimo skupne strokovne službe družbenih dejavnosti. Vsaka samoupravna skupnost posebej je stokala, da so prispevne stopnje prenizke, dejstvo pa je, da imamo skupno prispevno stopnjo v krški občini tako visoko, da zavzemamo sedmo mesto v Sloveniji. Očitno jetorej šlo za preskromno medsebojno sodelovanje, zato je kar prav, da nekateri sedanje ukrepe ocenjujejo kot ukrep družbenega varstva. Razmere so bile zrele za to,« je dejal Anton Šulc, predsednik komiteja za družbene dejavnosti v krški občini in začasni vodja skupnih služb v SIS družbenih dejavnosti.
Sklep o ustanovitvi skupne strokovne službe osmih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so
skupščine sprejele lani 16. in decembra. Ustanovljene pa so letos 1. januarja.
17.
bile
Telefonija se izmika iz rok
V Mirenski dolini posebno še v krajevni skupnosti Krmelj, potrebujejo več telefonov — Komunalna dejavnost na plečih KS — Trgovina šepa
KRMELJ — Ena največjih želja in potreb krmeljske krajevne skupnosti in tamkajšnjega združenega dela je povečanje telefonske centrale vsaj za 40 številk. Mirenska dolina s 150 telefoni ne more biti zadovoljna in se vsa stvar ne sme vleči v nedogled. ATC za omenjeno število priključkov lahko povečajo le, če bi bila boljša medkrajevna telefonska povezava Sevnica — Krmelj.
PTT Novo mesto načrtuje razširitev telefonije v tej dolini šele v letu 1990. Krmeljčani so računali, da bodo ob posodobitvi železniške proge Sevnica — Trebnje hkrati položili še medkrajevni telefonski kabel. Toda železničarji so zašli v hude denarne škripce in so posodobitev premaknili v naslednje srednjeročno obdobje, torej po letu 1990. Ker tudi PTT Novo mesto nima denarja, se bodo Krmeljčani obrnili po pomoč na druge naslove. Tako bi premostili težavno zbiranje denarja za omenjeni medkrajevni kabel. Zavedajo se, da bo nova ATC za 384 morala še počakati nekaj let, saj bo že nabava kabla pomenila velik zalogaj.
V krmeljski krajevni skupnosti je vsa komunalna dejavnost na plečih KS. Čeravno je Krmelj drugo in-
dustrijsko središče občine s tovarnama Lisce in Metalne, so krajani primorani ljubiteljsko, udarniško
Drago Logar
opraviti mnogo tistega, o čemer se tistim v večjih krajih, kjer si lahko privoščijo razne službe, morda še sanja ne.
• Krmeljčani niso najbolj zadovoljni s ponudbo trgovine, zato jih veliko hodi nakupovat v Mokronog in delno tudi v Sevnico. Dobrodošla bi bila tudi občasna prodaja plina, ki sejim obeta po selitvi celjske Plinarne iz Sevnice. Za vso Mirnsko dolino je pomembna tudi bencinska črpalka. V Krmelju ne nasprotujejo selitvi črpalke v Tržišče. Verjetno bo tam tudi prostor za mehanično delavnico, če bo le zanimanje.
»A da ne bi mislili, da nam rojijo po glavi le komunalni problemi, povem, da smo uredili že dva parka, zdaj pa urejamo še tretjega. Povabili smo še neuveljavljene kiparje, ki so polepšali okolje s skulpturami,« je povedal Drago Logar, predsednik krajevne konference Socialistične zveze v Krmelju.
P. PERC
Poseg družbenopolitične skupnosti pa je bil nujen iz več vzrokov. Iz preteklih let je namreč ostalo precej nerešenih organizacijskih vprašanj, šepali so menda tudi medsebojni odnosi. Sploh pa morajo skupne strokovne službe dobiti naloge in vlogo, kakršnajim pripada. Postati morajo predvsem servis za samoupravne interesne skupnosti. Doslej je bila vloga delegatov vse premalo dejavna, premalo so bili prisotni v samoupravnih telesih. Vsekakor pa mora biti strokovna služba svetovalni organ, medtem ko pravica do odločanja ostaja samoupravnim organom interesnih skupnosti.
Kot rečeno, je bil za vodjo skupnih strokovnih služb SIS imenovan Anton Šulc, in sicer za 6 mesecev. V tem času naj bi se strokovne službe samoupravno organizirale in sprejele tudi določene kadrovske spremembe. Sicer pa je organizacijska shema okvirno že zastavljena. Delo je organizirano v treh sektorjih: razvojno-analitskem, splošnem in ftnančno-knjigovodskem. V razvojnd-analitskem je zaposlenih 5 delavcev, ki skrbijo za usklajevanje programov interesnih skupnosti. Kot novost pa so sprejeli tudi to, da poslej v okviru te skupnosti ne bodo delovali strokovni delavci zveze kulturnih, zveze telesnokulturnih in zveze za tehnično kulturo. Skrb za delovanje zveze kulturnih organizacij bo predvidoma sprejel Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja v Krškem, za ostali zvezi pa bo skrbel bivši strokovni delavec SIS.	j.	s.
O ROCK GLASBI
SEVNICA — Občinska Zveza kulturnih organizacij v Sevnici je prejšnji petek pripravila v sevniški sindikalni dvorani zanimivo predavanje o razvoju rock glasbe. O tem je govoril velik ljubitelj in poznavalec popularne glasbe Drago Vovk, avtor nekaterih radijskih oddaj in prispevkov o tej glasbi v raznih revijah. Predavanje je Vovk popestil ne le z glasbo s kaset, ampak tudi z videokaset.
AKVARELI FRANCETA SLANE
BREŽICE — Posavski muzej pripravlja v počastitev slovenskega kulturnega praznika razstavo akvarelov slovenskega slikarja Franceta Slane. Odprli jo bodo 12. februarja ob 18. uri v tamkajšnji galeriji. Prireditev se bo začela z glasbenim programom. Nastopila bosta violinist Tomaž Lorene in pianistka Alenka Šček.
20 SLUŠATELJEV V
KRŠKO — V politični šoli občinskega komitejaZK Krško, kise je začela 15. januarja, je 20 slušateljev. Slušatelji delajo po ustaljenem programu za politične šole ZK. Osrednja tema šolskega programa pa so aktualna naloga članov ZK v sedanjem trenutku. Šola bo končana konec marca.
Natečaji za dodelitev posojil
SEVNICA — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sevnica razpisuje več natečajev za dodelitev posojil. Skupna natečajna vsota za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti znaša 190 milijonov dinarjev, od tega je za ozde za nakup družbenih stanovanj in za delavce, ki gradijo hiše ali kupujejo etažna stanovanja, namenjeno po 76 milijonov, za prenovo individualnih stanovanjskih hiš pa 38 milijonov. Upokojenci in invalidi se lahko nadejajo posodjil za dozidavo in obnovo hiš iz natečajne vsote 1,2 milijona dinarjev, ki jo zagotavlja skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kmetje-borci NOV in borci NOV lahko zaprosijo za posojilo iz natečajne vsote po 600.000 din za vsako kategorijo, in sicer za obnovo hiš. Naposled sta tu še natečaja za obrtnike (natečajna vsota 4,9 milijona) in pri obrtnikih zaposlene delavce (natečjana vsota 2 milijona). Vloge zbirajo do 27. februarja.
Novo v Brežicah
V RAZMISLEK PRED VSTOPOM NA AVTOBUS — Nič hudega sluteči potnik, ki si je za vrnitev iz Brežic v Cerklje dal na stran samo 150 dinarjev, je bil ves zgrožen, ko je moral prebrskati vse žepe, daje za vožnjo na avtobusu firme Gorjanci zbral za isto relacijo 60 dinarjev več. Od takrat naprej se vozi samo še z Brebusom. Med ljudmi zdaj kroži rek: Povej mi, s kom se pelješ, in povem ti, koliko plačaš.
JE SPLOH KAKA RAZLIKA? — Od kmetov v brežiški občini odkupujejo in odvažajo mleko ljubljanske in zagrebške mlekarne. Tovornjaki vozijo v obe smeri, v Ljubljano in Zagreb, leda so količine za Zagreb neprimerno manjše. Toda nihče se ne spomni, da bi načrtoval v Brežicah kako predelavo, nihče ne pomisli na stroške, ki jih mora kupec plačati za 200 prevoženih kilometrov, da mu pripeljejo mleko nazaj iz Ljubljane. Dokler bo tako, pravijo kmetje, je pač vseeno, komu prodajamo.
SAJ KRAMP IN LOPATA NISTA VSE — Mladi se ne bodo z vsemi štirimi otepali brigadirskega dela, če jim bodo letos ponudili kaj novega, izvirnega. Tabori etnologov, arheologov, ali kaj podobnega, bi mnoge navdušili. Navsezadnje tudi ni potrebno, da jim dajejo samo zahtevno strokovno delo. V občini bi jim lahko ponudili čiščenje znamenitih parkov, na primer tistega ob pišečkem gradu, ki po nekaterih redkih drevesih sodi med najimenitnejše primerke naše naravne zakladnice.
SMETI SO BOGASTVO — Tega se najbolje zaveda romska družina, ki se je naselila v rupi v Dobovi. Samo znati je treba zbirati prave odpadke in jih prodati naprej.
ua 23. do 31. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Petrovič iz Gor. Pijavškega — Jurčka, Branka Zadravec iz Krškega — Jana, Ankica Prosinečki iz Gor. Cemehovca — Patricijo, Božena Sikirica iz Brežic — Dejana, Zdenka Beuc iz Kostanjka — Špelo, Anica Sinkovič iz Movrače — Darija, Ide Urbanč iz Sp. Pohance — Miha, Anica Šintič iz Loč — Marka. Čestitamo!
Krške novice
NI ŠLO — Edina živa oblika gospodarskega sodelovanja med pobratenima občinama Krško in Bajino Bašto je nedavno tega preminila. Tarateks trgovina iz Bajine Bašte, ki je bila locirana na kompleksu krških tržnic, namreč ni imela nobenega pravega prometa, zato sojo preprpsto zaprli.
VSEGA SITI ZDRAVSTVENI DELAVCI — Zdravstveni delavci v krškem zdravstvenem domu delajo v izredno težkih razmerah, saj morajo ob malo močnejšem deževju podstavljati lavorje, da jih ne zalije deževnica. V zadnjem času pa jih je še posebej prizadela pripomba iz političnih logov, ki so med drugim menili, da bi morali zdravstveni delavci izvajati propagando za samoprispevek, iz katerega naj bi potem zgradili nov zdravstveni dom. Žato ni čudno, da nekateri zdravstveni delavci, ki so med drugim že siti zahtev, naj bodo malo bolj prijazni, zapuščajo zdravstveni dom in seselijo v druge kraje.
PREUSMERIJO NAJ SE V SATI RO — Še vsako leto doslej j e literarni klub »Beno Zupančič« iz Krškega ob kulturnem prazniku izdal posebno številko Literarnih listov. Letos pa Litear-nih ttstov ne bo za kulturni praznik, ampak bodo izšli kasneje. Očitno krškim literatom manjka idej in spodbud za resno literarnoustvarjanje. Svetujemo jim, naj se preusmerijo v satiro in humor, za te literarnezvrsti materiala ne bo zmanjkalo.
ISTA FIRMA, RAZLIČNE CENE — Znano je, da ima vso trgovino v krški občini v rokah Mercator. Toda to še ni porok za to, da so cene vsaj približno enake v vseh njenih poslovalnicah. Kdor ima to smolo, da kupi termos steklenico v Mercatorjevi poslovalnici Univerzal, bo ob 200 dinarjev, kajti le nekaj korakov naprej je enaka steklenica v trgovini istega Mercatorja cenejša za ravno toliko denarja.
Sevniški paberki
ČAS NI ZLATO? — Ljudje se močno jezijo na nekatere sevniške obrtnike. Delati znajo dobro, računati tudi, le na uro in koledar se najbolje ne spoznajo. Zato se ti vrli fantje obnašajo, kot da zanje ne velja pregovor, da je čas zlato, ali drugače, da spoštovanje rokov pomeni tudi kvaliteto.
ZAMAKA — Stanovalci okoli 10 let starega bloka v Krmelju so to zimo morali v spalnice ob posteljah namestiti še vedra ali škafe, če niso hoteli, da bi jim mokrota uničevala pohištvo. Tudi od zunaj so fasade blokov prepojene z vlago. Stanovalci želijo, da bi razne komisije prenehale le ugotavljati nemogoče stanovanjske razmere, ampak naj zagotovijo spet primeren stanovanjski standard!
ČISTILNICA — Krmeljčani bodo uvozili« izpostavo kemične čistilnice kar iz Trebnjega. Upajo, da bo to boljša rešitev, kot sejim obeta v šolstvu in zdravstvu, saj je mnogo enostavnejša. Za šolstvo pravijo, da se od preminulega I V Žehtnika v Mirenski dolini ni nič storilo glede nove šole v Mirenski dolini, v zdravstvu pa sejim obeta zdravniški par. Da bi le prišel!
kultura
in
izobra-
ževanje
Klub ima kaj pokazati
Krški literarni klub bo spet izdal Literarne liste — Za kulturni praznik posebna oddaja na brežiškem radiu — M. K.-Mirtič: »V klubu nismo le literati«
KRŠKO — Literarni kluh »Beno Zupančič« bo marca praznoval šestletnico delovanja in tedaj bodo spet izšli Literarni listi s prispevki njegovih članov. Pet let je klub uspešno vodil Silvo Mavsar, potem pa je zaradi drugih obveznosti odložil dolžnost predsednika. »Poiskati smo morali začasno rešitev, tako da sem se v to delo vpregla jaz,« pravi Marija Kalčič-Mirtič in dodaja, da bo predsednica res samo eno leto, ker ima tudi sama čez glavo najrazličnejših obveznosti, od družinskih do službenih.
V času delovanja je klub razširil dejavnost od začetne literarne še naglasbeno, izvajalsko, foto in druge, popestril literarne nastope z glasbenimi točkami, satiričnimi teksti, predvsem z epigrami in aforizmi, pa skeči in tudi razstavami. Člani so svoje literarne prispevke začeli objavljati v občinskem glasilu Naš glas, nato pa so si omislili Literarne liste,
Marija Kalčič-Mirtič: »Kaj več bi radi storili za izobraževanje naših članov. Aprila naj bi bilav Krškem vikend literarna šola, ki jo bo vodila Metka Zupančič.«
samostojno publikacijo, ki v tiskani obliki izide enkrat letno. Zdajšnja predsednica pa še pove:
»Urednik Literarnih listov je Silvo Mavsar, kije na brežiškem radiu osnoval tudi posebno oddajo Pesnik na obisku. Oddaja je na sporedu vsako drugo soboto v mesecu, do zdaj pa so bili že
predstavljeni ti naši ustvarjalci: Silvo Mavsar, Ana Rostohar, Maja Malavašič, Asta Malavašič, Jožica Vogrinc, Drago Pirman, Marica Založnik, Vida Češnovar-Fritz, Tamara Vonta, Alenka Mirt, Matjaž Mirt (upam, da nisem koga izpustila) in jaz. V oddaji so sodelovali tudi nekateri pesniki, ki niso člani našega kluba. Decembra paje Joži-
• V počastitev letošnjega kulturnega praznika je klub pripravil posebno radijsko oddajo,'v kateri bodo člani kluba izvedli domače dramsko besedilo,polegtegabodo v Našem glasu odprli literarno in poslej stalno .rubriko pod naslovom Pesnik se predstavi. Pripravljala jo bosta Ivan Mirt in Vid-ka Kuselj.
ca Vogrinc v posebni oddaji predstavila našo glasbeno sekcijo.«
- Kot rečeno, poteka v klubu več dejavnosti, ki se združujejo na prireditvah. To so, denimo, literarno-glasbeni nastopi v delovnih organizacijah ali za člane delovnih kolektivov. Kot največje prireditve pa Marija Kalčič-Mirtič omenja tradicionalni klubski večer Sonce v predalu, zatem Obljube, obljube, Večer z vami in Večer s K. Zanimive pasobileše:recitalČrniko-nji (iz knjige Plat zvona Bena Zupančiča, po katerem se klub imenuje), O, Vrba — recital v angleščini, nemščini, francoščini, kitajščini in drugih jezikih, v katere je Prešeren preveden, recital Skrčka čez palico in še katera.
In kaj pravi Marija Kalčič-Mirtič o sebi? »Pišem kratko prozo, pesmi in dramske tekste. Svoja dela objavljam v Literarnih listih, na brežiškem radiu in v Literarnem nokturnu ljubljanskega radia j>a v Mentorju, Obrazih, Dialogih. Trenutno vodim na brežiškem radiu oddajo Pesnik na obisku. Kot predsednica kluba pa bi želela, da bi se v klub vključilo še več literatov in izvajalcev.«
I.	Z. •
Vinica spet pričakuje literate
Za območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo 14. februarja in že drugič v tem kraju, je literarne prispevke poslalo 28 avtorjev
VINICA — V tem belokranjskem kraju ob Kolpi, kjer seje začelo življenje dveh pomembnih Slovencev, pesnika Otona Župančiča in akademika dr. Otona Berkopca, bo v soboto, 14. februarja, že drugič območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Organizatorice te prireditve so občinske Zveze kulturnih organizacij dolenjske regije, ki pa so se že lani dogovorile, da bo območno srečanje literatov začetnikov vsako leto v Vinici.
Za letošnje »viniško« srečanje, ki	na so tudi njihova imena, razen v
ga bo v imenu organizatoric spet	enem primeru, ko je avtor svojo
izvedla Zveza kulturnih organizacij	pošiljko opremil le s šifro »JU«.
črnomaljske občine, je literarne prispevke poslalo 28 avtorjev. Zna-
Pošiljka je bila odposlana iz Ivančne gorice, zato domnevajo, daje avtor
Kmalu v novih prostorih
Učenci ribniške glasbene šole veliko nastopajo—Največ se jih uči klavirja, harmonike in kitare
RIBNICA —Pogoji za 120 učencev glasbene šole in njihovih 9 učiteljev se bodo kmalu izboljšali, saj smo pred otvoritvijo novih oziroma prenovljenih učilnic in drugih potrebnih prostorov.
Teh 120 učencev je razporejenih v oddelke za klavir, kitaro, harmoniko (za kar je med učenci največ zanimanja), trobila, pihala (kjer je učencev premalo že za potrebe ribniške godbe na pihala in si prizadevajo pridobiti več šolarjev) in violino.
na številnih in izven nje.
Učenci nastopajo prireditvah v občini Pravkar sta bila končana dva nastopa interne produckije za mlajše učence. Pred novoletnimi prazniki so nastopili v Inlesu, Grčaricah, Sodražici in GG Kočevje. Dobro sodelujejo tudi z glasbeno šolo v Kočevju.
Oktobra je dolžnost ravnatelja šole prevzel Mirko Rebolj, kije tudi predsednik Društva glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske. Z njegovim prihodom seje delo glasbene šole še okrepilo, saj so v sodelovanju s kulturno skupnostjo pripravili ali zastavili vrsto aktivnosti, tudi koncert pianista Igorja Dekleve in nastop priznanih glasbe-
KLAVDIJ TUTTA V GALERIJI ZDSLU
LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov bodo danes odprli razstavo akademskega slikarja Klavdija Tutte. Dela tega zanimivega ustvarjalca bodo na ogled do 4. marca.
nikov v okviru festivala Revolucija in glasba.
• Za slovenski kulturni praznik načrtujejo priložnostni koncert. 24. februarja bo revija mladih glasbenikov Zasavja, Ljubljane in Notranjske, aprila javno radijsko snemanje, maja skupni nastop z mladimi iz Kočevja, bo pa še več drugih nastopov in prireditev.
Za uspeh je zaslužen prizadeven učiteljski kader, med katerim zasluži še posebno pohvalo za organizacijo prireditev učiteljica klavirja Janja Galičič.
M. GLAVONJIČ
Februar poživlja enoličnost
Številne kulturne prireditve v brežiški občini — Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo jutri zvečer v brežiškem prosvetnem domu_
BREŽICE — Slovenski kulturni praznik bodo Brežičani obeležili z več prireditvami, ki se bodo vrstile ves mesec. Začele so se ta teden z dopoldanskimi predstavami v Kinu Brežice. Za učence osnovnih šol predvajajo od 3. do 6. februa-ija mladinski film Čas brez pravljic po knjižnem delu Boruta Pečarja.
Osrednja občinska proslava bo jutri zvečer ob 18. uri v Prosvetnem domu. Prirejata jo Zveza kulturnih organizacij in krajevna konferenca SZDL Brežice. Gost večera bo dramski igralec Dare Ulaga. Občinstvu se bo predstavil z monodramo »Vsi tirani, mameluki so hud konec vzeli« in mu tako približal Trubarjevo besedilo o morali Lex moralis.
Umrl je pesnik Gregor Strniša
Slovensko kulturno javnost je minule dni pretresla novica, daje končal svojo življenjsko pot pesnik in dramatik Gregor Strniša. Življenje se mu je začelo in končalo v Ljubljani, umrl je v 57. letu.
Za Strnišem je ostal pomemben pesniški in dramski opus. Čeprav se je že v otroštvu odločala njegova temeljna usmeritev v književnost, je svojo prvo pesniško zbirko Mozaiki izdal dokaj pozno, pri devetindvajsetih letih. Potem so sledile: Odisej, Zvezde, Oko, Škarje, Jajce in Vesolje. Sočasno so nastajale tudi njegove drame: Samorog, Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju, Ljudožerci in Driada. Zadnje njegovo delo je Relativnostna pesnitev,, teoretična razprava o pesništvu, za katero pa trenutno še ne vedo, ali jo je tudi dokončal.
Strniševo življenje je bilo, to zdaj že lahko zapišemo, v celoti posvečeno besedni umetnosti. Bil je eden tistih naših ustvarjalcev, ki so najvidneje zaznamovali slovensko poezijo 20. stoletja, ji dali tudi visokovred-nostni pečat.
Od 6. do 16. februarja bo v Občinski matični knjižnici priložnostna razstava Prešernovih del. Bralcem, ki se bodo v tem času pridružili njenim članom, letos ne bo trebaplačati članarine. Knjige si bodo lahko vse leto izposojali brezplačno. Knjižničarke bodo v mesecu kulture gostoljubno sprejemale obiske učencev prvih razredov osnovnih šol, jim razkazale knjižnico in jim za slovo povedale še pravljico.
Kulturna skupnost je pripravila krajši kulturni program zaudeležen-
V KRKI CLAN SKUPINE »JUNIJ«
NOVO MESTO — Delovni kolektiv novomeške tovarne zdravil bo slovenski kulturni praznik počastil z likovno razstavo, na kateri se bo s svojimi deli predstavil akademski kipar Boštjan Putrih iz Ljubljane, član znane skupine Junij. Razstavo njegovih kipov iz gline in gipsa ter akvarelov bodo odprli jutri ob 13. uri s krajšim kulturnim programom v avli Krkine poslovne stavbe v Ločni, nakar bo na ogled do konca februarja.
TOFOV »SVEJK« V GOSTEH
KRŠKO — Tukajšnji Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja je v počastitev slovenskega kulturnega praznika povabil v goste skupino, ki uprizarja Občinskega svetnika Jožefa Švejka avtorja Toneta Fornezzija — Tofa. Skupina, v kateri so igralec Janez Hočevar-Rifle(Švejk), Maja Boh in Ivo Umek, bo v krški občini gostovala v soboto, 7. februarja. Ob 17. uri bo predstava v Koprivnici, ob 19.30 pa na Raki.
ce skupščine, kijosklicujezavtorek, 10. februarja, ob 11. uriv Posavskem muzeju. Delegate bodo ob tej priložnosti seznanili z delom muzeja in jih pospremili skozi razstavne in delovne prostore.
Kulturni praznik bodo ta mesec počastila tudi prosvetna društva. Letne konference bodo obogatila z nastopi svojih sekcij po krajevnih skupnostih.
J.T.
ŽUPANČIČEVA PRIZNANJA
ČRNOMELJ — Na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku, ki bo v črnomaljskem kulturnem domu v petek, 6. februarja, ob 19. uri, bodo zaslužnim kulturnim delavcem letos prvič podelili tudi Župančičeva priznanja. Župančičevi plaketi za življenjsko delo bosta dobila Evgen Cestnik iz Dragatuša, pesnik, pevovodja in organizator kulturnega življenja, ter Martina Jakša iz Semiča, folkloristka in dolgoletna^ voditeljica folklorne skupine. Župančičeve diplome pa bodo prejeli: KUD Niko Zupanič iz Gribelj za uspešno delo in organizacijo revije obkolp-skih pevskih zborov; Brane Podgornik, pevovodja, za uspešno organizacijo lanskoletne revije slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v Črnomlju; Janko Butala, likovnik, za uspelo samostojno razstavo »Podobe iz Bele krajine«; Lidija Saje, pevovodja, ter Anica Benčič, pevka in organizatorica kulturnega življenja.
FILMI O BELI KRAJINI
ČRNOMELJ — V okviru praznovanja črnomaljskega občinskega praznika bodo v sredo, 11. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na ogled arhivski filmi o življenju v Beli krajini pred 2. svetovno vojno, med njo in tik po njej. Filme so posneli Božidar Jakac ter Milka in Metod Badjura. Vstop bo prost.
od tam. Prosijo, naj takoj, ko bo prebral te vrstice, pošlje na naslov Zveze kulturnih organizacij v Črnomelj tudi svoje pravo ime.
Medtem je tudi posebna strokovna žirija, ki so jo določile organizatorice območnega srečanja v Vinici, končala delo. Izbrala je besedila, ki bodo predstavljena na literarnem večeru, in bržčas tudi katerega od avtorjev predlagala za republiško zaključno prireditev pesnikov in pisateljev začetnikov. Vendar bo žirija svojo odločitev sporočila šele za tako imenovano okroglo mizo, s katero se bo prihodnjo soboto začelo srečanje v Vinici. Tedaj bodo avtorji v pogovoru s člani žirije tudi kaj več slišali o svojem pisanju, o njegovih dobrih straneh, pa tudi o napakah in pomanjkljivostih poslanih besedil.
Literarni večer, na katerem bodo predstavljena besedila izbranih avtorjev, bo torej po okrogli mizi. Popestrili ga bodo z glasbenimi vložki domačih amaterskih izvajalcev.
Na tem srečanju izbrana, se pravi kvalitetnejša literarna besedila bi radi objavili. Občinske Zveze kulturnih organizacij dolenjske regije kot organizatorice literarnega srečanja v Vinici želijo, da bi besedila izšla v Samorastniški besedi. Ta revija, ki jo izdaja občinska kulturna skupnost v Trebnjem, pa prav zdaj doživlja zastoj, saj npr. lani ni izšla nobena številka. Če se bodo dogovorili, to ne bo le obudilo Samorastniške besede, ki naj bi poslej tudi uradno postala regijska (predlog je, da bi izhajala v okviru založniške dejavnosti pri Dolenjskem muzeju), temveč bi v reviji objavili tudi najboljša dela z lanskega prvega srečanja literatov začetnikov v Vinici.
I.	Z.
založniški svet
NOVO MESTO — Večkrat je bilo poudarjeno, da bo moč program založniške dejavnosti pri Dolenjskem muzeju izpeljati le s profesionalnim kadrom. Prvi korak so v tej smeri že naredili. Založniški svet je dal prejšnji teden soglasje za zaposlitev dveh ljudi, ki sta se javila na razpis. Tako bo Janko Saje opravljal naloge operativno-tehnič-nega urednika, Ilija Globačnik pa bo odgovoren za trženje. Oba bosta delala v založniškem oddelku, ki ga bodo formalno ustanovili po sklenitvi delovnega razmerja.
PRI SLONU MALO NOVEGA
NOVO MESTO — Minuli petek so v razstavišču gostišča Pri slonu odprli razstavo likovnih del Suzane Hočevar, članice likovne skupine »Vladimir Lamut« iz Novega mesta. Mlada ustvarjalka se predstavlja z dvanajstimi risbami — krokiji, na katerih je upodobila ženske akte. Motivno je ta razstava dokaj sorodna z dosedanjimi, zlasti ponovole-tnimi, s katerimi so tudi stopili pred javnost člani omenjene likovne skupine. Jutri je na vrsti že nov razsta-vljalec — Aleksander Nišavič.
Srečanje, čeprav bo nedelja
V Trebnjem 8. februarja prvič srečanje kulturnih delavcev iz vse občine — Stane Novak: »Priložnost, da se pogovorimo o problemih ustvarjalcev«
TREBNJE — V trebanjski občini bodo bližnji slovenski kulturni praznik proslavljali precej v duhu priporočila, ki ga je podpisal pisatelj Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo. Pripravili so več prireditev in se dogovorili, da bodo najpomembnejšo izvedli na sam praznik torej
8.	februarja, čeprav bo ta dan nedelja.
»Tega dne dopoldne bomo v Trebnjem prvič organizirali srečanje vseh, ki se v trebanjski občini kakorkoli ukvarjajo s kulturo,« pravi Stane Novak, predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti, ki seje zadnja leta uveljavil tudi kot samorastni kipar. »Nadejam se, da se bo vabilu odzvalo kakih 50 udeležencev, od tega vsi pesniki in pisatelji, likovniki, glasbeniki, organizatorji kulturnega življenja in drugi, ki ali načrtujejo ali izvajajo kulturno politiko in oblike kulturnega življenja Srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno, se bo začelo s krajšim kulturnim programom, sledil bo nagovor — najbrž ga bom moral imeti kar sam — nato bo skromnejša pogostitev,
na koncu pa pogovor o kulturnem delovanjirv trebanjski občini in še posebej o možnostih za delo ter vprašanjih, na katera naletevajo posamezniki in skupine.«
To srečanje se bo bržkone končalo z dogovorom, kako vleči
Stane Novak
kulturni voz skozi leto, ki spet ne obeta posebno dobrih razmer za kulturno delo. »Spet si namreč belimo glave s tem, kako jn kaj načrtovati glede na sredstva, ki jih bomo dobili, in obenem, kako to skromno vsoto pametno razdeliti,
da bi bilo vsaj tam, kjer bo denar porabljen, kaj koristi,« razpreda Novak problematiko, s kakršno se ta čas ubadajo še v prenekateri občinski kulturni skupnosti.
Sicer pa bodo tudi v kulturni skupnosti glavno pozornost posvetili nekaterim kulturnim jubilejem. Prvega bodo proslavljali že prihodnji teden. To bo na Veliki Loki, kjer obhaja tamkajšnje kulturno društvo 40-letnico ustanovitve. Gledališkaskupinategadru-štva je pod režijskim vodstvom Ludvika Bizjaka naštudirala Finžga-rjevo ljudsko igro Veriga in jo bo uprizorila te dni. Drugi, pomembnejši jubilej, ki ga bodo proslavljali poleti, pa je povezan s taborom likovnih samorastnikov. »Letos bomo tabor izvedli že dvajsetič in to nameravamo trajneje obeležiti. Za zdaj lahko povem le to, da bo to letos najpomembnejša kulturna manifestacija v naši občini,« še pristavi Novak, ki bo imel pri jubilejnem taboru vsaj organizacijske in podobne naloge, če že iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogel biti član ustvarjalne druščine.
1.	Z.
Gabrski kino ni ugasnil
V tem kraju pod Gorjanci ni kulturnega mrtvila
GABRJE — Prebivalci tega kraja pod Gorjanci ne čakajo pomladi na zapečku. Njihov večnamenski dom, ki so ga s prostovoljnim delom zgradili pred šestimi leti, je domala vsako soboto in nedeljo zaseden do zadnjega kotička. Se posebej dobro so obiskane kino predstave, saj je gabrski kino poleg škocjanskega in šentjernejskega eden redkih podeželskih, ki še ni ugasnil. Dobre filme si pridejo ogledat tudi mladi iz Šmarjete, Bele cerkve, Stopič, seveda pa ne manjkajo tisti iz podgorjanskih vasi, tako da je včasih v dvorani tudi več kot 350 ljudi.
Za kino predstave in vse, kar je v zvezi s tem, skrbi Slavko Bogolin, ki seje v ta kraj preselil iz Kočevja. »Naša dvorana res ne počiva in tudi pozimi se ni bati, da bi radiatorji zamrznili. Marsikaj se v njej dogaja med
Slavko Bogolin
tednom, seveda pa je za zabavo na kmetih še največ časa ob koncu tedna. V zimskem in spomladanskem času tu redno gostujejo dolenjske gledališke skupine, v gosteh pa smo imeli celo Koprčane. Aktivni so tudi mladinci, 1ci nekajkrat na leto pripravijo ples z živo-glasbo. Seveda ne manjka tudi proslav, ki jih pripravijo domači šolarji skupaj z mladinci in mešanim pevskim zborom«, je povedal Bogolin.
V Gabrju so kino predstave tiste, ki vse leto redno zapolnijo sobotne in nedeljske večere. Organizacija filmskih predstav v takšnem kraju ni lahko delo. Potrebno je zagotoviti, da film pride pravočasno na brusniško ali novomeško pošto, pomembno je tudi dobro obveščanje, pripravljena dvorana, in obiskovalcev ne manjka: Bogolinu pri projekciji pomaga za to izšolani Robi Rukše, biljeter paje Franc Kozlevc.
»Stari Iskrin projektor nam še dobro služi, težave imamo le z nabavo elektrod. Ko bi imeli dva projektorja, nam med kino predstavo ne bi bilo potrebno ustavljati slike. Ljudje so tega navajeni in sprejemajo z razumevanjem,« pove Slavko, ki ima več težav kot s projektorjem z izbiro filmov. Domači filmi so slabo obiskani, zato naroča le takšne, za katere ve, da se ne bodo vrteli pred prazno dvorano. V zadnjem času sta bila najbolj obiskana domača filma Poletje v školjki in Čas brez pravljic, ki so ga v lanskem letu snemali na tem območju. »Škoda, da ni pravega razumevanja z brusniško šolo. Filmske predstave bi lahko imeli v Gabrju. Tako pa zaradi njih zgubijo ves dan v Novem mestu,« je povedal.
J. PAVLIN
PRIPRAVE NA REVIJE
NOVO MESTO — Pevski zbori v vseh štirih občinah dolenjske regije so se že začeli pripravljati na pevske revije, ki bodo to pomlad. Najprej bodo revije po občinah, najboljši zbori pa bodo nastopili na medobčinskih revijah pod pokroviteljstvom Medobčinske pevske zveze Dolenjske in Bele krajine. Medobčinska revija za otroške in mladinske zbore bo 21. aprila v Novem mestu, medobčinska revija odraslih zborov pa junija, bržčas tudi v Novem mestu.	,	j	/A
pisma
in
odmevi
SLABA CESTA
Kadar grem po cesti iz Škocjana proti Dolnjim Dolam in naprej čez Jelendol do Sevnice, se sprašujem, kakšna je bila ta pot pred 50 leti in prej. Mislim, da se bistveno ni spremenila. Po nalivu je pot povsem razdejana z globokimi jarki. Očitno zaradi tega nikogar ne boli glava. Ne vem, zakaj Slovenci, predvsem pa Dolenjci, tako malo naredimo za izboljšanje prometnih povezav. V drugih republikah so zgradili dobre ceste.
Mislim, da je nujno potrebno čimprej planirati asfaltno cesto Škocjan-Ševnica čez Dole, Jelendol in Otresk. Cesta bi morala biti malo širša, kot je sedaj, ko se avtomobila težko srečata.	F.	M.
Ljubljana
LAHKOMISELNO Z VODNIMI VIRI
KOBLARJI PRI KOČEVJU — V tem naselju in bližnji okolici je bilo pred drugo svetovno vojno in nekaj povojnih let več naravnih vodnih virov. Povečana stanovanjska izgradnja in prodaja zemljišč sta vplivali, da je bila pretežna večina teh vodnih virov zasuta in neuporabna za pitno vodo. Čas bi oil, da bi pristojne strokovne službe posvetile tudi tem vprašanjem več skrbi kot do sedaj.
V. D.
BORCI ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE!
Vabimo vas na zbor skupnosti borcev in na 24. tradicionalno tovariško srečanje, ki bo v soboto, 7. februarja, ob 12. uri v Domu JLA v Ljubljani.
< ODBOR SKUPNOSTI BORCEV ^XIV. DIVIZIJE
Še: odgovorom premalo pozornosti
Ljudje imamo pravico do uradnega odgovora
Sodeč po članku v Dolenjskem listu od X. januarja delegati zbora krajevnih skupnosti občineČrnomelj na zadnji seji spet niso bili zadovoljni z odgovori na njihova delegatska vprašanja.
Kot kaže, so odgovori na ta vprašanja kronična »bolezen«, saj se prenašajo iz mandata v mandat. Najmanj sprejemljivo pa je, da imajo tisti organi, ki jim je vprašanje zastavljeno, izredno trdo kožo. Tako sem na primer jaz v Dolenjskem listu od 7. 8. 86. podrobno opisal usodo tudi družbeno pomembnega delegatskega vprašanja o trošenju sredstev najemnin za nacionalizirane poslovne prostore. Na odgovor na to vprašanje čaka takratna konferenca delegacij in javnost že prek enajst let, vendar se tudi na to kritiko doslej ni odzval še noben prizadeti organ.
Da v tem primeru ne bom predolg,si jemljem pravico, da pristojne občinske organe in tudi javnost opozorim na dejstvo, da se pred osemindvajsetimi leti nacionalizirani poslovni prostori vztrajno starajo in propadajo. Ne ustvarjajo pa se potrebna sredstva za amortizacijo in ko bodo eden za drugim postali neuporabni, se nihče ne vpraša, kaj potem.
JANKO VRANEŠ1Č Črnomelj Kolodvorska cesta št. 49
Protest
proti
imenu Gottsche
Zakaj nemško ime Kočevja za slovensko rock skupino?
V Dolenjskem listu je bil 11. decembra lani objavljen prispevek z naslovom »Protest proti nasilju in vojnam« o prireditvi, ki jo je spodbudila kočevska rock skupina Gottsche. Hvalevredna pobuda, zato pa toliko večje obsodbe vreden naziv, s katerim se kiti ta skupina. Doma sem iz Kočevja in skoraj ne morem verjeti, da ni nikogar, ki bi se uprl takemu poimenovanju. Kje so družbene organiza; cije, kje Zveza borcev?
Slovenci, predvsem pa napredna dijaška mladina, smo se pred vojno v tem izpostavljenem mestu še kako zavedali svoje slovenske narodnosti, ne glede na svoje politično prepričanje. To smo dokazovali z vključevanjem v takratno sokolsko društvo, še posebej pa, ko je za Slovence prišel čas velike preizkušnje. Velik del te mladine je odšel v partizane in mnogi se jtiso nikoli več vrnili iz bojev.
In zdaj se najde nekdo, ki z izzivalnim nemškim imenom kot da skuša pogaziti ves ta naš narodni ponos in pridobitve revolucije. Zakaj je treba žaliti čustva ljudi, ki niso klonili niti v najhujših trenutkih, ki so nam jih prizadeli Nemci in ki so ponosni na to?
FRANCE SMOLE Ljubljana Fabianijeva 33
Napak veliko, krivca pa ni
Odgovor KS in DPO Suhor na pismo s tem naslovom (DL, 22. januarja)
Stane Željko v svojem pismu opozarja in kaže na napake v naši krajevni skupnosti, zato mu bomo skušali odgovoriti po problemih, kol jih načenja. da ne bi izpadlo vse preveč enostransko in ker ni nikdar zahteval odgovora tam, kjer bi ga moral dobiti, namreč v KS.
Komasacije, pa naj bodo v Malem vrhu ali pa kje drugje, potekajo po zakonu o kmetijskih zemljiščih in po postopku, ki je tam predviden. KS z njimi nima ničesar, zato bi moral tov. Željko iskati odgovor na svoje pripombe na občini.
Vodovod je splošen problem Bele krajine, ne samo naše KS, o čemer je bilo že dosti napisanega, in to od njegove postavitve. KS je premalo bogata, da bi vodovod obnovila ali sama našla novo zajetje, čeprav smo v sodelovanju z občino zajetje že iskali. Če ga ne najdemo, si ga žal tudi izmisliti ne moremo.
Na kulturno-prosvetnem domu žlebovi ne visijo, o čemer se lahko prepriča na lastne oči vsak krajan, ki dobro vidi, saj so žlebovi popravljeni sproti. Sejna soba v prosvetnem domu je vedno na razpolago, vendar so seje sveta KS in ostali sestanki v šoli. ker je la vedno odprta za KS. Zbori krajanov pa so v prosvetnem domu v dvorani. Prosvetni dom je namenjen kulturnim potrebam krajanov in potrebam šole, ne pa gostinstvu, saj dom vzdržujemo iz najemnine za stanovanja in dvorano. Najemnino za stanovanja pa plačuje šola (tudi. če so prazna), saj so namenjena za šolski kader. Tudi najemnino za dvorano plačuje šola. Spodnje stanovanje ni prazno in rezervirano za neznano koga. ampak v njem stanuje družina, ki jo Željko pozna.
Kar se tiče »gatra«. drži trditev, da so ga dobili borci NOV kot darilo. Če bi bil tov. Željko na sestanku, ko smo obravnavali ta problem, bi zvedel, da je postal »gater« osnovno sredstvo obrata 1MV na Suhorju, ki ga je tudi na javni licitaciji prodal. Če bi bil kak
interesent v KS, bi ga gotovo dobil po ceni, kot je bij dejansko prodan. Torej bi tudi tov. Željko lahko plačal zanj smešno nizko ceno. po kateri ga je prodala 1MV, ne pa »zapravila KS«.
O možnosti postavitve »Iskre« pri nas pred leti ni sodil sedanji svet KS. Zato ne bi bilo napak, če bi bil tov. Željko pri kazanju na štiri krivce konkreten in povedal imena in priimke. Kljub temu pa menimo, da je z nami vred prevelik laik, da bi lahko vedel oziroma predvidel, ali bi shranjeni odpadki v Šlublu ali Marlovih dragah prišli v pitno podtalnico ali ne.
Prvič slišimo o strašni konkurenci med »spodnjo« in »zgornjo« trgovino. Odkod tov. Željku takšne izmišljotine, ne vemo. Obe trgovini spadata pod isto podjetje in v obeh so prodajalke zelo prijazne m ustrežljive, kupec pa lahko gre, v katero hoče. Da katera od trgovin ni odprta tudi popoldan, pa tudi nam ni prav. Z vodstvom smo se že pogovarjali o tem. žal pa KS ne more nekomu predpisati delovnega časa, ker te pravice nima. Enako velja za mesnico. Zato tov. Željku predla-
STROJ BREZ PEHOTE
GABERJE — Ob januarskem velikem snegu je cestarjem s stroji uspelo očistiti obmirnsko cesto. Tod je tudi več avtobusnih postajališč, te pa so žal prezrli. Tako so ljudje sami očistili postajališči v Dulah in Tržišču, pravijo, da za zgled, da bi cestarji lahko videli, kako se to dela. Menijo, da ni vse, če se pač pojavi greder ali plug, potniki pa se morajo, čakaje na avtobus, drenjati in prestopati na cesti. Ker ostalih cestarjev ob takih prilikah ni na spregled, ljudje menijo, da je tak stroj kot tank v vojni brez pehote.
A. Z.
Dom kulture naj dobro dela!
Zavod za kulturno dejavnost je imel zelo široko dejavnost
Nimam namena oporekati ustanovitvi Doma kulture kot samostojne delovne organizacije, ne morem pa se strinjati s pisanjem 1. Z., kije v vrsti številk Dolenjskega lista omenjal in tudi utemeljeval potrebo po ustanovitvi te delovne organizacije. V članku »Domotožje za preživetim« je 24. aprila 1980 zapisal vrsto netočnosti in nesprejemljivih želja. Vse to izzveni povsem drugače v zapisu »Iti bomo morali med ljudi« v DL 15. januarja 1987.
Ko smo ustanavljali Zavod za kulturno dejavnost, smo imeli v mislih vrsto nazivov, tudi Dom kulture, vendar so pravniki takrat na občini menili, daje boljši naziv Zavod za kulturno dejavnost. Zavod je imel zasnovano zelo široko dejavnost kljub pomanjkanju delavcev, predvsem strokovnjakov. Poleg redne dejavnosti (vzdrževanje doma, predvajanje filmov) so se pojavile še druge: gledališka knjižnica, izposojanje opreme, rekvizitov in oblek, ozvočenja, baletna skupina, gledališče mladih, filmsko gledališče, filmska vzgoja in še kaj, za kar gredo zasluge pokojnemu Lojzetu Kastelcu, ki je strokovno in dobro vodil delo. Ne smemo pozabiti zelo uspešne organizacije Dolenjskega poletja, ki je se-
ZLATA POROKA KOSARJEVIH
ŽIGARSKl VRH — V krogu domačih in sosedov sta obhajala zlato poroko Alojz in Kristina Košarjeva iz Žigarskega vrha v sevniški občini. Vse življenje sta trdna kmeta. Rodilo se jima je šest otrok: štirje sinovi in dvoje hčera.
daj popolnoma zamrlo, pa gledaliških predstav na Glavnem trgu in dvorišču grmske šole. Zelo močna je bila dejavnost potujočega kina, gledaliških in glasbenih gostovanj ipd. Vse to je čez noč propadlo, ko je bil ukinjen Zavod za kulturno dejavnost.
Nismo imeli nikakršnega domotožja, temveč željo po dobrem in uspešnem d:lu na področju kulture. Ce so samostojni muzej, knjižnica, glasbena šola, zakaj ne bi bil tudi dom kulture? Zakaj Novo mesto nima stalnega kina ali delovne organizacije za prirejanje kino predstav? Danes bi lahko imeli v Novem mestu dom kulture in poleg njega še dvorano za kino predstave. Akcija, ki jo je sprožil tedanji Zavod za kulturno dejavnost za izgradnjo dvorane ob domu kulture, pa je naletela na splošno nerazumevanje, češ saj bomo gradili dom JLA. Nihče ni pomislil, da imajo domovi JLA drug namen in pomen. V DL seje takrat pojavil izziv: ali gradnja nove šole, centralne kurjave v gimnaziji ali kinodvorana. Akcija za kino dvorano je propadla, republiška sredstva, ki so bila namenjena za to. So dobili Mariborčani za dograditev kino gledališča. Enako je bilo z akcijo za ureditev dvorišča na grmskem gradu.
V času Zavoda naj bi ZKO živel v senci zavoda, sedaj pa Dom kulture živi v senci ZKO. Niti tedaj, niti sedaj delavci, odgovorni za to, ne posvečajo kaj dosti pozornosti društvom v občini. Ne gre vedno le za ljudi, ampak često tudi za denar, v še večji meri pa za pripravljenost ljudi za delo. Voluntarizem je danes na veliki preizkušnji.
Čudim se, daje tedanje vodstvoOK SZDL odklonilo ustanovitev delovne organizacije. Delavci v takratni delovni skupnosti niso imeli nikakršnih pravic, le dolžnosti, fudi ko se je razpravljalo o kulturnem centru, ni bil povabljen zraven nihče iz delovne skupnosti, prav tako ne na skupni izlet v Mursko Soboto, kjer so že imeli tak center. Če je bil izvršni svet za tako rešitev, zakaj je niso sprejeli tudi ostali delavci s področja kulture? Ne glede na vse našteto želim, da bi nova delovna organizacija Dom kulture delovala kar najbolj uspešno in da bi imela pomoč od vseh, ki so za to odgovorni in ki lahko pripomorejo k razvoju in napredku kulture v Novem mestu in občini. Želim tudi, da bi bilo dobro sodelovanje med Domom kulture, kulturno skupnostjo in ZKO.
F. ŠEGED1N
gamo, da se vključi v potrošniški svet, morda bo pri reševanju problemov on imel več uspehov.
O telefonu sc s predstavniki PIT pogovarjamo že več let. Že zdavnaj je bil telefon v naših planih. Prav v tem času zbiramo denar od naročnikov. Tudrnam bi bilo veliko ljubše obrniti številčnico iz tople kuhinje, kot pa se za vsako malenkost voziti z avtobusom ali avtom tja, kjer bi nas sicer stalo le minuto telefonskega pogovora. Zakaj izgradnja telefona ni bila v interesu PIT. ne vemo in bi tov. Željko verjetno dobil odgovor tam.
Izkoriščanje peskokopov je urejeno z zakonom, ki tudi določa, kdaj in pod kakšnimi pogoji ter kdo ga lahko izkorišča. Naša KS si tega zakona ni izmislila. Ves denar od prodanega peska porabimoA' KS za njene potrebe in razvoj. Vsak krajan lahko, kadarkoli želi, kijpi pesek »na debelo« ah pa v »lekarniških količinah« po dnevni ceni.
Če na katero od načetih tem nismo odgovorili, naj nam tov. Željko oprosti. Lepo in prav je, da se krešejo mnenja o žgočih problemih v KS in da so ljudje z njimi seznanjeni. Zato imamo organe v KS. na katere se vsakdo lahko obrne. Ker pa vsi opravljamo delo zastonj, je jasno, da ne moremo biti vedno na razpolago, ker moramo tudi mi živeti vsak od svojega dela in poklica. Kazanje in namigovanje na krivce na splošno in v laki obliki pa po naše ni primerno, zlasti ne po gostilnah, trgovinah in časopisih, ker se tako o delu v KS ustvari popačena in neobjektivna slika. lov. Željko s svojim primerom dokazuje, da le ne drži njegova trditev, da se pri nas po vojni ni nič naredilo, saj ima lepo domačijo, ki si jo je napravil z lastnim delom in družino. Sledove napredka, pa čeprav po njegovem borne, uživajo tudi njegovi otroci. Če je željan, da se njegovo ime pojavlja v sredstvih javnega obveščanja, naj piše o stvareh, na katere se spozna, ali pa o katerih je obveščen in ki so preverjene. Če pa želi pomagati pri napredku v KS. naj to ne dela več s podobnimi članki, ampak naj se oglasi na prvem sestanku ali zboru krajanov in pove, kaj ga tišči. Vrata za tiste, ki hočejo delati zastonj in z dobro voljo, so nastežaj odprta in ne bo zmanjkalo nedela in ne funkcij v KS. Tako bo tov. Željko lahko prišel v polni meri na svoj račun, česar do sedaj ni pokazal.
Svet KS Suhor in DPO Suhor
Solarji o kulturi
• Kultura je pesništvo in slikarstvo. Kultura je pomembna za' državo.
• Kultura je glasba. Jolklora. Kultura je znanost, ki nas uči. kaj delamo v prostem času.
• Kultura je tisto, kar daje nekemu človeku posebno draž; lepo obnašanje. pisanje pesmi, knjig, romanov. Tudi za narod je kultura pomembna. Brez kulture ni ljudstva. V vsakem človeku se skriva kultura.
• Kultura so prireditve. Jilmi, mitingi, vse, kjer se zbirajo ljudje, govorijo v domačem jeziku, kultura so razstave domačih del.
• Kultura je to, da veš kaj o filmih, dramah, da bereš knjige in se izobražuješ.
• Kultura je nekaj, kar morajo imeti ljudje, da se sprostijo: to je izobraženost ljudstva.
• Kultura je ustvarjalna umetnost. Brez kulture ne bi bilo takega življenja, kot je sedaj. Če ne bi bilo kulture, bi bilo pusto.
• Kultura je lepo vedenje, da spoštuješ ljudi, da pišeš knjige.
• Kultura je beseda, ki je najdem veliko v raznih časopisih.
• Kultura je stvar, brez katere ne moremo živeti. V vsakem delu je det kulture, tudi v športu, glasbi.
• Kultura je značaj naroda, njegova ohranitev kulturne dediščine, krepitev narodne zavesti, izobraževanje in izpopolnjevanje. In narod, ki nima kulture, je izumrl.
• Kultura je kesanje naroda in razumevanje med ljudmi.
• Kultura je npr., da se vsi ljudje spoštujejo, mladi spoštujejo starejše. Kultura je tudi to, da ohranjamo stare običaje.
SMUČARSKI TEČAJ NA LISCI
Smučarski klub Sevnica je za sto učencev osnovnih šol v sevniški občini pripravil prijetne ure smučanja na Lisci. Razdeljeni smo bili v deset skupin, ki so jih vodili marljivi in prijetni vaditelji. V lepem spominu nam bo ostala nočna smuka pa tudi zaključni večer s plesom. Upamo, da se bomo drugo leto spet srečali na Lisci.
VESELI TEČAJNIKI
Novo pri zadružni gradnji
Na kratko o novostih na področju zadružne gradnje— Podrobna pojasnila dobite pri stanovanjski skupnosti
KOČEVJE — Prejeli smo pismo bralca, v katerem pisec ugotavlja, daje v občini Kočevje delovalo že večstanovanjskih zadrugindasepojavljavzvezi s tem vrsta nejasnosti. Posamezniki, ki so se želeli včlaniti, so bili'pogosto odklonjeni, češ da ima zadruga dovolj članov. Izkušnje pa kažejo, da bi bilo dovolj, če bi delovala v občini le ena zadruga, pa tista dobro.
Za pojasnilo o tem smo zaprosili sekretarja Samoupravne stanovanjske skupnosti Dušana Oražma, predsednika skupščine stanovanjske zadruge Kočevje Urbana Dobovška in upravnika stanovanjske zadruge Bojana Pakiža. Iz njihovih odgovorov na kratko povzemamo naslednje:
V zadnjih letih je delovala na območju občine Kočevje le ena stanovanjska zadruga, ki pa je imela 5 enot. V
Številne možnosti sodelovanja
V italijanskem mestu Guastalla, ki je pobrateno s Trebnjem, je bil seminar o ekonomski vrednosti dela kmečkih žensk — Viden slovenski prispevek
Priznanje za karikaturo
" is A
' M 'V;
'lila:
zl - n x v l' 7 a E; ALAŠSVIČ Y’igos'avia Vrte E.e-t
JAPONSKO PRIZNANJE — Milan Alaševič, ki je tudi zunanji sodelavec Dolenjskega lista, je te dni prejel.iz japonske Osake plaketo in medaljo za to poslano karikaturo. Čestitamo!
V italijanskem mestu Guastalla. ki je pobrateno z občino Trebnje, je bil nedavno seminar o ekonomski vrednosti dela kmečkih žensk in mladine. To temo so predlagali že leta 1983 v Ljubljani na seminarju FAO. Omeniti velja, daje občina Trebnje vključena v mednarodni projekt EAO »Celovit razvoj manj razvitega območja.«
V Italiji so dali velik poudarek temu seminarju, saj pomeni uvod v vsestransko akcijo »Oživljanje vasi oz. podeželja«, ki jo je predlagal Evropski svet. Udeležilo se ga ie nad 200 kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov pokrajine Regio R.imagna, province Regio Emilia in obeineGuastalla, zadružnikov, kmetov, kmečkih žena in učencev kmetijskih in osnovnih šol. V pozdravnih besedah je predsednik trebanjske občinske skupščine Nace Dežman naglasil velik pomen strokovnega sodelovanja med pobratenima občinama, predsednik Inštituta za ruralno sociologijo Italije dr. Corado Barberis pa je v uvodnem referatu prikazal razvoj kmetijstva, izhajajoč iz zanimivih študij in kmetijske statistike, ki je v Italiji izredno dobro razvita, s posebnim poudarkom na vlogi kmečkih žensk in mladine na družinskih kmetijah.
Z več referati so sodelovali tudi udeleženci iz Slovenije. Mara Rupena je obravnavala povojni razvoj kmetijstva v Jugoslaviji in v Sloveniji s posebnim poudarkom na vlogi žensk, Tončka Berlič je predstavila kmetijstvo v Sloveniji, Žvonimir Bertok dejavnost SOZD Mercator v povezavi s kmetij-
skimi zadrugami in spreminjanje gospodarske strukture ruralnih območij, Lojze Gosar poselitveno problematiko v Suhi krajini s poudarkom na občino Trebnje, Vera Veselič povzetek študije o položaju kmečkih žensk v Sloveniji, Jožica Strmole in lončka Borštnar dejavnost občine in Kmetijske zadruge Trebnje, Breda Eojkar in Aleš Mižigoj dejavnost Doma, Uroš Janko pa dejavnost aktiva kmečkih žensk pri KZ Ljubljana TZO Dobrunje.
V razpravi so udeleženci poudarili vlogo kmetijstva danes v svetu. Gre za novo strategijo pridelave in predelave hrane, za nove programe sodelovanja kmetijstva z industrijo. V tej fazi razvoja je še zlasti potrebna večja pomoč države, prav tako pa je potrebna širša osveščenost glede na programe za intenzivnejši razvoj kmetijstva. Na seminarju je bila izražena želja, naj bi ponovno organizirali seminar s podobno tematiko, saj le z neposrednim soočanjem prakse in teorije lahko pripomorejo k nadaljnjemu razvoju kmetijstva v obeh deželah. Dr. Barberis je predlagal tri teme: razvoj drugih dejavnosti na kmečkih območjih, vloga mešanih kmetij, tipični proizvodi posamezne regije, njihova tržnost tudi v odnosu do turizma. Te teme bi bile vsekakor zelo zanimive tudi za Slovenijo.
V času seminarja sta delovni organizaciji Dom in Medex priredili razstavo izdelkov domače obrti in pridelkov s področja čebelarstva. Razstavljeni so bili tudi izdelki učencev osnovnih šol iz dolenjskih občin ter
ročna dela kmečkih žensk iz aktiva v KZ Ljubljana. TZO Dobrunje je pripravil pokušnjo domačega peciva, predstavila pa se je tudi njihova folklorna skupina. Obiskovalci razstave so pokazali veliko zanimanje tudi za nakup razstavljenih izdelkov.
Udeleženci iz Slovenije so si ogledali eno od velikih mlekarskih zadrug, kjer je bil prikazan tudi proizvodni proces za parmezan. Zanimiv je tudi ogled proizvodnih enot v kmetijski obdelovalni zadrugi Čile v Novellari. ki obstaja že vse od leta 1911. Danes je v njej 250 zadružnikov, pridelujejo žitarice, krmo, povrtnine, semena, ukvarjajo pa se tudi z živinorejo za pridelavo mleka in mesa. Bili so tudi na kmečki domačiji, ki deluje po načelu družinske zadruge, 150 ha obdelujejo družine treh bratov. Predstavniki pobratenih občin so se srečali še s predstavnikom odbora pobratenih občin iz Francije, ki je izrazil željo po sodelovanju z občino Trebnje. Predstavniki kulturnega življenja Guastalle pa so se zanimali za medsebojno sodelovanje z Trebnjem na kulturnem področju.
V zaključnih pogovorih so ugotovili, da je srečanje doseglo svoj namen in pokazalo nove možnosti in interese za sodelovanje na strokovnem in poslovnem področju. Predsednika pobratenih občin, dr. Ermano Eontanesi in Nace Dežman, sta poudarila, da taka neposredna izmenjava izkušenj veliko prispeva k zbliževanju narodov in mirnemu sožitju. Na koncu so zaslužnim organizatorjem,podelili spominska priznanja in medalje, udeležencem pa spominska darila.
ANGELCA ŽIBERNA
enoto, kije štela najmanj 20 članov, so sprejemali spomladi in jeseni, vmes pa ne. Vsaka enota je imela svoje organe. Poklicno zaposlenih niso imeli.
Začela pa seje že prenova te zadruge, ki bo zaključena še letos. Glavna njena značilnost je, da bo imeja redno zaposlena strokovna delavca, in sicer za področje gradenj, kar bodo začasno vodili pri samoupravni stanovanjski skupnosti, in financ, kar vodijo pri računovodskem biroju. To bo omogočilo, da bo zadruga sprejemala člane stalno, in neledvasrat na leto, kot jih je doslej. Taka organiziranost je bila nujna zato, ker je bil velik naval za sprejem v zadrugo, amatersko pa v zadrugi tega niso mogli več voditi.
Pogoji za sprejem so: da ima interesent lokacijsko dokumentacijo ali daje ta dokumentacija vsaj v pripravi (če gre za novogradnjo), oziroma da ima dokumente o priglasitvi del (če gre za preurejanje novejše ali stare hiše), da ima zagotovljen potrebni denar in da se je včlanil v zadrugo in plačal članarino. Član zadruge pa ima ugodnosti pri pridobivanju gradbenega zemljišča, dokumentacije in pri nabavi materiala. Na račun nižjih davkov pa je dolžan prispevati določen manjši odstotek za kritje stroškov strokovne službe zadruge.
J. PRIMC
DOBRA VOLJA ZA DOLGO ŽIVLJENJE — Zadnjega januarja je praznovala 90. rojstni dan .Marija Lukšič iz Irče vasi, najstarejša krajanka v krajevni skupnosti Drska. Čestitale smo ji tudi predstavnice krajevnega odbora Rdečega križa Drska in jo razveselile s skromnim darilcem. Lukšičeva mama se je še na lanskoletnem srečanju starostnikov v krajevni skupnosti veselo zavrtela ob zvokih harmonike. Vedra in dobrega zdravja je zaupala recept za dolgo življenje: »Vedno sem veliko delala, rada sem dobre volje in okrog sebe imam dobre ljudi.« (A. B.)
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka	do	četrtka	•
Narodi imajo dve vrsti svetinj
»Ko so časi ubožni v smislu materialnega pomanjkanja, pesnik ne more pričakovati bogatih darov za svoje delo. To je zanj lahko priložnost, da se vpraša, čemu je pesnik. To vprašanje pa se mu zastavlja v takšnih ali drugačnih razmerah, v karšnihk-oli pač živi. Človekova vest si namreč vselej odgovarja nanj. Odgovorov ni samo v primeru, ko nimamo vesti. Če si kdo vprašanje, čemu je pesnik, zastavlja šele zdaj, ko so nastopili neugodni časi, je zamudil pravi trenutek, da bi oblikoval svojo 'vest,« je v Naših razgledih med drugim zapisal pesnik in publicist Samo Simčič.
Štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja izhaja vse leto, zato najbrž ne bi bilo primerno ugotavljati, da je Simčičevo razmišljanje o »pesnikih v uboženem času« nalašč izšlo pred slovenskim kulturnim praznikom, ko vsi po vrsti že nekako ritualno objokujemo nesrečno usodo in negotov stan naših ustvarjalcev kulture.
Vendar v nedvomno ubožnih časih revščina ni enakomerno posejana po deželi. In če vemo, tako nas uče med urami zgodovine, da so perjaniki in svetinje narodov predvsem možje kulture in politike, o čemer pričajo tudi spomeniki po vsem svetu, nekako ne moremo razumeti, da klešemo spomenike (predvsent/po smrti) dokaj enakomerno enim in drugim, za življenja pa so zaslug, časti in bogastva deležni predvsem politiki.
• Ali je od vekomaj tako zato, ker, recimo, pisec na vse gleda z nejevernim, kritičnim očesom, politik pa vse upraviči in olepša? Je kulturnikova slava onost-ranskega značaja zato, ker se ne more nikoli sprijazniti z obstoječo ureditvijo sveta, politik pa je s tem svetom ne samo na ti, ampak naredi vse, da bi tak, kot je, tudi ostal? Piscu in politiku so osnovno orodje besede in misli, ki stoje za njimi. Kako lepo je povedal kulturnik Radoslav Bratič, ko je dejal, da uporablja pisatelj besede varčno, politik pa jih troši brez milosti. Pisatelj izbira knjižne izraze, boji se ponavljanja, politik razmetuje izrabljene besede, ritualno se ponavlja. Pisatelj ali pesnik bi bil rad večpomenski, politik govori kot plošča, ki jo narekuje bolj ali manj vedno isti politični trenutek.
Jasno je seveda, da omenjeni črno-beli obrazec ne velja za vse politike, kakor tudi ne za vse može peresa in kulture. Ta vednost pa naše sicer poenostavljene resnice o plačilu in slavi na tem ali onem svetu v ničemer ne spremeni. Je pač tako, da se bo pesnik, kot je reke! Samo Simčič, o smislu svojega poslanstva spraševal v za mošnjo in svobodo debelih in suhih letih. Ne glede na denarce in priznanja. Tako mu narekuje vest. S tem seveda nočem reči, da so politiki brez vesti. Vem pa, da vsi politiki tega sveta nimajo svojega dneva (ali pa so vsi njihovi), še nikoli nisem slišal, da bi bili politiki vest človeštva. Pesnike, pisatelje in ostalo kulturniško beraško elito pa je mogoče povezovati ne samo z vestjo, ampak tudi z dostojanstvom in prihodnostjo človeštva. Pijanost moči in oblasti ni vse.
M. BAUER
PEVCU
Kdo zna noč temno razjasnit’, ki tare duha!
Kdo ve
kragulja odgnati, ki kljuje srce od zora do mraka, od mraka do dne!
Kdo uči
izbrisat’ ’z spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet’ spred oči, praznoti ubežati, ki zdanje mori!
Kako
bit’ hočeš poet in ti pretežko je v prsih nosit’ al’ pekel al’ nebo!
Stanu
se svojega spomni, trpi brez miru! —
Ko se nerazviti skregajo z razumom
Kako daleč lahko pripeljejo tri ali štiri napačno razumljene besede, je postalo jasno na zadnjih dveh sejah zborov krajevne skupnosti črnomaljske občinske skupščine. Delegati so sicer končno le sprejeli predloga resolucije za letošnje leto in družbenega dogovora o skladnejšem razvoju občine do leta 1990, vendar šele po večurnih mučnih razpravah, ki so se na koncu sprevrgle v besednipingpong nekaj ljudi, po obilici vztrajanja, trme in že skoraj osebnih obračunavanj.
In kaj je bilo spornega v obeh dokumentih? Pravzaprav nič takega, kar naj bi vplivalo, ali bolje zaviralo, razvoj v občini, kije na prehodu iz nerazvite v razvito. Tako so menili delegati družbenopolitičnega zbora, združenega dela in tudi nekaj delegatov zbora krajevnih skupnosti. Ostale delegate slednjega zbora pa je motilo, da so pri razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti omenjena tudi nerazvitapodročja v razvitih krajevnih skupnostih, ki naj bi jim pri napredku pomagala družbenopolitična skupnost. S to pomočjo razvitim se nikakor niso mogli sprijazni tinerazviti Dragatušci, ki so jih solidarno podprli razvoja potrebni Vini čani, Starotržani in Adlešičani. Zaradi teh nekaj »spornih besed« je že decembra »padel« družbeni dogovor o skladnejšem razvoju občine, na nedavni seji pa tudi predlog resolucije.
• Ob pojasnitvi odgovornih, da s pomočjo manj razvitim področjem v razvitih krajevnih skupnostih nikakor niso mislili na denarno pomoč, saj za to ni sredstev, poleg tega pa je denar za nerazvite krajevne skupnosti strogo namenski, so delegati očitno spoznali zmoto in so v drugo glasovali za dokumenta. Vztrajali so le Dragatušci.
Ob tem se seveda poraja vrsta vprašanj, pa ne le delegatom, ki bi jih lahko z mirno vestjo razdelili med prizadete in neprizadete, ampak tudi čisto objektivnemu, nepristranskemu poslušalcu. Zakaj takšno nasprotovanje dokumentoma, ki sicer ne zavirata razvoja manj razvitih krajevnih
skupnosti? Tega iz besed Dragatušcev ni bilo moč razbrati. Samo ponavljanje, da pač zahtevajo črtanje tistih nekaj besed, ki veljajo razvitejšim krajevnim skupnostim, še ni bilo dovolj prepričljivo in utemeljeno in je bolj kot po argumentiranem razpravljanju, kakršnega od delegatov prav gotovo vsi pričakujejo, dišalo po trmi. Trmi, ki se je Dragatušcem ob njihovem statusu nerazvitih očitno pregloboko zarila pod kožo in so se odločili, dane bodo več popuščali. Žal se, tako kaže, niso lotili stvari na pravem mestu.
In ne nazadnje, je mar cilj črnomaljske občine, da se bodo razvijali le nerazviti, ostali pa stagnirali? Jim gre za sivo povprečje? Zagotovo ne! In kaj bi dosegli nerazviti, če bi zavirali razvoj razvitih (čeprav, če smo iskreni, prav razvit ni nihče)? Prav nič! Ali pa tudi: cela občina bi postala zopet nerazvita in potem ne bi bilo več dveh taborov in nič več rivalstva medniima. Takrat tako in tako ne bi bilo več kje vzeti denar.
M. BEZEK-JAKŠE
Gramoz kot primer sodelovanja in zaupanja
Nobena posavska občina si ne more popolnoma ločeno začrtati razvoja v prihodnjih desetletjih, zato malone vsak korak zahteva predhodno usklajevanje. To velja tudi za izkoriščanje in predelavo takega naravnega bogastva, kot je gramoz na Krškem polju.
Komunalno obrtno podjetje Brežice, Tozd Pionir Krško, Cestno podjetje Novo mesto in IG M Sava Krško so zato lani naredili skupni razvojni program za potek črpanja in delitev dela za predelavo. S tem naj bi preprečili podvajanje naložb in poenotili ponudbo večjim graditeljem.
Podatki o količini zalog in kakovosti gramoza so zbrani in KOP Brežice je s soinvestitorji že pred leti naročil geološke raziskave v severozahodnem delu bodoče akumulacije za elektrarno. Na območju 45 hektarov so ugotovili nad 3 milijone kubičnih metrov proda, vendar ga bodo zaradi nekaterih nujnih odmikov (obrežni nasip ipd.) lahko izkoristili nekaj nad 2 milijona kubikov.
Do zdaj so ga na Krškem polju načrpati 400 tisoč kubikov letno. Na levem bregu Saveje od Starega grada do Brežic dve tretjini vseh zalog ali 7milijonov kubikov. Če bi tudi vnaprej izkoriščali vsako leto enake količine kot do sedaj, bi te zadoščale za 30 let. Obetajo pa se večje investicije, od izgradnje obrežnih nasipov vzdolž hidroelektrarn do graditve avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb. Ti dve bosta požirali zelo velike količine gramoza, zato bo izkoriščanje potekalo bolj intenzivno.
Za črpanje naj bi bile praviloma takoj na vrsti površine v brežiški občini, najprej levi breg bodoče hidroelektrarne, nato desni breg in ob izteku srednjeročnega obdobja še območje Mokric.
Novo separacijo za gramoz bodo uredili v Starem gradu v krški občini. Njena zmogljivost bo 300 tisoč kubikov na leto. To bo separacija za vse člane konzorcija, kigaus-tanavljajo v ta namen na pobudo posavske zbornice.
• V Starem gradu naj bi torej začeli črpati gramoz šele potem, ko bo material z območja brežiške hidrocentrale že izkoriščen. Predtemga bodo že tudi izkopavali, vendar samo toliko, kolikor potrebujejo prostora za odlaganje elektrofiltrskih odpadkov iz Tovarne celuloze in papirja.
Količine pepela so omejene in znane vnaprej, zato ni razloga za to, dabiprehite-vali čas in dogovore. Gramoza je na Krškem polju dovolj za dosedanje in nove porabnike. Gramoz bodo še naprej predelovali v betonarnah. Teh je že zdaj več, ker beton ne prenese daljšega transporta. Pričakovatije, da bodo postavilinove betonarne ob vseh večjih objektih.
V Posavju delujejo ta čas tudi tri asfaltne baze s skupno zmogljivostjo300 ton asfalta na uro. Dve ima Cestno podjetje Novo mesto in eno KOP Brežice. Letno porabijo 150 tisoč gramoznih surovin. V prihodnje računajo na večjo porabo asfalta, za kar pa ne bodo gradili novih tovarn asfalta, ampak bodo le povečali zmogljivost obstoječih. Asfalt dopušča daljše prevoze, zato ga lahko vozijo tudi do dve ali celo tri ure oddaljenih delovišč.
Dogovori in razvojni programi glede gramoza v Posavju so torej zapisani, potrjevati pa jih mora vsakdanje ravnanje. V regiji, kjer se že leta težko sporazumevajo in pogosto govorijo drugače, kot delajo, vsaka samovolja poglobi nezaupanje, zato prinese več škode kot koristi. Za vse bo bolje, če bodo pripravljeni ves čas delati z roko v roki.
JOŽICA IEPPEY
Poštenost utonila v mlaki besed
Razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB ljudje na splošno preozko pojmujejo. Še preden spoznajo, za kaj gre, se prenekateri odklonilno izraža o vsem, kar je s tem v žvezi. Tako meni upokojena profesorica zgodovine Ema Muser, predsednica Sveta za razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB v novomeški občini. Ta svet sicer prizadevno dela, često pa zaradi nerazumevanja z nameravanimi akcijami ne uspe.
Predsednica Muserjeva pravi, da obujanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij sploh nima za glavni ciljprirejanje proslav v spomin na slavne dogodke iz revolucije, kot meni večina ljudi. Gre zavelikoglobljovse-bino in cilje, med katerimi jev današnji moralno razrahljani družbi med prvimi ta, da bi se ne samo mladi, ampak tudi manj mladi, vodilni in funkcionarji obnašali tako, kot so v časih NOB zahtevali od najboljših borcev in komunistov. Tovariško, pošteno, zagnano pri delu, brez želja po izkoriščanju položaja in možnih privilegijev zase in za člane svojih družin. Ob nekaterih proslavah pa naj bi izkoristili predvsem priložnost, da bi take lastnosti posameznih borcev predstavili javnosti. S poudarkom: ne samo mladim, kajti moralne vrednote bi morale postati odlika kar najširšega kroga delovnih ljudi. Družba na tako trhlih moralnih temeljih, kakršni so vidni danes, sicer ne more upati na boljšo prihodnost.
• To je bila zelo kritična in presenetljivo odkrita ugotovitev novomeškega predsedstva SZDL, ki se je nedavno tega ubadalo z gradivi, ki naj bi jih s tem v zvezi razposlali v tako imenovano ljudsko bazo. Niso oklevali niti s kritičnostjo do dve leti starega zveznega gradiva, ki naj bi ga kot neke vrste moralni kodeks čez SZDL spravili med ljudi. To gradivo so ocenili kot frazeološko, pomanjkljivo in premalo privlačno za mlajši rod, ki je sit velikih besedo slavni preteklosti, kajti želijo zglede tudi danes, od ljudi na položajih.
Novomeško vodstvo SZDL namerava razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij predstaviti občanom v poljudnejši in privlačnejši obliki, ob tem pa bi seveda zadržali vsebino zveznih tez. Na tak način bodo skušali zbuditi zanimanje za širšo družbeno akcijo, ki naj bi moralnemu liku človeka današnjega časa vrnila nekdanjo ceno. Da pa v bistvu gre za povezavo med slavno preteklostjo in neslavno sedanjostjo, kaže že naslov zveznega gradiva: »Revolucionarne tradicije in vrednote kot pomemben element idejnopolitične aktivnosti vseh organiziranih socialističnih sil pri reševanju aktualnih družbenoekonomskih problemov naše družbe.«
Dolgovezni naslov s kopico tujk je značilen primer gradiv, ki običajno končujejo v predalih. Zakaj ne bi ljudem kar najbolj preprosto povedali, da gre SZDL v bitko za poštenost in večjo moralnost? To je namreč nujno, če hočemo kot država in družba splavati iz takih in drugačnih kriz. V Novem mestu so se odločili za tako pot in prav ta poteza daje upanje, da bo široka družbena akcija, če že ne povsem uspela, pa vsaj vzvalovila mlako, ki v nekaterih okoljih zares že zaudarja.
RIA BAČ ER
Bo parkirnina naredila red ali nered?
Prejšni teden sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine sprejela predlog odloka o spremembah odloka o kumunalnih taksah v novomeški občini. S tem so se nekoliko zvišale vse taksne tarife, spremenjeni odlok pa uzakonja tudi pobiranje parkirnine v Novem mestu na Glavnem trgu in na tržnici. Za parkiranje osebnega avtomobila za dve uri na omenjenih krajih bo treba plačati 150 dinarjev. Parkirnino bo pobiral čuvaj, saj vemo, da se parkirne ure niso obnesle, so vse pokvarili in polomili. Tako zbran denar bo dobita Komunala za organizacijo čuvajske službe in vzdrževanje parkirnih prostorov. Parkirnino bodo začčli pobirati 3 L marca letos, po po! leta pa bodo izdelali analizo, ki bo pokazala, ali je dosegla svoj namen in ali jo ima smisel pobirali še naprej.
• Odločitev gre načeloma seveda toplo pozdraviti. Pripomogla naj bi k večjemu prometnemu redu v samem središču Novega mesta, ki ga zdaj res ne bi mogli postavljati za zgled. Bati pa se je, da bodo vse stranske ulice in uličice v mestu zatrpane s parkiranimi avtomobili še bistveno bolj kot doslej in da bo s parkiranjem še večji problem, saj o dodatnih, novih parkirnih prostorih v mestu ali kje v bližini mesta za mestne potrebe ni ne duha ne sluha.
Študija, kje bi bilo tako parkirišče ati taka parkirišča možna, je še v izdelavi, nared naj bi bila do pomladi. Zelo pa so se seveda odmaknili načrti o podzemnih parkiriščih na novem trgu, povezani z izgradnjo blagovnice in sploh celotno pozidavo in ureditvijo Novega trga, prav tako ali še bolj pa tudi načrti za parkirno hišo v Ragovem, saj zanjo ni denarja.
V takem je bojazen, da bo lepo zamišljeno pobiranje parkirnine na Glavnem trgu in tržnici sicer naredilo nekaj prometnega reda, da pa bo nasploh povečalo nered, verjetno kar upravičena. Kot povsem resno paje težko vzeti razmišljanje, da bodo zaposleni v mestu pač morali puščati avtomobile doma ali morda nekje pred mestom, če ni ne parkirišč neurejenih javnih prevozov.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Se bo v
ponedeljek
začela
ledena doba?
Ali že veste, da bo v ponedeljek, 9. februarja, neznosen mraz? Govorice o hudem mrazu, ki naj bi nas presenetil na omenjeni dan, niso zajele samo lahkoverne Dolenjske, ampak tudi ostalo Slovenijo, Jugoslavijo in vso Evropo. Zanimivo je, da je oče ledene napovedi že lep čas mrtev, Poljak Walerian Szczepan Czykel je pred več kot pol stoletja objavil brošuro »Sončne pege in klima na Zemlji«. Ena od misli iz tega delca je, da bo Sonce čez nekaj dni zelo pegavo, kar bo prineslo omenjeni hudi mraz. Poljak, ki ga evropsko časopisje v času zimskih kislih kumaric zaradi lažje izgovorjave kliče kar po imenu, torej VValerian, je bil prepričan, da se zelo hladne zime ponavljajo na vsakih 58 let. Letos je začetek oziroma konec
takega obdobja. Zadeva je v zapletenih poljskih razmerah prišla prav varšavskemu tisku in so jo nato z veseljem povzeli tuji dopisniki. Tako je novica o mrazu prišla tudi v naše zakotje in postala del vsak-. danjih kavarniških govoric.
Vest o prihajajočem mrazu stoletja so mnogi znanstveniki namesto v znanost, kot je nameraval VValerian, uvrstili med prerokbe. Med tistimi, ki se je tako ponorčeval, je tudi pariški astrofizik prof. dr. Pascal Sotirovsky, ki trdi, da pege na Soncu ne vplivajo na Zemljino vreme. Poleg tega je teh peg ta čas zelo malo, po Poljakovi prerokbi pa bi jih moralo biti veliko. Znano je, da so pege na Soncu bolj pogoste in velike vsakih 11 let. Če bi res vplivale na vreme, bi imeli vsakih 11 let bolj hudo zimo. Vendar ni tako. Vreme spremljamo pri nas (z meritvami) že 150 let. Opazovanja doslej še niso potrdila, da bi povečana Sončeva aktivnost, katere rezultat so tudi pege, vplivala na vreme oziroma klimo. VValerianove napovedi torej ni treba jemati preveč resno, vsekakor pa je treba upoštevati, da sta konec januarja in začetek februarja najbolj hladno letno obdobje. VValerian torej ni prav veliko tvegal, njegova prerokba se kaj lahko uresniči, ledena doba pa se vsekakor ne bo začela.
Zanesljivo je tudi, da VValerianova napoved hudega mraza ni niti prva niti zadnja v človeški zgodovini. Veliko se jih je zaradi naključja in spleta okoliščin celo uresničilo, še več pa je takih, ki so našim prednikom bolj ali manj krajšale dolge
zimske noči. VValerianova spada med prve, zabeleženo je, da so bile (vsaj na Poljskem) posebno hude zime leta 1812, 1870 in 1928. Med temi leti je res Wale-rianovih 58 let, hkrati pa to pomeni, da smo najhujšo zimo doživeli pravzaprav lani, če letu 1928 prištejemo 58 let. Se spominjate lanske zime? Ni bila najhujša, pač pa smo precej zmrzovali leta 1985. Kdo se še znajde v tej zmešnjavi?
Ne glede na poljske novice o začetku ledene dobe pa je res, da je Zemlja sredi tega stoletja prešla enega od klimatskih optimumov v svoji dolgi zgodovini. V petdesetih letih in prej se je led na Severnem morju in okoli Grenlandije pomikal proti severu, nenadoma so se odprle nove vodne poti. Danes je na severu spet vse po starem, zime so spet ostre. #
Resni znanstveniki pravijo, da bo Zemljo v prihodnjih tisoč letih spet zajela ledena doba. Pojav ledenih dob je zadovoljivo razjasnil jugoslovanski znanstvenik Milutin Milankovič. Po njegovi astronomski teoriji so glavni vzrok ledenih dob spremembe letne količine sončnih žarkov, ki padajo na visoke geografske širine severne in južne Zemljine poloble. Količina sončnih žarkov in s tem toplote na polobli je odvisna od nagiba zemeljske rotacijske osi na poti okoli Sonca (41.000-letni cikel) in od tako imenovane prece-sije, to je premikanja datuma prvega dneva pomladi. Ciklus precesije traja 22.000 let. Oba pojava medsebojno delujeta,
rezultat so ledene dobe, ki se pojavljajo v rednih, predvidljivih obdobjih. Vmes, v toplih obdobjih, so tako imenovane male ledene dobe; svoj vrhunec so imele pred 250, 2800, 5300, 8000 in 10.500 leti. Kot že rečeno, smo zdaj v obdobju med dvema malima ledenima dobama, je sorazmerno zelo toplo, čeprav smo po drugi strani tudi na začetku tako imenovane velike ledene dobe, ki bo svoj vrhunec dosegla čez
23.000 let. Kaj se dogaja? Vpliv otoplitve v ciklusu malih ledenih dob je še tako velik, da začetka velike ledene dobe še ne čutimo. Cez1000 let, ko bo mala otoplitev ko-» nčana, bo nastopila mala ledena doba. Svoje moči bo združila z veliko ledeno dobo, ki pravzaprav že traja, svet, njegova severna polobla, bo okovan v sneg in led.
Pa bo res tako? Tako bi bilo, če na Zemlji ne bi bilo človeka, če bi zadeve tekle po naravni poti. Kot vemo, človek uporablja fosilna goriva, ki sproščajo v atmosfero neznanske količine ogljikovega dioksida, ki deluje kot toplotna odeja, letna povprečna temperatura na Zemlji raste. Vpliv ogljikovega dioksida se bo šele pokazal, deloval naj bi več kot 1000 let (tudi če takoj nehamo kuriti premog in nafto) in planet Zemljo pahnil v super medledeno dobo, kakršne ni bilo na Zemlji že milijon let.
Neobičajno topla klima naj bi v naslednjih 1000 letih kar znatno stanjšala led in sneg na Grenlandiji in Antarktiki, gladina morja naj bi se dvignila, puščave v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu ozelenele, tako, kot so pred 7.000 leti, ko je bil klimatski optimum. V tisoč letih pa bi se atmosfera (fosilnih goriv bo pač zmanjkalo) očistila presežka ogljikovega dioksida. Zemlja bo ob toplo odejo, mala in velika ledena doba bi po že znanem scenariju združili vpliv, v nekaj več kot 20.000 letih bi imeli vrhunec ledene dobe.
Pripravil: M. BAUER
MC&98M
Fotoslišal: Milan Markelj
VIDIŠ, DA SEM PRAV NAREDIL, KER NISEM NATAKNIL NEDRČKA; ZDAJ JE (MODERNO BITI ZGORAJ BREZ.
dolenjski list pred 20 leti
v
Izgredi v Novoteksu
Peščica tehnokratov izsilila prekinitev dela — Pod-_________ražitve	— Poceni pomaranče gnijejo____________
TEKSTILNA TOVARNA Novoteks v Novem mestu je od 17. do || 20. januarja preživela dogodke, ki so se stopnjevali vse do izgredov, g naperjenih proti delavskemu samoupravljanju. Povzročitelji ne- H slavnega in družbeno škodljivega dejanja je bila peščica neodgovor- = nih, zato pa vse obsodbe vrednih tehnokratov. V boju za osebne = interese je maloštevilna skupinica z demagoškimi gesli povzročila M samovoljno prekinitev dela in izgrede. Prisiljevanje, grobost in de- = magogija so sredstva, ki so tuja naši demokratični in samoupravni & ureditvi.
ZVEZNI IN GOSPODARSKI zborsta po hitrem postopku spreje- §| la predpise o podražitvi cigaret in alkoholnih pijač ter o zvišanju ca- g rine. Te nujne ukrepe je predlagal ZIS, da bi tako zamašil vrzeli v = finančnih programih federacije za letošnje in prihodnja leta.
V PRIHODNJE BO DOBIVAL ■ otroški dodatek; zavarovanec, s katerega dohodki ne presegajo 400 din za člana gospodinjstva.
POCENI POMARANČE so začeli prodajati tudi v Kočevju. Prve g dneve je bil tak naval, da niso mogli vsi priti na vrsto. Čudno pa j e, da je = vcenah precejšnja razlika. Potrošniki se tudi čudijo, da so pomaranče g cenejše kot hruške in jabolka.Marsikdojenakupilvelikezaloge,pase s že slišijo pritožbe, da so pomaranče začele gniti.
VSAK DESETI Jugoslovan živi danes v tujini. Cenijo, da približno s dva milijona naših ljudi živi na vseh koncih sveta, od Avstralije do f| Aljaske in od Afrike do Skandinavije. Med njimi prevladujejo Hrvati, g potem Slovenci, Srbi, Makedonci, Črnogorci. Število narašča iz dne- g va v dan. V zadnjem času čedalje več Jugoslovanov odhaja v tujino s zaradi večjega zaslužka.
DIJAŠKA BARAKA v Bršljinu pri Novem mestu je vse prej kot g primerna za učenje, prej spominja na hude dni štiridesetega leta—na l| taborišča. Enojna okna in stene iz desak ne morejo zadržati mraza, še M zlasti ker dijaki lahko zakurijo v spalnicah le vsak drug večer.
(Iz DOLENJSEKGA LISTA s
2.	februarja 1967)
VČASIH POVEDO odgovori več kot vprašanja zastavijo. Tako so anketarji, ki so povprašali državljane Zahodne Nemčije, kakšna je za njih idealna žena, pričakovali vse kaj drugega, kot je pokazala analiza anketnih odgovorov. Nemci menijo, daje idealna tista nemka, ki je zvesta in ne smrči. Med lastnosti idealne žene spadajo še: ne jemlje mamil, ni pripadnica čudnih verskih sekt, ne nastopa v pornografskih filmih (68 odstotkov odgovorov), ne krade po veleblagovnicah in ni pijanka. Groza! Kakšna je neidealna Nemka.
ANALIZA, KI SO jo opravili v Združenih državah Amerike o telesni pripravljenosti ameriških mladeničev, pa je presenetila vojaške in vladne kroge. Pokazala je namreč, da so mladi Američani v povprečju precej bolj kilavi kot sovjetski mladeniči. Strokovnjak G. Allen meni, da je vsega kriva televizija in večurno sedenje pred svetlečim ekranom. Pa ne, da Američani zato tako silijo v vojno zvezd, ker jim je na tleh vse utrudljivo?
DRUGAČNEGA POSKUSA so
se lotili sovjetski strokovnjaki za vesoljske raziskave. Deset prostovoljcev se je odločilo, da bodo leto dni preležali, da bi tako pomagali spoznati, kako vpliva pomanjkanje gibanja na človeka. Zaenkrat poskus v redu teče in prostovoljci se kar dobro počutijo. Tudi pri nas se večina ne počuti nič slabše, čeprav počne nekaj podobnega.
NEKI DANSKI pastor pa mora skozi naporne mesece in težak preskus. Njegov zdravnik mu je namreč že lani'nataknil nagobčnik. Ne zato, ker je na prižnici preveč lajal ali morda obgrizel katerega od faranov, možakar je bil le preveč debel. Tehtal je 170 kilogramov, volje pa ni imel prave, da bi se odrekel slastnim
Kroglice velike lepote in cene
V svetu se močno povečuje prodaja biserov — Nekdaj so veljali za čudežne in zdravilne — Velika večina biserov je narejena na »umeten«način
54
zalogajem. In tako ni preostalo drugega, kot da je zdravnik vrlemu pastorju nadel nagobčnik, katerega ključavnico lahko odklene le zdravnik. Ta se milim pastorjevim prošnjam in žalob-nim pogledom ne da omečiti. Zadnje vesti govore, da je pastor z nagobčnikom izgubil že 50 kilog-
= ramov.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Zgled prepira in brezdelnosti
Državni zbor celih pet let samo slab zgled — Minister je goljufal, podkupoval, krivo prisegal in vohunil cesarja — Nerazumno početje_
(Avstrijski) državni zbor starega kopita je pre-minol. Jokali pač ne bomo za njim, saj celih 5 let nismo imeli druzega ko slab zgled neprestanega prepira in brezdelnosti. Sedanji ministerski predsednik Beck pa je začel pri pravem koncu in umirajoči državni zbor je delal čudovito hitro in pridno. Povišali so plače uradnikom, profesorjem in duhovnikom. Ko se je šlo za povišanje duhovniških plač, so nekateri poslanci izlivali žolč in blato na katoliško duhovščino ter dali duška svojemu sovraštvu do vere. No, pomagalo ni nič, zbornica je uvidela, da so zahteve duhovništva upravičene.
(Prav čudne) stvari se gode na Ogrskem. Pravosodni minister Polonyi se je pokazal kot malovrednega moža. Listi in razni veljaki mu očitajo neštevilno umazanostij, n.pr. tatvino, podkupovanje, krivo prisego, soudeležbo pri manj častnih podjetjih; tudi vohuni! je cesarja, v kar mu je služila neka Judinja, baronica Scfioenberger, ženska na manj dobrem glasu, ki seje hotela zastrupiti,
Biser je kralj med dragulji. Njegovo nesporno veljavo v svetu dragega kamenja potrjuje tudi pravi svetovni bum zadnjih let. Biseri so vse bolj iskani in prodajajo jih po vse višjih cenah. Ševeda je mogoče kupiti tudi dokaj poceni biserni nakit, ki je dostopen širšim slojem, vendar si debele in lepo okrogle bisere v nakitu lahko privoščijo le najbolj petični. Ne kupujejo pa jih le kot nakit, za mnoge so biseri ta čas najboljša naložba kapitala. Izkušnje zadnjih let kažejo, da je mogoče s spretno prodajo biserov povečati vložen denar tudi do trikrat.
Vendar so biseri le predvsem nakit in sicer spadajo med klasiko nakita. Večina draguljev je lepih in očarljivih, a lepota bisera je nekako trajnejša; razkošje razodevajo v različnih odzivih na svetlobo, živijo na svoj posebni način, kot skoraj noben drug dragi kamen. Po barvi so pestri, saj so lahko rožnati, srebrnkasti, zlatas-ti, zelenkasti, modrikasti in celo sajasto črni se dobijo. Tudi po velikosti so zelo različni, vrednost pa jim raste z debelino in pravilnostjo oblike.
Človek pozna bisere že dolgo časa. Najstarejši znani nakit z biseri je star že preko 2.300 let. Gre za biserno ogrlico, ki so jo arheologi izkopali v ostankih zimskega dvorca perzijskega kralja, ki je vladal v 4. stoletju pred našim štetjem. Sicer pa mnoga ljudska izročila govore o biserih. Iz njih je razvidno, da jih niso imeli le za nakit in dragocenost, marveč so jim pripisovali tudi številne čudežne lastnosti, od zravil-nih do lepotnih. Kitajsko izročilo pripoveduje, da je neka njihova cesarica pila bisere, da bi ohranila svežino svoje lepote in mladosti, iz zgodovine pa je tudi znano, daje francoski kralj Karel VI. užival bisere, da bi si povrnil razrahljano zdravje.
A kako biser nastane, v starih časih zvečine niso vedeli. Skrivnost je bila dolgo poznana le tistim zbiralcem in trgovcem, ki so bili na začetku dolge tržne verige, po kateri so biseri popotovali od južnih morij po vsem svetu.
Danes nastanek bisera seveda ni nobena skrivnost. Dragoceni kamenčki nastajajo v mehkužcih, ki imajo lupino z biserno plastjo, predvsem pa v školjkah bisernicah, Pteriah meleagrinah marga-
ko je zvedela, da so prišle na dan Polonyjeve umazanosti.
(Za vasi) Čermošnjice, Idinščica, Gotnavas, Žabjavas ter Šmihel se je vodovod zaprl. Da je do tega prišlo, mora se v interesu prebivalcev prizadetih vasi pač obžalovati. Omenjene vasi so po svojih zastopnikih svoječasno izjavile, da se jim naj javni iztoki zapro. Skrajno čudno in nerazumljivo je, da v dobi, ko povsod prebivalstvo naše dežele prosi za vodovod in je celo pripravljeno velike svote žrtvovati za napravo istih, da ravno v naši okolici hišni posestniki, katerim seje vodovod brezplačno napeljal, nočejo nič plačevati za vzdrževanje istega.
(Nedeljski) počitek v lekarnah v Rudolfovem. Lekarji v Rudolfovem nameravajo nedeljski počitek vpeljati in sicer tako, da bode ob nedeljah samo ena lekarna odprta, na kar se slavno občinstvo že sedaj opozarja.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. februarja 1907)
Z genetiko za zločinci
Nov način ugotavljanja istovetnosti z DNK
Kriminologi tako rekoč iz leta v leto dobivajo v svoje roke boljše in učinkovitejše naprave, s katerimi lahko vse bolj zanesljivo sledijo storilcem kaznivih dejanj. Tudi genetika jim je ponudila novo orožje. Z ugotavljanjem »odtisov« DNK, ded-nostne snovi, s popolno natančnostjo lahko ugotovijo, ali gre za identičnost storilca in osumljenca.
Za takšno preverjanje je dovolj, da na mestu zločina najdejo kapljico krvi, las ali v primeru posilstev kapljico semenske tekočine. Sicer so že prej poznali podobne analize, vendar pa so šele najnovejše zares stoodstotno zanesljive. Takšno točnost zagotavlja novi metodi naravno dejstvo, da razen enojajčnih dvojčkov ni dveh ljudi na vsem svetu, ki bi imela enak »odtis« DNK, se pravi enake genske karakteristike.
Prvi je na zamisel, da bi to naravno dejstvo uporabili v kriminologiji, prišel genetik Alec Jeffery z univerze Leicester v Veliki Britaniji. Že leta 1983 je izdelal prve »odtise« DNK posameznikov s pomočjo encimov, kijih je uporabil kot »škarje« za rezanje delcev dedne snovi in razvrščanje v vzorce, ki so podobni računalniškim oznakam na proizvodnih v trgovinah (vrsta pokončnih črt, znanih tudi z nekaterih izdelkov na našem trgu).
Prav zdaj teče v Veliki Britaniji lov za morilcem ali storilci mladega dekleta, ki sojo posilili in ubili lanskega julija, storilca pa vse doslej niso našli. Zdaj pripravljajo testiranje 2.000 moških prebivalcev okrožja, kjer je do umora prišlo. Če je med njimi morilec, potem bo novi postopek zanesljivo pokazal nanj.
ritiferah. Bisernice žive v Tihem in Indijskem oceanu ter v Rdečem morju, nekateri sorodniki pa tudi v sladkih vodah subtropskih predelov. Naravno se biser stvori, ko v školjko zaide kak tujek, naj bo to drobec kamna, peščeno zrno, celo zajedalec, mala ribica ali kaj podobnega lahko sproži obraščanje tujka z biserovino. Sčasoma zraste večja kroglica, biser.
Dandanes ne iščejo na slepo, če je v kakšni bisernici biser, marveč školjkam pridno podtikajo vsadke ter tako bisere pridobivajo umetno. Le čas ostaja po starem: za lep in debel biser morajo preteči leta. Ta čas deluje po vsem svetu nekaj tisoč farm za pridobivanje biserov v tropskih in poltropskih predelih. Svoj čas so bisere najdevali tudi v sladkovodnih jezerih in rekah, celo na Škotskem niso bili redki (baje je Cezar šel na osvajalni pohod v Veliko Britanijo tudi zaradi škotskih biserov), vendar je onesnaženje VQda že davno pregnalo sladkovodne bisernice. Omenimo ob tej priložnosti, da naši ohridski biseri niso pravi biseri, marveč jih izdelujejo iz ribjih lusk.
Z nastankom umetnih biserov je tesno povezano ime Japonca Kokičija Mikimota. Ta možje leta 1893 uspel kot prvi podtakniti bisernicam tujke in vzgojiti prve umetne bisere.' Patent so mu potrdili leta 1896. Zunaj Japonske pa so prve umetne bisere po Mikimo-
tinem načinu začeli proizvajati šele leta 1920.
Takrat je seveda zavladalo veliko razburjenje. Zlatarji so zagnali velik krik in vik, da umetni biseri niso nič vredni, vendar so nasprotniki gojenih biserov izgubili bitko. Tudi tako imenovani umetni biseri so pravzaprav naravni in pristni biseri, le njihov nastanek sproži človek.
Malenkostne razlike med povsem naravnim in umetno pridobljenim biserom sicer so, vendar je razliko mogoče opaziti le z rentgenskimi žarki. In niti ni pomembna. Le drobec vseh biserov na svetu je danes iz skupine naravnih, ogromna večina je umetno dobljenih. Kot prava proizvajalka biserov pa slovi Japonska.
Pridobivanje biserov seveda ni tako enostavno, kot je videti na prvi pogled. Začne se z zbiranjem školjk. Na Japonskem jih z dna morja dvigajo ženske, ki jim pravijo »ame«. Vzgajajo pa že tudi mlade školjke iz iker. Ko so školj ke stare tri leta, jih vzamejo iz morja, nato pa tehnik v vsako zareže rez in vanj vloži kvadratek iz plašča druge žive školjke, zraven pa kroglico, narejeno iz školjčne lupine, veliko od dva do osem milimetrov. Školjko nato vrnejo v morje in čakajo do tri leta, predno vzamejo iz nje biser.
MiM
♦ (Vir: Readers Digest)
Apokalipsa se začenja
Množično izginotje življenja se ponovno dogaja — Z umiranjem deževnega gozda umira človeštvo_
Zgodovina življenja na Zemlji pozna nekaj zelo črnih točk, ko je prišlo do množičnega izginotja številnih živalskih in rastlinskih vrst. Znanstveniki domnevajo, daje do uničenja prišlo zaradi strahotnih katastrof, naj so bili to trki z drugimi nebesnimi telesi ali kaj podobnega, Med najhujšimije bilo izginotje skoraj da polovice vseh živalskih in rastlinskih vrst pred 65 milijoni let, torej takrat, ko so izginili tudi sloviti dinozavri. In nekaj podobnega se dogaja tudi zdaj!
Biologi že nekaj let z vso zaskrbljenostjo opazujejo propadanje življenja na našem planetu. Lani pa so na kongresu v Was-hingtonu že povsem jasno spregovorili, da se dogaja drugo veliko izginotje številnih vrst življenja, le da tokrat ni mogoče krivdo pripisati katastrofam, marveč človeku. Izsekavanje gozdov, ki je še posebno kruto in škodljivo v tropskih predelih, požiganje, širjenje-puščav zaradi nerazumnega uničevanja naravnih virov, vse hujše ekološko onesnaževanje vseh vrst, vse to je tisto, kar ogroža same temelje življenja na tem svetu. Če se bo nadaljevalo tako, kot kaže sedaj, potem bodo morali biologi že ob koncu stoletja na listini življenja izbrisati okrog milijon rastlinskih in živalskih vrst.
»Izginotje, ki se dogaja zdaj že po vsem svetu, grozi, da bo najmanj tako hudo, kot je bilo izginotje, v katerem je pobralo dinozavre,« trdi harvardski profesor Edward O. Wilson.
Strokovnjake za rastlinstvo in živalstvo najbolj preseneča to, da nekatere živali in rastline izginjajo hitreje, kot moderna biologija sploh zmoreopisatijih, spoznati in zabeležiti. Znanost je doslej popisala in spoznala okrog 1,6 milijona vrst življenja, a to je po prepričanju mnogih uglednih znanstvenikov le drobec vsega bogastva, ki dejansko živi na Zemlji. Predvideva se, da živi na svetu najmanj 4 milijone — nekateri govore celo o 30 milijonih — še nepoznanih rastlinskih in živalskih vrst.
Res je, da gredo te visoke številke predvsem na račun insektov, vendar tudi večjih živali še ne poznamo vseh. To med drugim dokazuje tudi odkritje nove papige, ki sojo prvikrat opazili leta 1980 v Ekvadorju. Ptica zaenkrat še nima imena, ve se le, v katero družino spada.
»Ne vemo za gotovo, koliko vrst je na svetu, niti ne vemo, kako hitro posamezne vrste izginjajo, še manj vemo, kje vse bi jih lahko še našli. Videti je podobno, kot da bi se šli astronomijo, ne da bi vedeli, kje so posamezne zvezde,« pravi Wilson.
Tropski deževni pragozd pokriva okrog 7 odstotkov Zemlje in daje zatočišče skoraj polovici vseh življenjskih oblik. Dosedanje raziskave so pokazale, da na enem samem hektaru tropskega dežev-
nega gozda živi več kot 100 različnih vrst drevja, vsako s svojo malo kolonijo ostalih rastlin in živalstva.
Če torej vemo za življenjsko bogastvo pragozdov Amazonije, Afrike in Azije, potem nas mora zgroziti podatek, da se je gozdnata površina na svetu v zadnjih sto letih zmanjšala za 44 odstotkov. Podatki študije, ki jo je izvedla OZN, govore, da se uničevanje deževnega gozda nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, saj vsako leto posekajo ali požgejo okrog 30.000 površinskih kilometrov deževnega pragozda. Kakšno uničenje za rastline in živalstvo je to, si skoraj ne moremo predstavljati!
Hudo kratkovidno je, če vidimo v tem dogajanju nekaj, kar se nas ljudi ne tiče. Papiga ali kakšen črv gor ali dol! Vendar ni tako. Deževni tropski gozdovi predstavljajo nenadomestljiv vir življenja, vir novih zdravil, novih živil, krmil, so ogromna in bogata banka življenja, iz katere bi človek ob pametnih posegih lahko dvigal za svoj rod prava premoženja, le uničiti je ne sme. Prav to pa zdaj počnemo. V hlastanju za hitrim dobičkom čoloveštvo ropa zeleno banko, samo pa si spodsekava lastne korenine.
Poglejmo le nekaj primerov iz zadnjih let. V mehiških gozdovih so botaniki odkrili divjo koruzo, za katero so presenečeni odkrili, da je odporna za vse bolezni, ki sicer krčijo pridelek domačih sort koruze. Križanje sedanjih kultiviranih koruz s to divjo bo dalo novo koruzo, odporno proti boleznim — to pa pomeni obilen pridelek ob občutno manjših stroških. Prihranjene bodo lahko milijarde.
Moderna medicina že dolgo pozna celo vrsto zdravil, ki jih pridobivajo iz tropskih rastlin. Ki-nin je le najstarejše in najbolj znano zdravilo. V novejšem času pa je takšnih zdravil vse več, med njimi je tudi vineristine, ki .ga pridobivajo iz neke rastline, rastoče na Madagaskarju, služi pa kot pomožno zdravilo zoper nekatera rakasta obolenja.
Znanstveniki so sploh prepričani, da poznamo le majhen drobec vseh tistih rastlin, ki bi nam lahko koristno pomagale v zdravstvu in nam oskrbele surovine za številna naravna, torej’ manj škodljiva zdravila. Ta vednost sicer že obstaja, vendar je silno redka. Vrači posameznih tropskih plemen poznajo mnoga zdravila, žal pa hkrati z rastlinami in živalmi izumirajo tudi mala plemena, z njimi pa dragocena vednost.
O tem, kaj za sodobno genetiko pomeni bujno življenje v tropskem deževnem gozdu, ni vredno izgubljati besed.
Ena resnica je vse bolj jasna: usoda tropskih deževnih gozdov je človekova usoda!
MiM (Vir: Time)
NAGRADA NA JESENICE
Izmed reševalcev naše 3. nagradne križanke je žreb izbral JOŽETA FRECETA z Jesenic. Za nagrado smo mu poslali knjigo novel znanega slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, ki je v začetku leta praznoval 80-letnico. Upamo, da bo naš nagrajenec z zanimanjem prebral knjigo Zgodilo se je.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 13. februarja nanaslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 5.
PRGJSCE
mishi
Svet ne bi imel toliko duha, če ne bi bilo ranjenih duš.
D. ŠUŠNJIČ Človeka je samo pretvarjanje, laž in hinavščina, tako v odnosu do sebe kakor do drugih.
B. PASCAL Naj gre za jugoslovansko, evropsko ali svetovno skupnost, v nobeno od njih se ne moremo vljučiti drugače kot narod, enakopraven z drugimi.
F. VODNIK
E	I NAGRADNA KRIŽANKA												
				DL	STAREŠINA	REKA NA HRVAŠKEM	JU2. EVR. OKRASNA RASTLINA	MILEJŠA OOVAJAU	POVRS. MERA	SEST.: J. UOIR	ZAONJE PREDIVO	PRAZNIK	DEL KUHINJSKE OPREME
				LESTVICA						KRAJ NA PRIMORSKEM/ TRAVNATA STEPA			
JKM 2 i|		b.l.-b. 1	l. >	IZOELOVAL-NICA TOKOV									
				RIŽEVO 2GANJE/ KROMPIRJEVA JED					GR. BOG VOJNE				
				►					UGOVOR/ GOSTINSKI OEUVEC				
				►							0KR.ZA E0I0IT/ OGLAS		
1 DL	KAPITALI- STIČNA ZDRU2BA PODJETU	SKLADATELJ SAVIN	KOŽOKRIU /PESNIK AŠKERC	EC			ZNANI JAP. POLITIK/ ETIOP. JEZERO						
DEL ZGRADBE						VELIKAN/ AFR. DR2AVA						ARAB. DR2AVA	OBALNO MESTO V HRV. PRIMORJU
JAP. DROBIŽ				TROPSKA RASTLINA/ OCE						DESNI FR. GIBANJE/ PRITOK DONAVE V ROM			
DEL GLAVE					J. AM. KACE VELIKANKE/ OTOK V SRED. DALMACIJI								
STOTI DEL								OANSKI OTOK V MALEM BELTU					
NOSILNOST UDJE							OL	GORA V SRBIJI					
Odkritja v globinah vesolja
Gigantski otoki z milijardami zvezd in galaksij — Mlada galaksija v nastajanju Skrivnostna svetlobna loka povzročata astronomom glavobol
Na srečanju astronomov, kije bilo v začetku letošnjega leta v Pasadeni v ZDA, so ogledovalci neba govorili o nekaj novih odkritjih, do katerih so prišli v novejšem času, in so vsa zelo zanimiva ter presenetljiva. V prvi vrsti zaradi tega, ker podpirajo novejše teorije v sodobni astronomiji o nastanku galaksij in zvezd, pa tudi zato, ker postavljajo vprašanja, na katera astronomi še ne vedo pravega odgovora.
Gre za tri odkritja: za odkritje ogromnih galaktičnih otokov, v katerih je na stotine milijard zvezd, in za odkritje dveh lokov, ki ju ni mogoče zadovoljivo razložiti z nobeno zdaj veljavno teorijo.
Skrivnostna loka sta štirikrat oziroma sedemkrat daljša, kot je naša Rimska cesta. Ovijata se okrog jat galaksij, oddaljena pa sta od nas kake 3 milijarde svetlobnih let. Astronoma Vahe Petrosian in Roger Lynds, ki sta loka odkrila, menita, da ju sestavlja okrog sto milijard zvezd. Nikakor pa ne moreta razvozlati
uganke, kako je mogoče, da sta tako presenetljivo popolne oblike.
»To nam povzroča prave glavobole,« pravita strokovnjaka.
Bistre glave so razpredle že nekaj teorij o skrivnostnih pojavih v silnih globinah vesolja. Nekateri menijo, da sta loka nastala pri strahoviti eksploziji v notranjosti bližnjih galaksij. Vendar moderna stronomija ve, da pri takšnih eksplozijah nastanejo značilne mehurjaste tvorbe, nekakšni gigantski milnati mehurčki, katerih tanko plast milnice predstavljajo zvezde in galaksije. Oba loka pa sta presenetljivo dvoimenzional-na na pogled.
Drugi strokovnjaki predlagajo, naj bi nastanek obeh nenavadnih pojavov razumeli kot posledico delovanja močnih sil, ki so raztegnile galaksije v to značilno obliko. A kakšna sila naj bi to bila, jim ni znano. Tako ostajata oba svetlobna loka mikavna skrivnost, ki pa ju bodo prej ali slej astronomi le razrešili in spravili v kalup takšne ali drugačne teorije.
Astronom Hyron Spinrad pa je poročal o svojem odkritju galaksije v nastajanju. Spinrad se je izpopolnil kot strokovnjak za raziskovanje zelo oddaljenih galaksij in kvazarjev. Pozornost mu 'je pritegnil zelo oddaljen objekt, ki so ga astronomi dotlej poznali le kot izvir sevanja radijskih valov. Uspelo pa mu je da je nebesni objekt ujel tudi v optični teleskop in naredil nekaj posnetkov. Ko so posnetke analizirali, so ugotovili, da gre dejansko za galaksijo v fazi nastajanja, kar pomeni, da v nji nastaja, natančno povedano je nastajalo, okrog 5.000 zvezd vsako leto.
Mlada galaksija je od nas oddaljena okrog 12 milijard svetlobnih let. Tudi ta podatek govori, da gre za pravo »zvezdico Zaspanko«, saj je večina galaksij nastala že pred 14 milijardami let. Zaspanka pa nam tako omogoča, da znanost preverja svoje teorije in pridobiva nova spoznanja o tvorbi in oblikovanju galaksij.
MiM (Vir: Time)
Ustekleničena
voda
Navadne pitne vode pri nas sicer še ne kupujemo v steklenicah, saj si žejo potešimo kar z vodo, natočeno iz vodovodne pipe. Vsa znamenja pa govore, da bi morda le ravnali pametneje, ko bi si počasi omislili ustekleničeno pitno vodo, saj nam po pipah dostikrat priteče vse kaj drugega kot zdrava in neoporečna pitna voda. V ZDA pa že dolgo vrsto let pijejo v glavnem le ustekleničeno pitno vodo; pri porabi takšne vode vodijo prebivalci velikih mest, med njimi je Los Angeles v samem vrhu. Voda izjavnega vodovoda je zanje preveč klorirana in umazana. Tako so vsaj menili. Nedavna analiza pa je pokazala, da pravzaprav mečejo denar proč.
Analizirali so 50 vzoroev ustekleničene pitne vode in vzorce pitne vode, ki so jo natočili iz vodovodnih pip v 6 največjih ameriških mestih. Primerjava je pokazala, daje »ničvredna« voda iz mestnih vodovodov kakovostnejša kot večina ustekleničene vode. In kot v posmeh: najboljšo pitno vodo bi si lahko iz vodovodnih pip natočili prebivalci Los Angelesa, sicer najbolj navdušeni porabniki ustekleničenih pitnih vod.
Kaže, da so splošna prizadevanja za čistejše okolje le popravila kakovost pitne vode v ZDA.
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
E3
Skrivali so vso noč, hrano in dragocene predmete. Marjeta je že navsezgodaj pripravila vse tri otroke za na pot. Komaj se je začelo daniti, že so vso živino seg-nali iz hleva. V hlevu'sta ostala samo krava jalovka in konj. Oba delovna vola so povezali skupaj in petletni Peter ju jeza konopec vodil naprej pred čredo. Za njim pa je Marjeta s triletnim Jožekom na hrbtu poganjala junce in krave, štiriletni Jurček pa se jo je držal za krilo.
Matevž jih je pospremil in pomagal pognati živino skozi prvo obrobno grmovje.
Marjeta ga je venomer pogiedovala. V notranjosti ji je bilo, da bi od bridkosti zakričala in tulila.
Ko so prišli že dokaj daleč, se Matevž kar ni mogel ločiti od njih. Poljubil je otroke, podal roko Marjeti in jo pridržal in stiskal. Z zamolklim glasom ji je naročal. »Ne vračaj se, dokler ne pridem po vas!« I n potem se je ves omotičen zamajal proti domu. Ko se je zgubil med grmovjem, so se Marjeti vdrle solze in brez konca so ji tekle po licih in kapljale po rokah in prsih. Saj seje komaj zavedala, da joče. Vse, kar je doživljala, je bilo tako čudno.
Spočita živina, ki je začutila prostost, je poskakovala ter silila na vse strani in imeli so veliko težav, preden so jo pripeljali v Zadnji laz. Marjeta je otrokom naročala še to in ono in kako naj pazijo na živino. Obljubila jim je, da bo prišla kmalu nazaj in jih odpeljala domov,
Marjeta ni zdržala v Zadnjem lazu. Preveč jo je skrbelo, kako bo doma. Vračala se je domov v upanju, da bodo
Italijani hitro opravili svoj barbarski posel in odšli. Hitro je stopala proti domu. Ko je zavila prek sadovnjaka proti hiši, je zagledala Italijane. Vsa otrpla je stekla naprej k hiši, a je bila že obkoljena. Niso je še opazili in smuknila je v pregrado za listje, ki je bilo zas silo zbito in postavljeno ob hlevskih vratih. Dolgo časa je čepela v kotu in drhtela. Iz tega mesta se je videlo po vsem dvorišču. Ta-ko je lahko videla, kako so Italijani lovili kure, kako so z veliko težavo ujeli enega prašiča in ga kar tam zaklali. Iz kašče so nosili vreče žita, mast in meso. Še celo nekaj vreč krompirja so nabrali in prinesli iz kleti. Izpod lope so potegnili voz in na njega naložili vse naropano. V hlevu so okomatali konja in ga pripregli k vozi.
Nazadnje so. prišli še po kravo in jo pripeljali iz hleva ter jo privezali zadaj k vozu. Izgledalo je, da so pripravljeni za odhod in Marjeta se je že globoko oddahnila, da bo že vse mimo, ko je neki vojak še stikal vsepovsod za kurjimi jajci in je glavo pomolil tudi v pregrado, v kateri je čepela Marjeta.
Široko se je zarežal, ko jo je zagledal. Zaklical je svojim tovarišem, kaj je našel.
Takoj so pritekli. Zgrabili so jo in jo odvlekli v hlev. Branila seje, a so obleko kar strgali z nje. Marjeta je bila kljub trem otrokom še zelo lepa in privlačna, in prav to je povečalo slo napadalcev. Potisnili so jo na tla. Brezmočna in z grozo je sledila vsem nadaljnjim dogajanjem. Na silo so ji razkrečili noge in neki črnosrajčnik se je silovito zaril vanjo. S kosi raztrganega perila so ji zamašili usta, dajih ni mogla gristi in kričati. In potem je videla, kako neki dolgin prihaja k njej. Zvalil se je nanjo in jo grizel po razgaljenih prsih
kot stekel pes. Mislila je, da ji bo vso notranjost raztrgal. Hlevska vrata pa so še kar naprej škripala in prihajali so novi.
Nekaj časa je še sledila z otopelostjo dogajanju, potem pa ni nič več vedela, kaj se dogaja z njo.
Predramila se je, ko jo je pred hlevom klicala Polona.
Dolgo je trajalo, preden se je začela zavedati, kaj sejeznjozgodilo. Okoli nje je bjlo vse tako zoprno tiho in mirno. Šele po nekaj trenutkih je opazila, da leži gola in da so okoli nje razmetan: kosi raztrganš obleke. Hotela se je vzdigniti, a bolečine so jo potisnile nazaj k tlom. Zunaj pred hlevom je ponovno zaslišala nekakšno hlipanje in klicanje. Spoznala je, da jo išče Polona.
Potem ko se je Matevž poslovil od Marjete, se je vrnil domov ves omotičen in ni vedel, kje naj se loti dela. Otopel je stal pred hišo in strmel na pot, po kateri je odšla Marjeta z otroki in živino.
»Pridi!« ga je poklicala Polona. »Morava spraviti prašiče iz svinjakov in jih skriti v grmovje!«
Kot ponorel se je Matevž pognal v svinjake in podil prašiče iz njih ter tekal za njimi po dvorišču. Pograbil je brezovo metlo in planil med kokoši kot jastreb in jih plašil, da kmalu ni bilo nobene videti nikjer.
Polona je gledala Matevža in njen obraz je razodeval strah in žalost obenem. Takega Matevža še ni videla nikoli.
j vaša zgodba
PLES ENODNEVNIC
V mraku pojenjajočega dne, v umirajoči zarji je plesal roj mušic enodnevnic, venomer gor in dol, kot val, ki mu nikoli ne bo konca. Sedel je v pomladnem večeru na panju sredi zime posekanega hrasta truden od dela na vrtu, z rokami v naročju. Ob nogah mu je ležal črn skodran kuža in spokojno gledal proti cesti, tja, kamor je usmeril pogled njegov stari gospodar. Stara tepka na oni strani ceste je bila kontrast pozlačenemu nebu in pogled je bil prelep. Pa gaje spet usmeril na roj mušic, nenehno poplesavajoč v škrlatni svetlobi. Misli so se mu usmerile v ozek krog bivanja. Godrnjal je,Jter je star in ne več tako gibčen in uren kot pred leti. »Pa poglej te mušice! Le 24 ur žive, a je njihov večerni ples živahen, kot bi živele večno. Večno ponavljajoči se krog življenja.« V zraku je dišalo po svežini pomladi, po sveže zaorani njivi je preletavala pastirička in veselo cvrčala. Življenje se ponavlja vsako leto znova, se poraja, umira, ponovno vstaja, sveže in nenehno.
Tudi njegovo življenje je že dolgo, postoril je veliko in lahko je bil ponosen na vse, kar je dosegel. Bilo je veliko ciljev, nekaj doseženih, nekaj neizpolnjenih hrepenenj in želja, vendar je bil zadovoljen z vsem, kar je za njim. Mladeniška brezskrbna leta, potem pa stiske in skrbi pa borbe med vojno in po njej, boj za obstanek in lepo, ki je prišlo potem. Ni pa mogel razumeti časa, ki prevladuje sedaj. Vsem se mudi, vsi so živčni in zaskrbljeni, tega enostavno ne razume. Sam je veliko prestal, dnevi mu tečejo mirno in težko je potem razumeti ta nemir okoli sebe. V bistvu pa je to življenje, takole v jeseni, lepo, mirno.
Ubrano petje ptičje pretrgal zvok z neba. Ni ga takoj slišal, malo naglušen je že, potem pa seje ozrl navzgor, v nebo. Letalojepreko baržunaste površine rezalo zlato progo, ki seje daleč tam zadaj že rahlo kodrala v vetru, kot bi se razlivalo zlato v kobaltno modrino. Trak za letalom je bil tanek, potem pa vedno bolj gost in skodran, kot zlata brazda. Po cesti je pridivjal rdeč avto in zasmrdelo je po bencinu. Da, časi so zdaj povsem drugačni kot nekoč, mir je odšel nekam daleč, vse ropota in brni, hiti in drvi.življenjepa teče vedno hitreje kot ta neustavljivi tok naokoli.
Potem je padel mrak. Možje gledal tja, kjer ježe zdavnaj zašlo sonce, skozi golo drevje nad hribovjem je metalo kvišku škrlatno barvo, ki seje vedno bolj spreminjala v medlo sivino. Mušic ni več videl plesati v večeru. So prenehale svoj edini ples življenja? Ni jih videl, oči so mu opešale in počasi je vstal,seobrnil proti vhodnim vratom stare hiše. Na drugi strani je bil že gostejši mrak. Sanjska zlatina nad roškim pogorjem je metala odsev v vaška okna, ki so bila zlata in lesketajoča. V dolini je na starem umirajočem orehu, ki gaje hudi mraz lanske zime že precej obelilil, pel svojo zmagovito pesem ljubezni in porajajočega življenja kos, jasno je videl njegove obrise med vejami in iz gozda je odzvanjala pesem druge ptice. Kot večna himna življenju in rojstvu pomladi, novega življenja, ki vedno znova zmaguje nad smrtjo in minljivostjo vsakdanje sivine. Pesem je glasno odmevala v noč, ki jo bo premagalo novo jutro, novo življenje, vstajajoča s soncem in petjem tisočerih ptic. Takšno je pač življenje, nenehno seponavljajoče in zmagujoče. Na hrastovem panju sredi dvorišča pa je osamljen in pozabljen ostal suknjič starega moža. Stari panj in suknjič je prekrila noč.
J. S.
ŠČUREK V ŠTRUKLJIH
Bilo je v času med prvo in drugo svetovno vojno. Takrat so še mnoge hiše na kmetih imele slamnate strehe. Tudi Buličeva domačija je bila takšna. Na domačiji je živelo trinajst ljudi: roditelja, deset otrok in še hlapec, ki je bil pri hiši že več kot deset let. Številna družina je imela obilo dela, saj je bilo takrat še vse delo v glavnem ročno. Hlev je bil poln goveje živine, svinjaki polni prašičev, na dvorišču ni manjkalo ne kokoši in ne ovac. Tako so morali najeti še deklo v pomoč.
Gospodar je bil dober. Vsi na domačiji so živeli v slogi, hlapca in deklo so imeli kot za domača človeka. Ob delavnikih so vsi skupaj sedli za mizo in jedli iz skupne lončene sklede. Samo ob nedeljah in praznikih ter ob drugih slavnostih so jedli juho vsak iz svojega krožnika.
Nekega poletnega dne se je družina vrnila z dela na travniku domov na kosilo. Ko je hlapec zagledal, kaj jih čaka na mizi, je od veselja vzkliknil: »Oho, štruklji bodo!« To je bila njegova najljubša jed.
Posedli so okrog mize in pričeli s slastjo jesti. Štruklji so bili dobri, vsi pa že krepko lačni.
Še niso pojedli polovice štrukljev, ko Metki pade žlica iz rok in preplašeno zavpije: »Ščurek! Ščurek je v štrukljih!«
Vsi so odložili žlice in nehali jesti. Hlapec pa vzame z žlico živalco izjedi, jo položi na mizo in pridno nadaljuje z jedjo, kot da ni bilo nič.
Ko se je zares do sitega najedel svoje najljubše jedi, je dejal: »Ne razumem vas. Dokler je bil ščurek še v štrukljih, ste vsi s slastjo jedli, ko sem ga vzel ven iz sklede, pa ne.«
Prijel je crknjenega ščurka in ga položil nazaj v skledo in izivalno rekel: »Sedaj pa boste najbrž spet posegli v skledo, kajne?«
ANTON GRAHEK
V J
POTA
m STn?
Bogatejši za novo nevarnost
Vsem bolj ali manj znanim ekološkim problemom se je v novomeški občini pridružil še onesnažen zrak — V eni občini 12 velikih onesnaževalcev
NOVO MESTO — Že podatek, da imamo samo v Novem mestu ta čas kar dvanajst večjih onesnaževalcev okolja, ob tem pa še vrsto drugih ekoloških problemov — od divjih in neurejenih odlagališč odpadkov in skladiščenja nevarnih odpadnih snovi kar na tovarniških dvoriščih do tehnološko neustrčznih čistilnih naprav, vse bolj onesnaženega zraka, da ogrožene podtalnice niti ne omenjamo — govori, da so vsa dosedanja opozorila pa tudi ukrepi in kazni kot bob ob steno. Inšpektorji iz novomeške uprave inšpekcijskih služb, tako sanitarni kot komunalni, in še kateri, so vse minulo leto dovolj glasno opozarjali na vse večje zastrupljanje okolja, izdali nič koliko odločb, vendar letna inventura kaže, da odmeva na vse to ni bilo.
dežurni
porušijo
V ZDRAVSTVENEM DOMU OB GOTOVINO — 28. januarja je neznan storilec iz torbice 23-letne Marjane Pečjak iz Žužemberka ukradel 25 tisočakov. Pečjakova je bila tistega dne v zdravstvenem domu, torbico z denarjem pa je pustila v čakalnici, medtem ko je odšla na pregled k zdravniku. Za neznanim storilcem še poizvedujejo.
PO DOLENJSKI DE2EU
• Običaj je bil, da so doslej med zimskimi meseci izginjale smuči, sani, morebiti še smučarski čevlji ali palice. Vse pa je na glavo postavil neznanec, ki seje v noči na 28. januar motovilil med Jugorjem in Seli. S pobočja ob vaseh je izginila prava pravcata vlečnica, ki jo je že leta 1984 kupila in postavila krajevna skupnost Jugorje. Morda jo bo neznanec odpeljal na Gače in zamenjal tamkajšnjo otroško vlečnico, ki se letos iz neznanega vzroka še ni zavrtela.
• Udeleženci nedeljskih smučarskih tekov TV — 15 na Občicah so prišli na sled uganki, zakaj lastnik modre, ob cesti s snegom zametane katrce ne mara svojega vozilca. Radovedno oko je v avtomobilu odkrilo na pol razpadlega divjega prašiča z vso pripadajočo drobovino. Smrad bo vozilo in skrivnostno vsebino v njem zanesljivo varoval vsaj še nekaj časa.
0 V noči na 29. januar je neznanec obiskal kokošnjak Alojza Koželja v Podšumberku in iz njega speljal 10 lepo rejenih prebivalk, katerih dinarska teža je ocenjena na najmanj 20 tisočakov. Nedeljski kulturni praznik bo imel nekje kulinarično vsebino.
Najprej nekaj o odlagališčih. Če je Novo mesto s sicer še vedno dokaj sporno deponijo komunalnih odpadkov v Leskovcu vsaj začasno
Požar pogasili v petnajstih minutah
Minuli torek je gorelo v metliški Beti
METLIKA — V torek, 27. januarja, malo pred osmo uro, je v Betini barvarni izbruhnil požar na parilniku, stroju za predobdelavo pletiva za kopalke. Požar so pogasili delavci iz barvarne in sosednjih obratov sami in tako preprečili, da ni prišlo do večje škode ali celo katastrofe, če bi se požar razširil. Vzroke za požar raziskuje posebna komisija, škoda znaša okoli 2 milijonadi-narjev, za ponovno usposobitev paril-nika, stroja, ki stane blizu 400.000 nemških mark, pa bodo potrebovali kakih deset dni. Čeprav bodo del proizvodnje lahko preusmerili na druge podobne stroje, vsega lene bodo mogli, tako da bo prišlo tudi do izpada.
Požar je izbruhnil na napi za odz-račevanje, kije obložena s filcem, ta pa je prepojen s preparacijo, ki se pri delovni temperaturi stroja 1?0° C izpareva in se nabira na tem filcu. Sreča je, da ob nastanku požara v stroju ni bilo pletiva, brž ko je požar izbruhnil, pa so najprej iz okolice stroja umaknili ves material. Kot rečeno, najvitalnejši deli stroja na srečo niso poškodovani, tako rekoč vse poškodovane dele pa je moč dobiti doma.
Požar so delavci in Betini gasilci sami pogasili v pičlih 15 minutah, v tem času pa so izpraznili 45 malih ročnih in šest večjih gasilnih aparatov.
A. B.
ZASTONJ DO ELEKTRIČNE ENERGIJE
ŠMIHEL — 35-letni F. B. izŠmihela je utemeljeno osumljen, da je imel v času od lanskega aprila pa vse do decembra zastonj električno energijo. Kot kažejo rezultati preiskave, naj bi napeljal sekundarni električni vod pod električnim števcem, nanj pa priključil bojler, pralni stroj in električni štedilnik, torej naj večje porabnike elektrike. Na tak način je F. B. oškodoval novomeški Elektro za 305.966 din. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
rešilo tovrstne težave, pa so te tolikanj večje v Črnomlju in Trebnjem.
In če se zatika že pri javnih odlagališčih, je tolikanj bolj jasno, da so težave še večje z deponijo posebnih odpadkov. Tovrstnega odlagališča, vsaj uradnega, Dolenjska ta čas ne premore, nevarne snovi se skladiščijo po tovarniških dvoriščih.
Omenimo naj le posebne odpadke novomeške IM V, pa tiste iz Krkinega tozda Izolacije, posebne odpadke iz lakirnic Pionirja in bršljinske Iskre, da ne naštevamo še naprej.
Koliko od teh strupov je doslej pricurljalo do podtalnih voda? Ne dosti manj pomembna so za zdravo okolje tudi urejena kanalizacija, čistilne naprave. Ne le da je na Dolenjskem še ogromno naselij povsem brez kanalizacije, pač pa je tudi tista, ki jo imamo, večidel neustrezna, po zaslugi čistilnih naprav seveda. Spomnimo se le centralne čistilne naprave v Novem mestu, ki še zdaleč ne dosega s projektom predvidene stopnje čiščenja in s tem povzroča ne le hud smrad v okolici, pač pa tudi zastrupljanje Krke in življa 1 v njej. S podobno učinkovitostjo se lahko postavi še čistilna naprava žužem-berške Iskre in še katera. In Če del Novega mesta slab in sumljiv zrak pripisuje delovanju čistilne naprave, je treba v isti sapi dodati, da tudi drugod niso dosti na boljšem. Vzrok je v povečani porabi trdih goriv,
predvsem premoga, ki vsebujejo neprimerno večje količine žvepla od tekočih goriv. Zaenkrat je koncentracija žveplovega dioksida v Novem mestu še v mejah dovoljenega, vendar se-ob meglenih in brezvetrnih dneh, teh pa v novomeški kotlini ni malo, nevarno približa kritični meji.
Ne le da nimamo po enem letu kakega ekološkega problema manj, pač pa imamo celo enega več!
Za konec lanskoletne ekološke inventure smo si prihranili že znano zadevo: onesnaževanje podtalnic s tovarniškimi odplakami. Ni malo delovnih organizacij na Dolenjskem, ki za svoje odplake nimajo niti osnovnega čiščenja, pri drugih je to premalo učinkovito. Ponekod imajo odplake speljane kar v kanalizacijo, kar pa seveda povzroča motnje pri delovanju komunalnih čistilnih naprav. In kdo so tovrstni največji onesnaževalci v lanskem letu? Uvodoma smo rekli, da jih je samo v novomeški občini dvanajst:
tovarna zdravil Krka, Komunala s čistilno napravo, Iskra Žužemberk, Novoles Straža, Krkin tozd Izolacije, obarvane tehnološke odpadne vode iz Novoteksa, IMV, Iskra Br-šljin, Pionir, Ljubljanske mlekarne, Iskra Šentjernej in pa komunalne ter fekalne odplake iz naselij. Upati je, da v prihodnje ne bo smotrneje pisati spiska tistih, ki jim skrb za okolje ni deveta briga.
B. BUDJA
Bo Rog ostal brez jelk?
Obilo dela za gozdarsko inšpekcijo — Rak na  kostanju in fiziološko sušenje jelk
NOVO MESTO — Gozdni inšpektorji novomeške uprave inšpekcijskih služb So imeli v minulem letu veliko dela ne le zaradi številnih kršitev, pač pa tudi zaradi spremljanja nekaterih nevarnih bolezni gozdnega drevja. A o tem kasneje.
Statistika kaže, da so gozdarski inšpektorji v minulem letu izdali štiri odločbe (dve od tega zaradi zasežbe lesa in dve zaradi neurejenega gozdnega reda), napisali eno ovadbo zaradi gospodarskega prestopka in eno zaradi kaznivega dejanja, ob tem pa podali še 43 predlogov za uvedbo postopka o prekršku.
Daleč največ, kar 28, jih je zaradi črne sečnje brez odkazila, v šestih primerih gre za tatvine lesa, v štirih za neurejen gozdni red, trikrat so bili odkriti primeri nedovoljenega nakupa lesa, dvakrat je šlo za prevoz nežigo-sane hlodovine, po ena prijava pa je sodniku za prekrške romala zaradi kraje manj kot kubika lesa, zaradi nepravilnega vodenja evidence na zasebni žagi, prevoza neplombiranih novoletnih jelk in zaradi nedovoljenega nabiranja gozdnih sadežev.
uničen. Nič manj se ni razpasla holandska bolezen bresta, ki je to drevesno vrsto že domala iztrebila in je prava redkost danes v gozdu najti brestovo drevo. Od ostalih bolezni omenimo še mehurjevko na zelenem boru, le da je njen obseg že vrsto let enak, zato pa bolj vznemirljive novice prihajajo z Roga. Jelki na Rogu namreč grozi
• Novomeški gozdni inšpektorji so v sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo SRS lanske spomladi in jeseni pregledali sadike v gozdnih drevesnicah. Prav v nobenem primeru ni bilo opaziti karantenskih bolezni, tako da so bile vse sadike primerne za promet.
Kot že rečeno, pa je posebno poglavje v delu gozdarske inšpekcije nadzorovanje bolezni gozdnega drevja. V prvi vrsti je vnovič potrebno omeniti raka na domačem kostanju, ki se nezadržno širi, in povsem upravičena je bojazen, da bo kostanj že v bližnji prihodnosti docela
uničenje, fiziološko sušenje teh dreves pa je zavzelo že takšen obseg, da lahko govorimo že kar o naravni katastrofi. To potrjuje tudi vest, da so v nekaterih gozdarskih enotah na tem območju podvojili letni posek iglavcev.
In vzrok za takšno sušenje jelk? Tako inšpektorji kot strokovnjaki so si edini, daje krivec le en: škodljive primesi v zraku.
B. B.
Alkohol in nož govorila
Oče imel v krvi 3,2 g/kg alkohola, ko je zabodel sina
KOČEVJE — Pred senatom peterice, ki mu je predsedoval sodnik Blaž Volf, je bila 28. januarja pri sodišču v
MILIČNIKI POSLEJ RAZBREMENJENI? — Vse kaže, da bodo prizori, kot je taie na posnetku, že v kratkem prava redkost. Novomeški miličniki so imeli doslej nemalo dela z vzpostavitvijo parkirnega reda v centru Novega mesta, že od 31. marca naprej pa naj bi jih pri tem opravilu zamenjali posebej za to delo nastavljeni ljudje. Po spremenjenem odloku o komunalnih taksah v občini naj bi od 31. marca novomeška Komunala uvedla pobiranje parkirnine na Glavnem trgu in na tržnici, ta novost pa bo trajala 6 mesecev, ko bo opravljena analiza smotrnosti tega ukrepa.
Tožnica brez sodbe in denarja
Čeprav je Višje sodišče že pred enim letom razveljavilo sodbo črnomaljskega, nove obravnave še ni bilo — Bo Barbara Čemas dobila vrnjenih svojih 260
tisočakov?
ČRNOMELJ, LJUBLJANA — Že krepko v preteklost moramo seči po začetek zgodbe, o kateri smo pod naslovom »Sporni Barbarini milijoni« pisali tudi v našem listu. Danes 86-letna Barbara Čemas je pred leti prodala svojo rojstno hišico v belokranjski vasici Zilje pri Vinici, denar — šlo je za 400 tisočakov — pa za eno noč shranila pri prijateljici Antoniji Perc. A ko je naslednjega dne hotela svoj denar nazaj, ji ga Perčeva ni hotela izročiti, češ da ga je posodila svoji hčeri za gradnjo nove hiše v Črnomlju.
Razni papirji, potrdila in pogodbe kažejo, daje Čemasova do 19. junija 1983 dobila od Perčeve vsega 140.000 din, preostalega denarja pa do danes še ni videla. Pomoč je poiskala na sodišču v Črnomlju, ki pa je — tudi o tem smo takrat že pisali — razsodilo Perčevi v prid. Sodišče je sicer ugotovilo, daje Čemasova Perčevj izročila nekaj denarja od prodane hiše, slednja je tudi priznala, da je denar prejela, vendar ga ni preštela, temveč samo spravila pod posteljo. Senat, ki mu je predsedovala Darinka Plevnik, je ugotovil tudi, da je Perčeva po obrokih res vrnila 140.000 din, to pa naj bi bilo tudi vse, kar je bila dolžna. O verodostojnosti potrdila, po katerem bi bila toženka dolžna še 260 tisoč dinarjev, je sodišče podvomilo. Barbari Čemas so pripisali starostno bolezen pozabljanja in občasno pitje ter tako prišli do zaključka, da je bila Čemasova v času, ko je izročala denar v hrambo, in potem, ko ga je po obrokih prejemala, bistveno manj sposobna razumevanja in obvladovanja. Zgodbe bi bilo tako verjetno konec, če se Čemasova na takšno odločitev
črnomaljskega sodišča ne bi pritožila.
Lanskega 12. februarja je bilo, ko je Višje sodišče v Ljubljani razpravljalo o pritožbi in odločitev črnomaljskega sodišča razveljavilo. Navsezadnje tudi to ne bi bilo nič nenavadnega, ako Višje sodišče črnomaljskemu ne bi očitalo tako bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, kot zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in celo napačna uporaba materialnega prava. Črnomaljski senat namreč ni zaslišal predlaganih prič, ki bi vedele povedati, koliko denarja je tožnica imela in tudi prinesla v hrambo k Perčevi. Sodišče bi moralo izdati zamudno sodbo, ker Perčeve ni bilo na obravnavo, čeprav je bila vabljena, prostovoljno in v razsodnem stanju pa je tudi podpisala listino, da je Čemasovi dolžna še 260.000 din. Višje sodišče je zapisalo, da prvostopenjsko sodišče ni opravilo dokaznega postopka, svojo odločitev pa je gradilo na izpovedi prič, ki o zadevi niso vedele domala ničesar, medtem ko prič, ki bi lahko povedale veliko tega, senat ni zaslišal.
»Gre za poseben pravdni postopek, ki bi ga moralo prvo sodišče speljati po načelih neposrednosti s potrebnimi soočenji, in tudi oceno morebitne tožen-kine odsotnosti... Priči Vladimi-ri Potočar bi moralo biti jasno, koliko denarja je imela toženka v hrambi in koliko ga je Čemasova dobila nazaj. O tem bi vedel kaj povedati tudi gostilničar Jože Skubic, kateremu naj bi Čemasova isti dan, ko je z njegovim posredovanjem odšla k toženki, ponujala 40 do 60 starih milijonov posojila, kar je imela od kupnine za prodane nepremičnine. Pritožbeno sodišče opozarja še na podatke v spisu, da sije Perčeva z denarjem Čemasove kupila štedilnik (lastno priznanje) in tudi njen denar zapravljala za razne drobnarije.. .«*
To in še marsikaj drugega stoji v obrazložitvi odločitve Višjega sodišča, čisto na koncu pa tisto, kar morda še najbolj moti — datum. Prihodnji četrtek bo natanko leto dni, kar je Višje sodišče sprejelo takšno odločitev, do danes pa y Trebnjem, kjer bo po sklepu Temeljnega sodišča Novo mesto potekalo drugo sojenje, še ni bila razpisana nova obravnava. Malce čudno, še bolj pa je čudno to, da, kot trdi Čemasova, iz črnomaljske enote Temeljnega sodišča Novo mesto še do danes ni dobila sklepa Višjega sodišča v Ljubljani.	B	BUDJA
NA CRNO POSEKALI 87 KUBIKOV LESA
DOBRUŠKA VAS — Miličniki in kriminalisti novomeške UNZ so pred dnevi prišli nasled zanimivi ugotovitvi, da so Romi iz Dobruške vasi za kurjavo v bližnjih gozdovih posekali kar 87 ku-bikov hrastovega, gabrov-ega in drugega lesa. Zaenkrat še neznani storilci so s tem dejanjem oškodovali 11 lastnikov gozdnih parcel, povzročena škoda pa znaša 522.720 din.
TLELO ŽAGANJE
ČRNOMELJ — V ponedeljek, 2. februarja, je prišlo v črnomaljski IM V, tozdu Galanterija, do izpada proizvodnje, ki gaje povzročilo padanje gorečih ogorkov žagovine iz silosa. Kot je pokazala preiskava, je temu krivo razžagovanje trdega afriškega lesa, pri katerem je prihajalo do trenja, segreto žaganje pajesesalnik potegnil v silos, kjer je žagovina pričela tleti. Z nevarnostjo so opravili člani črnomaljskega PGD, zaradi izpada proizvodnje in čiščenja objekta pa je škode za okoli 300 tisočakov.
Kočevju glavna obravnava zoper 51-letnega Franca Janeža iz Kočevja, vendar ni bila končana in se bo nadaljevala 11. februarja.
Obtožnica je Janeža bremenila, da je 14. septembra lani v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti poizkusil vzeti življenje svojemu sinu Francu, in sicer tako, da ga je v domačem stanovanju zabodel z nožem v prsi. Priče so bili sorodniki (žena, sin, hči, zet), ki bi se lahko odrekli pričanju, vendar so vsi izpovedali, da žele pričati, ker hočejo, da se zve čista resnica. Vendar sodišču razprave ni uspelo končati, ker je vsaka priča doživela, videla in opisala usodni dogodek drugače.
Sodni senat je zato v celoti ugodil predlogom obtožbe in delno predlogom obrambe. Potrebno je zaslišati izvedenca kirurške stroke, potrebno je dobiti tudi fotografije in skico kraja dogodka, pri Zdravstvenem domu v Kočevju je potrebno poizvedeti, kolikokrat in ob kateri uri je bil obdolženec usodnega dne v zdravstvenem domu, če so bile na njem ugotovljene kakšne poškodbe, če so bile poškodbe oskrbljene in če je bila oskrba poškodb potrebna (obtoženec namreč trdi, da ga je tistega dne že popoldne, nato pa še zvečer napadel sin).	j	p
PO TRČENJU GA JE ODBILO NA LEVO
TREBNJE — 24-letni Marko Jur-glič iz Trebnjega seje 1. februarja ob 17.45 peljal z osebnim avtomobilom iz Dolenje Nemške vasi proti središču Trebnjega. Tam je dohitel osebni avto 22-letnega Andreja Bobnarja iz Vinje gorice, slednji pa je, ker je vozilo pred njim zavijalo v desno, zmanjševal hitrost, fo pa Jurgliču ni uspelo in je trčil v zadnji del Bobnarjevega avtomobila, zatem ga je odbilo še na levo stran ceste, po kateri je takrat nasproti pripeljala z osebnim avtom Elizabeta Vovk. Prišlo je do vnovičnega trka, ki pa se je na srečo končal brez telesnih poškodb.
TO IN ONO IZ INŠPEKTORJEVE BELEŽNICE
• Novomeški požarni inšpektorji so v minulem letu opravili 35 pregledov v raznih delovnih organizacijah, 30 obiskov so imeli v obrtnih delavnicah in 9 v drugih objektih. Da je bilo veliko tega narobe, pove podatek, da je bilo ob tem izdanih kar 43 raznih ureditvenih odločb, napisani sta bili dve prijavi sodniku za prekrške, izrečenih pa še 5 mandatnih kazni. Koliko požarov je bilo s tem preprečenih, se žal ne da izračunati.
• Ko so se novomeški tržni inšpektorji odpravili po sledeh številnih pritožb strank zaradi nesolidnih in dragih obrtnih ter servisnih storitev, so imeli kaj videti. Ne le da so po tem pregledu napisali za kar zajeten kupček raznih odločb in prijav sodniku za prekrške, pač pa so v nekaj primerih predlagali tudi odvzem premoženjske koristi. Šlo je za 82 starih milijončkov.
• Inšpektorji za delo vse pogosteje ugotavljajo, da se le redki obrtniki pravočasno oskrbijo z aneksi k delovnim pogodbam z zaposlenimi delaci, zato so na to temo sklicali poseben posvet z obrtniki. Ali bo kaj zalegel, bo znano že kmalu, prav tako pa bo znano, ali bodo obrtniki v prihodnje kaj dosledneje registrirali pogodbe o delovnem razmerju z delavci. Doslej jim to delo ni preveč dišalo. O tem priča 26 opravljenih pregledov.
• Za konec pa še ena spodbudna! Po ugotovitvah inšpekcije za delo v novomeški občini ni delovne organizacije, ki bi izplačevala osebni dohodek, nižji od zajamčenega. Upamo, da se zaradi te trditve ne bo komu dvignil pritisk.
LE POLOVIČNA CENA ZA SERVISIRANJE
NOVO MESTO — Veliko je bito v minulem letu slišali o težavah novomeškega Agro servisa pri servisiranju traktorjev. Tržni inšpektorji. ki so si vso zadevo ogledali malce pobliže, so ugotovili, da se največ težav pojavlja pri servisiranju traktorjev IMT iz Kraljeviče. Novomeški Agroservis. ki je pooblaščen za servise tovrstnih traktorjev. ima za to dovolj tehtne izgovore. Velike težave imajo namreč z uveljavljanjem nadomestila za opravljanje storitev in zamenjavo delov na traktorjih IMT, poleg tega jim izdelovalec v garancijski dobi priznava le 50 odstotkov cene storitev na uro. Očitno gredo po stopinjah kragujevške Crvene zastave še nekateri.
PREHITRO PO ZALEDENELI CESI'1 — 29-letni Josip Vukovič iz Bregane je 29. januarja ob 22.10 vozil kombi iz Ljubljane proti Zagrebu. Ko je pripeljal do vasi Obrežje, ga je na poledenelem in spolzkem cestišču zaradi prevelike hitrosti zaneslo. Zapeljal je na levo polovico ceste, ko je po njej privozil nasproti 53-letni voznik osebnega avtomobila Jožef Novak i/ Pristave. Vozili sta se ob srečavanju oplazili, pri čemersejevoznik Vukovič hudo poškodoval, njegov sopotnik 24-letni Dražen Martičiz Bregane in sopotnica v Slovakovem vozilu, 18-letna Rosana Novak, pa laže. Vsetrisoodpe-Ijali v novomeško bolnišnico, kjer je na zdravljenju ostal le Vukovič. Materialno škodo so ocenili na 3 milijone dinarjev.
Z AVTOMOBILOM ZBIL PE-ŠAKINJO — 28. januarja ob 14. uri je 17-letna Majda Kovačič iz Vratnega pešačila iz IMV-tozd Podgorje na regionalno cesto med Šentjernejem in Škocjanom. Prav v tistem času je po cesti iz Šentjerneja z osebnim avtomobilom pripeljal 42-letni Marjan Turk iz Drame. Slednji zaradi prevelike hitrosti vozila ni mogel ustaviti, tako da je trčil v Kovačičevo in jo zbil po cesti. Kovačičeva seje lažjetelesno poškodovala. Prvo pomoč so ji nudili v šontjernejskem zdravstvenem domu, nato pa so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za okoli 20 tisočakov.
r
ŠPORTNI KOMENTAR
Korak naprej od abecede?
Za dolenjsko smučarijo bi bila ta čas največja pridobitev organizacija kakšne FIS tekme
Letošnja predpočimiška nakupovalna mrzlica najrazličnejše smučarske opreme pa obljudene domala vse vzpetine, po katerih se je moč zadilcati v dolino, in še kaj drugega neizpodbitno kaže, da smo tudi Dolenjcizvelikimikoraki stopili v slovenski smučarski svet. Smučanje že dolgo ni več privilegij Gorenjcev ali Štajercev, čeprav nam za dokončno enakopravnost seveda še precej manjka.
Imamo že nekaj urejenih smučišč, nad Črmošnjicami nastaja pravi smučarski center z ambicijami, da poslane podoben Kranjski gori, Pohorju ali Krvavcu, imamo celo nekaj manjših skakalnic in tudi dovolj smučarskih zanesenjakov. O tem pričajo številne rekreacijske tekme te dni, od raznih veleslalomov, tekov do skokov. Da pa bi se Dolenjska vendarle prebila iz smučarske anonimnosti, bo potrebno storiti še veliko več. Jasno je, da bi bilo potrebno na prvem mestu omeniti dodatna vlaganja v razširitev zmog-
Spet družinska športna rekreacija
Tokrat tudi v Mokronogu
TREBNJE — Takoj po zimskih šolskih počitnicah bo stekla družinska športna rekreacija, ki jo pod naslovom Otrok in starši že tretje leto prirejata Vzgojnovarstvena organizacija Trebnje in občinska Zveza telesnokulturnih organizacij. Pričeli so v šolskem letu 1984/85 na Mirni, lani so pritegnili Trebnje, letos pa vključili še Mokronog.
Računajo, da bodo vključili najmanj 100 otrok iz teh krajev. Toda ne le tistih, ki obiskujejo vrtec, k družinski športni rekreaciji so povabili tudi otroke, ki vrtcev ne obiskujejo. Seveda je največ odvisno od tega, kako resno bodo starši sprejeli to zanimivo obliko telesnokulturne dejavnosti, ki skuša povezati vse bolj razrahljane družinske vezi. Ne bi pa smeli pozabiti niti tega, da ta program družinske športne rekreacije bogati obojestransko, zlasti pa skrbi za vsestranski razvoj otroka. Starši skoraj ves čas aktivno sodelujejo, kažejo otroku vaje, pogosto predstavljajo veliko telovadno orodje za otroke.
Ob vadbi, ki jo usmerjajo vzgojiteljice, lahko starši primerjajo svoje vzgojne prijeme. Zgodnje. vključevanje otrok v sistematično telesno vzgojo od 3. leta naprej, ko je otrok zelo samosvoj in se stežka vključuje v skupinsko delo, je tako lažje, učinkovitejše. Organizatorji družinske športne organizacije Otrok in starši pozivajo, da se čimprej prijavite.
TERENSKI SKOKI NA ČATEŽU
ČATEŽ — OO ZSMS s Čateža pri Trebnjem organizira v nedeljo, 8. februarja, že tretjo tekmo v terenskih smučarskih skokih. Tekmovanje šteje za pokal OK ZSMS Trebnje, pričetek tekme pa bo ob 13. uri na Čatežu. Doslej sta bili že dve tovrstni tekmi, zadnja, finalna, pa bo 15. februarja ob 13. uri v Šentlovrencu; organizira jo tamkajšnja OO ZSMS.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
TREBNJE — V nedeljo, 15 februarja, bo v Trebnjem 5. odprti turnir v malem nogometu za ekipe trebanjske občine. Prijavite se lahko do 10. februarja Andreju Kolarju ali na telefon 47-065. Omenimo, da po štirih kolih vodi Špic schuss pred Veliko Loko in Kadeti.
Zmagoslavje
bratov
Gučkov
Tekmovanje na 25-metr-ski skakalnici na Ložarje-vem hribu
SEVNICA — Taborniški odred Treh smrek iz Sevnice je minulo nedeljo, 1. februarja, organiziral tradicionalno že 5. tekmovanje v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici na Ložarjevem hribu. Zaradi zaledenele skakalnice je bila udeležba tokrat nekoliko slabša, manjkal pa je tudi lanskoletni zmagovalec Drago Perc, kije pri vojakih.
Pokal Grilbifeja Osolnikar iz Sevnice si je priboril Slavko Guček z Vrha nad Boštanjems 162točkami(skoka24 in 23 metrov), družinsko zmagoslavje pa sta dopolnila njegova brata: F. Guček je bil s 154 točkami drugi (20, 22), B. Guček pa s 146 tretji (18, 18 metrov). Četrto mesto je pripadlo Avguštinu s 138 točkami in skokoma dvakrat po 16 metrov. Omenimo še, da rekord skakalnice še nadalje drži Racman s 26 metri, postavil pa ga je pred tremi leti.
J. BLAS
Ijivosli, predvsem gostinskih in prehrambenih, na Gačah, postavitev kakšne sedežnice, seveda pa je vse to povezano z ogromnimi stroški, za katere dvomimo, da jih investitorji tega smučarskega centra ta čas premorejo. Dalo pa bi se narediti nekaj drugega. Pravi mik slehernega športa so namreč tekmovanja, seveda ne rekreacijska. Pred časom je bilo veliko govora o lem. naj bi Dolenjska dobila kakšno homolo-girano smučarsko progo, pa naj bo to na Gorjancih ali na Gačah. Objektivno so slednje temu precej bliže in verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kaj bi razvoju tega dolenjskega smučarskega centra pomenila kakšna FIS tekma, podobna tistim, kot jih imamo na Zelenici, Soriški planini in še kje. Zagotovo pa je razširitev sporeda FIS tekmovanj izven javnosti že znanih smučarskih središč Slovenije tudi v interesu republiške smučarske zveze.
B. B.
SEMIČANI PRISMUČALI PREHODNI POKAL
ČRNOMELJ — Avto-moto društvo Bela krajina je s pomočjo smučarskega kluba Iskra iz Semiča in smučarskega centra Rog preteklo soboto na Gačah pripravila tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za člane društva in njihove družinske člane. Udeležili so se ga tudi člani pobratenega avto-moto krožka iz Studenca, ki so morali prepustiti prehodni pokal ekipnemu zmagovalcu, avto-moto krožku Semič. Posamezno pa so bili najboljši med cicibani: Matej Bizjak (Črnomelj), med cicibankami Kristina Zajc (Semič), mlajšimi pionirkami Natalija Zajc (Semič), mlajšimi pionirji Roman Satošek (Črnomelj), med starejšimi pionirkami Sanja Rems (Črnomelj), starejšimi pionirji Aleš Jakša (Semič), med mladinkami Irena Jakša (Semič), mladinci Robi Rogelj (Semič), članicami Mateja Ogrinc (Semič), člani Aljoša Satošek (Črnomelj), veterankami Marija Zajc (Semič) ter med veterani Anton Jakša (Semič). Nastopilo je več kot 100 smučarjev.
108 tekmovalcev na smučarski nedelji na Polžu
Izredno uspela smučarska prireditev pod Gorjanci
DOLŽ — Pravi smučarski praznik je bil v nedeljo, 1. februarja, na Dolžu. Kar preko 300 gledalcev se jezbralo na tradicionalni smučarski nedelji, tekmovanju v veleslalomu in smučarskih skokih, ki se gaje udeležilo 108 tekmovalcev iz raznih dolenjskih klubov.
Športno društvo z Dolža je res odlično pripravilo tekmovanje, dobro urejene so bile proge in skakalnica, rezultati pa naslednji: veleslalom, mladinke: 1. J. Kobe, 2. Marica Kobe, 3. Mari Kobe; cicibani in pionirji: 1. Avsec, 2. Bohte, 3. Ovniček; mladinci: 1. Udovč, 2. Štangelj, 3. Renuša; člani: 1. Turk, 2. Medle, 3. Vrtačič. V tekmovanju smučarskih skakalcev je zmagal Sironič, drugi je bil Štangelj in tretji Ravnih. Rekord skakalnice je s 26,5 metra postavil Jože Zupan.
'J*
*
11 *8 r» J11 • j i
VZORNA PRIPRAVA TEKOV — Tradicionalni roški smučarski teki, edina večja smučarska prireditev na Dolenjskem, so minili v izredno lepem vremenu, ob dobri udeležbi in izredni organizaciji smučarskega društva Rog ter tednika TV-15. Na sliki: pred startom borcev — partizanskih kurirjev in vezistov na 4 km dolgo tekaško preizkušnjo. (Foto: J. Pavlin)
Roške smučine vnovič oživele
Tradicionalnih smučarskih tekov za pokal TV-15 se je udeležilo 150 tekmovalcev _______________—	V	močni	konkurenci	so	se	Dolenjci dobro odrezali_______________
SMUČARSKI CENTER ROG —Smučarsko društvo Rog je v nedeljo pod pokroviteljstvom Dolenjske turistične zveze pripravilo tradicionalni roški smučarski tek za pokal TV-15. Med 150 tekmovalci iz vseh slovenskih smučarskih klubov je v posebni disciplini nastopilo tudi 35 borcev in bork, nekdanjih kurirjev in vezistov, startni strel pa je izstrelil narodni heroj Jože Borštnar.
V kategoriji mlajših in starejših pionirjev, ki so tekmovali za pokal TV-
15, so imeli največ uspeha mladi smučarji tekači iz logaške Osnovne šole "Edvarda Kardelja«, ki so na koncu postali tudi ekipni zmagovalci, med Dolenjci pa so se dobro odrezali pionirji Osnovne šole Vavta vas. Zanimiva je bila tudi preizkušnja borcev in bork, ki so se pomerili na 4 km dolgi progi. Najhitreje je na cilj prišel Ivan Jošt iz Kranja. Priznanje je dobil tudi
BABNIK NOVI TRENER PIONIRJA
NOVO M ES TO — Te dni seje s sedemdnevnih priprav na Lošinju vrnila ekipa odbojkarjev novomeškega Pionirja, ki pa je že vadila pod taktirko novega trenerja Lojzeta Babnika, bivšega uspešnega igralca kluba. Prejšnji trener Davorin Gregurek seje namreč vrnil v Zagreb. Kako bo menjava na krmilu vplivala na rezultate v drugem delu prvenstva II. zvezne lige-zahod, bomo videli že kmalu. Prvenstvo se namreč nadaljuje 14. februarja, do takrat pa bodo Novomeščani odigrali še nekaj prijateljskih srečanj. Že v soboto bodo nastopili na zimskem prvenstvu v Ljubljani, na katerem bo 16 ekip.
MARKO SKUŠEK NAJHITREJŠI
ŠMARJETA —Tradicionalni veleslalom za pokal Šmarjeških Toplic je pripravila v nedeljo tudi smučarska sekcija športnega društva Šmarjeta. Na smučišču v Gomilah se je v 10 kategorijah na odlično pripravljeni 300 metrov dolgi progi pomerilo 99 tekmovalcev. Rezultati: mlajše pionirke: 1. Nataša Šušteršič, 2. Urška Cvelbar, 3, Alenka Blatnik, pionirke B: 1. Polona Pavlin, 2. Klavdija Pavlin, 3- Barbara Zalokar, mladinke: 1. Cvetka Vavpič, 2. Vesna Židan, članice: 1. Nada Durič, 2. Zlatka Poglajen, 3. Majda Cvelbar, mlajši pionirji: 1. Andrej Kermc, 2. Gregor Durič, 3. Roman Lužar, pionirji: 1. Mitja Šušterič, 2. Denis Rangus, 3. Dejan Pavlin, mladinci: 1. Marko Skušek (najboljši čas proge), 2. Tomo Go-mizelj, 3. Franc Lužar, člani: 1. Bojan Zoran, 2. Jani Mislej, 3. Andrej Ilovar, člani B: 1. Bogdan Prudič, 2. Aleksander Durič, 3. Alojz Golob, veterani: 1. Stane Škušek, 2. Črt Židan, 3. Jože Cvelbar.
Ekipna zmaga Brežičanov
11. februarja bo v Ljubljani razglasitev najboljših v avto-moto športih — Brežičani prvi v motokrosu do
250 ccm
LJUBLJANA — Čeprav je bila napovedana že pred dnevi, bo letošnja podelitev priznanj in nagrad slovenskim prvakom v avto-moto športih šele prihodnjo sredo, 11. februarja, v dvorani KD španskih borcevv Ljubljani. Meddo-bitniki priznanj bo tudi precej dolenjskih imen, saj bodo poleg prvouvrščenih na lanskih prvenstvih razglasili še imetnike drugih in tretjih mest.
Tako najdemo na seznamu najboljših ekip v minulem letu v spee-dwayu Krčane na drugem mestu, ta uvrstitev pa velja tako za republiško kot državno prvenstvo. V rallviu sta
IVAČIČEVA ZMAGA
BREŽICE — Na kegljišču Terme na Čatežu se je pred dnevi končalo letošnje odprto prvenstvo Brežic za moške, na katerem je prepričljivo zmagal član ljubljanskega Gradisa Ivačič, ki je podrl kar 985 kegljev. Sledijo Bizjak 925, Urbanc (oba Gradis) 907, Možgon 895 itd. Krčan Prelec je z 892 podrtimi keglji končal na 6. mestu.
Brane Kuzmič in Rudi Šali v kategoriji nad 1300 kubikov na tretjem mestu, ena ka pa je njuna uvrstitev tudi v generalnem seštevku. Zanimiv je tudi pogled na uvrstitev delovnih organizacij v rallyju, kjer so člani novomeške IMy na 5. mestu za 1. in II. ekipo Kompas-Hertza ter obema vrstama Avtotehne. V cestnohitrostnem motociklizmu je v kategoriji do 125 ccm član novomeškega AMDTŠobert Hmeljak na drugem mestu, v kategoriji do 250 kubikov pa je Ribničan Zvone Lavrič sedmi. Kot smo že omenili, je vspee-dwayju ekipno Krško drugo, posamične uvrstitve Krčanov v minuli sezoni pa so bile v seštevku za republiško prvenstvo takšne: 4. Zvone Gerjevič, 5. Jože Žibert, 7. Kreško Omerzel, 8. Gorazd Gorjup. In še pogled v motokros. V kategoriji do 125 kubikov je v posamični razvrstitvi najboljši Pandur iz Šentvida pri Stični, na 17. mestu pa najdemo Potočnika iz AMD Bela krajina. Ta klub je v ekipnem seštevku na 11. mestu, medtem ko so Šentvidčani četrti. V razredu do 250 ccm sta Brežičana Slobšek in Simon Avbelj na 3. oziroma 4. mestu, medtem ko je njuna ekipa v moštvenem seštevku osvojila prvo mesto, tekmovalci AMD Bela krajina pa so dvanajsti.
najstarejši udeleženec teka, 75-letni Zdravko Šporn-Tine iz Brega pri Žirovnici. Letos so se na startu, tudi prvič, pojavile tri borke.
DOLENJSKA LIGAŠA ZNOVA USPEŠNA
NOVO MESTO — V nadaljevanju prvenstva v II. republiški kegljaški ligi sta dolenjska predstavnika zmagala. Novomeščani so doma ugnali vrsto Rudarja s 5.083 :4.959, medtem ko so Krčanke v gosteh premagale Slovenj Gradec z 2.320 : 2.295. Na razpredelnici je Novo mesto pri moških s-6 točkami na četrtem mestu, Krčanke pa z 8 točkami v svoji ligi močno vodijo.
V NEDELJO PRIČETEK
PLESNE ŠOLE
NOVO MESTO — Plesna šolaNovo mesto vnovič organizira začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne plesne tečaje v hotelu Metropol. Pričetek tečajev bo v nedeljo, 8. februarja, ko bo ob 16. uri najprej začetni, nato ob 18. uri nadaljevalni in ob 20. uri izpopolnjevalni tečaj. Vsak ponedeljek pa bo ob 19. uri še tečaj aerobike. Prijavite se lahko v hotelu Metropol.
Štiri desetletja plodnega dela
Ena prvih akcij AMD Bela krajina ob jubileju bo motokros na Brezju
ČRNOMELJ — Avto-moto društvo -Bela krajina« praznuje letos 40-letnico dela. Septembra 1947 so namreč Franjo Oblak, Franc Einsiedler in Franc Rajmer ustanovili društvo, ki štejedanes več kot 1000 članov, njihov cilj pa je, da bi jih bilo 1.500, torej četrina vseh las-. tnikov motornih vozil v Beli krajini.
V teh letih je v avto šoli AMD uspešno opravilo vozniški izpit 6.500 Belokranjcev. Člani so leta 1964 zgradili v Črnomlju društevni dom, lani pa je bilana njihovo pobudo ters pomočjo delovnih organizacij in občinske skupščine Črnomelj odprtatehničnabaza.
Pred štirinajstimi leti je AMD pričelo prirejati tekmovanja v motokrosu. Doslej so pripravili 22 prireditev, od tega 13 mednarodnih. Tekmovanja na Brezjah pri Črmošnji-cah obišče vsako leto okrog 10.000 gledalcev. V AMD radi povedo,dajeprav na teh tekmovanjih njihov član Božo Štukelj leta 1976 in 1978 postal državni prvak v kategoriji 50 ccm, Aljoša Satošek pa vicešampion. Leta 1978 so
• Avto-moto društvo Bela krajina je ob 40-letnici delovanja že pripravilo delovni program. Ena od prvih in pomembnejših akdj je organizacija mednarodnega motokrosa, ki bo 10. maja na Brezjah. Medtem ko so doslej poleg Jugoslovanov tekmovali le še Avstrijci in Italijani, bodo to pot povabili tekmovalce iz več sosednjih držav.
člani AMD Bela krajina zasedli prvo mesto tudi ekipno, in sicer Božo Štukelj, Aljoša Satošek in Toni Vajs. Za vzorno organizacijo teh prireditev je društvo prejelo od AMZ Jugoslavije 5 priznanj.
Društvo posveča veliko pozornost prometni vzgoji in preventivi mladine in odraslih. Po krajevnih skupnostih pripravlja tribune in predavanja, v " šolah pa pomaga pri akcijah »Kaj veš o prometu«. Za izredno prizadevanje na tem področju je društvo lani prejelo plaketo časopisa Expres politika, leto prej pa medaljo za varnost republiškega sekretarja za notranje zadeve Slovenije. Društvo je tudi sicer za svoje uspešno delo dobilo vrsto priznanj, med drugimi zlato in srebrno plaketo AMZS, priznanja O F, plaketo mesta Črnomelj. Ob letošnjem občinskem prazniku bo prejelo tudi plaketo občine Črnomelj, najvišje občinsko priznanje.
Rezultati — mlajši pionirji (2 km);
I. Rupnik 10,54, 2. Jerina (oba Logatec) 11,40, 3. Žunič(OŠ Grm) 15,06, 4. Zajelšnik (OŠ Kostanjevica) 27,22; mlajše pionirke (2 km): 1. Rupnik 10,22, 2. Ambrožič (obe Logatec)
II,16; starejši pionirji (4 km): 1. Vencelj (Ivančna Gorica) 14,07, 2. Prezelj (Logatec) 17,31, 3. Kulovec 18,25, 4. Mervar (oba Vavta vas)
19.35, 5. Čadonič (OŠ Metlika) 19,36; starejše pionirke (4 km): 1. Žibert 17,01, 2. Dolenc (obe Logatec) 18,03; mladinci (4 km): 1. Mrzelj (Ivančna Gorica) 13,12, 2. Helič (Rog Novo mesto) 14,43; mladinke (4 km): 1. Vencelj (Ivančna Gorica) 18,33; člani (8 km): 1. Brus (Logatec) 29,30, 2. Ilar (SD Gorjanci) 30,40, 3. Strniša 30,57, Senik (Kostanjevica) 36,59; veterani (4 km): 1. Vencelj (Ivančna Gorica)
16.36, Mervar (Partizan Straža) 19,05; veteranke (4 km): 1. Vencelj (Ivančna gorica); vojaki (4 km): 1. Melanšek 20,33, 2. Štepec 21,53, 3. Baloh (vsi Garnizija Novo mesto) 22,51; borke (4 km): 1. Poldka Švigelj (Lj) 28,18, 2. Angelca Šmid-Sonja (Bled) 33,17, 3. Anuša Dvoržak (Lj) 37,45; borci (4 km): 1. Jošt (Kranj) 15,55, 2. Žvan 16,43. 3. Pivk 16,55 (vsi Bohinj) itd.
J. P.
V nedeljo 12. trnovski maraton
Organizator obljublja precej novosti
ČRNI VRH NAD IDRIJO — V
nedeljo, 8. februarja, bo v Črnem vrhu nad Idrijo že tradicionalna smučarska tekaška prireditev 12. trnovski maraton. Start tekov bo ob 9.30 pred hotelom Bor, organizator pa bo sprejemal prijave na dan prireditve med 6.30 in 9. uro. Startnina znaša 1.000 din, le udeleženci pionirskega teka in teka SLO so plačila startnine oproščeni. Častni pokrovitelj letošnje prireditve je narodni heroj generalpolkovnik Stane Potočar-Lazar.
Letos se bodo udeleženci trnovskega maratona pomerili v petih kategorijah: maratonu na 42 kilometrov, malem maratonu na 21 kilometrov, smučarskemu teku SLO na 12 km, pionirskemu teku na 8 kilometrov, kolikor bo dolg tudi partizanski tek TV-15. Iz organizacijskega odbora sporočajo, da je za prireditev v Črnem vrhu vse nared, obetajo pa tudi nekaj novosti. Črnovski smučarski klub je proge precej razširil in poskrbel za njihovo homologizacijo, novost pa je tudi, da za razliko od prejšnjih let tokrat ne bo skupnega starta, kije povzročal med udeleženci precej nejevolje. Morda še to, da rezultati trnovskega maratona štejejo tudi za televizijsko akcijo »Brazde vzdržljivosti«.
V SOBOTO SMUČARSKI PLES
KRŠKO — Smučarski klub Krško organizira v' soboto, 7. februarja, tradicionalni smučarski ples v krškem hotelu Sremič. Ples se bo pričel ob 20. uri, z» zabavo pa bo poskrbel ansambel Pred remontom. Organizatorji so pripravili tudi bogat srečelov, nekaj nagradnih iger in še vrsto presenečenj za obiskovalce. Vabljeni!
ŠOLA SMUČANJA
TREBNJE — Okoli 320učencev, to je približno petina vseh učencev v trebanjski občini, je obiskovalo letošnje šole smučanja v Dolenji Nemški vasi (40), Šentlovrencu (26), Trebnjem (130), na Mirni (95) ter nad 20učencev in otrok vrtca iz Mokronoga, ki so konec prejšnjega tedna zadnji sklenili svoj tečaj.
Sola smučanja za predšolske in šolske otroke so vodili smučarski vaditelji TVD Partizana, smučarskega kluba Trimo Trebnje ter učitelji osnovnih šol in vzgojiteljice vrtcev. Občinska ZTKO je poskrbela, da je vsak dobil lično priznanje za sodelovanje na smučarskem tečaju.
Obfiina »na prepihu«
Trebanjski telesni kulturi poberejo obetavne športnike večji kraji — M. Kapus govori o potrebi »opismenjenjevanja«
TREBNJE — Du leta 1990 naj bi v telesnokulturno gibanje zajeli petino aktivnih prebivalcev občine. To je le eden izmed ciljev trebanjske telesnokulturne skupnosti. Če bo uresničenje težko napovedovati, saj je znano, da so v športu razna ugibanja in napovedi nezanesljive. Tajnik TKS občine Trebnje Marko Kapus pa je vendarle eden tistih, ki lahko o telesni kulturi v občini govori najbolj kvalificirano.
• Košarka, rokomet, odbojka so med uspešnejšimi panogrami, ki jih v občini razvijajo klubi in društva Partizan, financira pa občinska Zveza telesnokulturnih organizacij. A prav odmevnih rezultatov le ni. Kje vidite vzroke in koliko denarja dobi ZTKO?
»Od lanskoletne realizacije okoli 24 milijonov dinarjev je naša TKS namenila občinski ZTKO slabo polovico. Čevemo.daježe 18 ; irabnikov (mimogrede: osamosvojil seje tudi karateklub!), potem je na dlani, daje denarja prej malo kot veliko. Poleg panog, ki ste jih omenili, financiramo še program množičnosti, športno rekreacijo, kjer imajo glavno besedo najštevilnejši in uspešni taborniki. Ogromno polkmetov je v občini, ki pač nimajo časa za telesno kulturo! N: ramo niti srednje šole, od koder drugje zvečine dobijo perspektivne tekmovalce. In ne naposled — smo občina na prepihu, zato izgubimo veliko obetavnih športnikov. Za p :mer naj navedem, da smo imeli it telo močan ženski rokomet, pa so šla dekleta v Novo mesto, Ljubljano. Študij, boljša služba in nasploh možnosti za delo, razumljivo, vlečejo!«
• Povsod tako radi govorimo o kadrovskih problemih, o pomanjkanju strokovnjakov, dobrih delavcev. Se v trebanjski telesni kulturi razvijajo stvari drugače?
»S pomanjkanjem zunanjih sodelavcev se srečujejo že v šolskih športnih društvih, ki so dokaj dejavna. Nasploh bomo dali v tem srednjeročnem obdobju poudarek športu mladih, da jih bomo vključevali že od 5. leta naprej. Gre za nekakšno opismenjevanje.-Težave so tudi pri izobraževanju
telesnokulturnih delavcev. Ponekod jih je celo preveč, drugje pa zelo malo. Stvari naj bi premaknili z udeležbo na raznih seminarjih, trenerskih tečajih, moram pa reči, daje lani republika odrekla, saj nekaterih tečajev, kljub obljubam, žal, ni bilo.«
mi objekti v občini?
»Glede na nekatere sosednje občine in ker smo bili pred leti tudi v ter pogledu tudi med nerazvitimi, bi lahko rekel, da smo naredili pomemben korak naprej. Žal so bile storjene tudi nekatere napake. Bazen v Trebnjem nasproti motela je propadel, 40-metrskasmučarska skakalnica na Mirni propada. Letos smo seodločili, da povečamo prispevno stopnjo za telesno kulturo prav zaradi potreb, da bi bolje vzdrževali telesnokulturne objekte.«
P. PERC
Marko Kapus
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 6. II.
9.00 PERISKOP: Kulinarika
9.50 ŠPORTNIK BILL Y, ameriška risana nanizanka
10.15 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI
10.25 EX LIBR1S
11.25 RISANKA
11.30 BENJI, ameriški film
16.15 — 00.25 TELETEKST
16.30 TEDNIK
17.30 POROČILA
17.35	A. Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO, 4._del nadaljevanke
17.50 SNEŽAKI, češkoslovaški film
18.15 IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE: Dva bloka in mi, dok. serija
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK JEZIKOVNI UTRINKI
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
1.	del ameriško-sovjetske nadaljevanke
Spektakularna nadaljevanka, o kateri je že med snemanjem, predvsem 'zaradi sodelovanja velikih zvezdni-
kov, krožilo dosti zgodb, se začenja proti koncu 17. stoletja. Po smrti carja Teodorja III. po zapletih zavladata skupaj polbrata Peter m Ivan pod regentinjo Sofijo. Peter preživlja mladost ob borbenih igrah, ki naj bi oblikovale njegov značaj. V koloniji sreča ljubko krčmarjevo hčer Ano, a poročiti mora nezanimivo Evdoksijo, ki jo kasneje pošlje v samostan. Ko sta Sofija in njen ljubimec premagana od Turkov, Peter prevzame oblast in postane edini vladar Rusije. Njegov edini cilj je okrepiti mornarico in uničiti Iurke in Tatare. Potem ko premaga Turke, pridobi Rusiji novo pristanišče na Baltiku, kjer v naslednjih letih zraste prestolnica Peterburg, današnji Leningrad. Poroči se s svojo ljubico, kmečkim dekletom Katarino. Upor strelcev pod Sofijinim vodstvom v krvi zaduši. Nadaljevanka ima osem delov.
20.55	OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: DOLENJSKI MUZEJ v Novem mestu
21.40	PETER’S POP SHOW
22.00	DNEVNIK
22.15	VROČINA IN PRAH, angleški film
DRUGI PROGRAM
16.55	l est — 17.10 Dnevnik — 17.30 Osmi B — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Dokumentarni večer — 21.30 EP v umetnostnem drsanju (plesni pari)
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Osmi B — 8. 55 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski počitniški spored — 12.30 Poročila — 12.35 Zimski počitniški spored — 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30 Osmi B —
18.00 Ikone v Makedoniji — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00 TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Pod krinko (ameriška nanizanka) — 20.55 EP v umetnostnem drsanju — 22.30 Dnevnik — 22.50 V petek ob 22l' (kulturni magazin) — 00.20 Poročila
21.45 JAZZ NA EKRANU: DAVE
HOLLAND
22.15 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.40 Poročila — 8.45 Danes za jutri:
PONEDELJEK, 9. II.
I V MOZAIK:
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20 DOKUMEN I ARNA ODDAJA
16.20 — 22.40 TELETEKST
16.35	TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30	PAPIR
17.45	NE DAJ SE, FLOK1, 5. del nanizanke
18.15	SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Kozjansko
TOREK, 10. II
TV MOZAIK:
9.00	POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU
9.30 POKLICI V PARNI INDUSTRIJI
9.50	JEZIKOVNI UTRINKI
17.25 POROČILA
17.30 NORA ČAJANKA
17.25 POROClL/^J 17.30 NORA ČA-
Obramba in samozaščita ter slovenski film Dobri stari pianino — 13.45 An-glunipe (oddaja v romščini) — 14.00
Mir m razorožitev — 14.30 Boks — 16.00 FP v umetnostnem Hrsanitt —
17,15 Rokomet Medveščak: Metalo-
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 DRAGULJ V KRONI, 7. del nadaljevanke
20.55	OMIZJE: NAŠA TRETJA UNIVERZA
JANKA
17.45 EX LIBRIS, ponovitev 1. oddaje
18.45 RISANKA ‘ 19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME	,
19.30	DNEVNIK
20.00 F. Milčinski-A. Gogala-I. Prah: ZLOČINCI, drama
21.20	INTEGRALI
22.00 DNEVNIK
plastika — 18.45 Dediščina za prihodnost — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moja domovina — 20.50 Včeraj, danes, jutri
— 21.05 Narodna glasba — 21.55 Goya (zadnji del nadaljevanke) — 22.55 TV galerija
DRUGI PROGRAM
16.00 Dober dan, šport — 17.10 Dnevnik — 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati — 17.45 Vukov kotiček — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik —
20.00 Znanost — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Mali koncert — 21.15 Paralele (zunanjepolitična oddaja) —
21.50	Barcleyevi z Brodwaya (ameriški film)
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Mostovi hidak — 18.30 Premor — 18.40 Številke in črke —
19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik —
20.00 Ko se korenin zavemo: Na smrt obsojen narod — 21.00 Žrebanje lota — 21.05 Umetniški večer: Portret B. Brechta
SOBOTA, 7. II.
8.05	POROČILA
8.10	NE DAJ SE, FLOKI, 4. del nanizanke
8.40	TEDENSKI ZABAVNIK, 1. del
9.50	Crans Montana: SP V SMUČANJU — SLALOM (Ž), 1 tek
11.00 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Pokrajinski muzej Koper
11.45	MIR IN RAZOROŽITEV — Mostovi miru (Irska)
12.20	Crans Montana: SP V SMUČANJU — SLALOM (Ž), 2. tek
13.15 ČLOVEK IN GLASBA: Glasba na dvoru kralja Ludvika XIV.
14.15 REZERVIRAN ČAS
14.55	POROČILA
15.00 PERINBABA, nemško-čeho-slovaški film
16.30	SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE: Življenje na mehkem dnu
17.00 DP V KOŠARKI (M) — PAR-
TIZAN:CIBONA, prenos
18.25 NA ZVEZI
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
KNJIGA
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 PRENOS PODELITVE PREŠERNOVIH NAGRAD
21.00 POVODNI MOŽ, balet
21.30 ZRCALO TEDNA
21.55	DNEVNIK
22.10	DEMPSEY IN MAKEPEACE,
4.	del nanizanke
23.00 REZERVIRAN ČAS
DRUGI PROGRAM
12.15	Test — 12.30 Kako biti skupaj — 13.00 Volkodlak Tom (sovjetski mladinski film) — 14.30 Beograjske zgodbe — 15.30 EP'v umetnostnem drsanju — 17.15 Risanka — 17.35
Vrtec pn stari kozi — 18.40 Dallas —
19.30	Dnevnik in Magazin — 21.15 Dnevi jazza — 20.45 Poročila — 20.50 Oddaja iz kulture — 21.20 Glasbeni večer — 22.50 Kronika Festa — 23.50 Noč z vami
TV ZAGREB
9.00	TV v šoli — 10.30 Poročila —
10.35	Zimski počitniški spored —
11.45	Crans Montana: Slalom (ž) (posnetek L teka) — 12.20 Slalom (ž) (prenos 2. teka) — 14.15 Izbor iz programa plus — 15.45 Sedem TV dni —
16.15	Poročila — 16.20 TV koledar —
16.30	Narodna glasba — 17.00 Košarka Patizan:Cibona — 18.30 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik — 20.15 Boljše življenje (humoristična serija) — 21.00 Prišel bo moj dan (angleški film) — 22.55 Športna sobota — 23.20 Noč z vami — 02.20 Poročila
SREDA, 11. II.
TV MOZAIK:
9.00 ZLOČINCI, drama
9.40	MOSTOVI — HIDAK
16.05	— 22.50 TELETEKST
16.20 TV MOZAIK, ponovitev
17.30	POROČILA
17.35	VIJAVAJA: Josip Stritar, l.del dok. serije
18.20 SKRIVNOSTI MORJA, 1. del dok. serije
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: 1984, angleški film
Film je posnet po znamenitem Ortvellovem romanu, gre za najbolj znano antiutopijo oz. negativno utopijo, ki prihodnosti ne prikazuje v svetli luči, ampak kot zmagoslavje totalitarizma in razosebljenje človeka. V samem jedru totalitarne oblasti je manipulacija z državljani. Oblast se neprestano bori zoper namišljene zunanje in notranje sovražnike, kijih sama ustvarja, prepoveduje ljubezen, ki pomeni preseganje mrzlih medčlove-
ških odnosov.
21.55	DNEVNIK
22.10	SVET NA ZASLONU
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Blenta in Bučko — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri —
21.00	Liki revolucije: Heroj Raša —
21.30	Glasbeni večer
NEDELJA, 8. II.
7.50 — 22.20 TELETEKST
8.05	POROČILA
8.10 ŽIV ŽAV
9.10 LUTKE IN LUTKI
9.15	SNEŽAKI, ponovitev fil ma
9.50 Crans Montana: SP V SMUČANJU — SLALOM (M), 1. tek
11.00	DEMPSEY IN MAKEPEACE, ponovitev 4. dela
11.45	VEČER SLOVENSKE NARODNOZABAVNE GLASBE NA
BLEDU
12.20 SP V SMUČANJU — SLALOM (M), 2. tek
13.15 POROČILA
13.20 SVATBA POD PECO, ponovitev
14.10	REZERVIRAN ČAS
14.25	MALU, 2. del brazilske nadaljevanke
15.15 LILI NOVY — PESNICA DVEH SVETOV
15.55	L. Lebič: FANVEL, glasbeno scensko delo
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO Delovna skupnost
Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge:
1. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL V REFERATU VREDNOSTNIH PAPIRJEV
za 1 delavca s končano višjo šolo ekonomske smeri in 1 letom delovnih izkušenj v sektorju sredstev, planiranja in / poslovnega informiranja
2. POSLOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
za 1 delavca s končano višjo šolo in 9 meseci delovnih izkušenj v sektorju sredstev, planiranja in poslovnega informiranja
3. KONTROLA, USKLAJEVANJE . IN OBDELAVA DOKUMENTOV PO POSLIH Z OBČANI
za 1 delavca s končano srednjo šolo ekonomske ali naravoslovno-matematične smeri in 9 meseci delovnih izkušenj v sektorju računovodstva in finančnega poslovanja
4. OPRAVILA DINARSKE IN DEVIZNE BLAGAJNE
za 1 delavca s končano srednjo šolo ekonomske ali družboslovne smeri in 6 meseci delovnih izkušenj v ekspozituri Kandija
5. OPRAVILA DINARSKEGA POSLOVANJA Z OBČANI
za 2 delavca s končano srednjo šolo ekonomske, družboslovne ali naravoslovno-matematične smeri in 6 leti delovnih izkušenj v PE Črnomelj
6. OPRAVILA DINARSKEGA IN DEVIZNEGA POSLOVANJA ZA OBČANE
za 1 delavca s končano srednjo šolo ekonomske ali družboslovne smeri in 6 meseci delovnih izkušenj v ekspozituri Semič
Delovno razmerje bomo sklenili za določen in pol n delovni čas—nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu. Kandidati, ki menijo, da bi navedena dela in naloge lahko uspešno opravljali in izpolnjujejozahtevanepogojedela, naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovski službi Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke, Novo mesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomoi o izbiri obvestili najkasneje 45 dni po zaključku zbiranja prijav.
90/87-5
17.25 POROČILA
17.30 TV KAVARNA
18.30 POD DROBNOGLEDOM: Crans Montana — slalom
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
KINO
TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 POTOVANJE V VUČJAK, 2. del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
ČETRTEK, 12. II.
TV MOZAIK — POUČNA TV:
9.00 FILMSKA VZGOJA: Kaj je film, uvod v filmsko ustvarjalnost
9.30	JUGOSLOVANSKI KRATKI FILM
15.20	— 23.50 TELETEKST
15.35 TV MOZAIK, ponovitev
16.35 SP V SMUČANJU — KLASIČNE DISCIPLINE: TEK NA 30 KM fM)
17.35 POROČILA
17.40	ZB1S — A. Matič: PUNČKA
17.55	BILO JE...
18.25	POTROŠNIŠKA POROTA
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	TEDNIK
21.05	MANSF1ELD PARK, 6. del
nadaljevanke
21.55	DNEVNIK
22.10	RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: PREDSTAVA HAMLETA V MRDUŠI DONJI
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Zadnje leto otroštva — 18.00 Kulturna dediščina — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena
oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri —
21.05	Obarvana svetloba in igrani film
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, TOZD TES Brestanica,
objavlja prosta dela in naloge:
1. ODVZEMANJE LEPENKE PRI ZLAGALNIH NAPRAVAH KARTONSKEGA STROJA
2 delavca za nedoločen čas
1 delavec za določen čas (do decembra 1987)
Pogoji: — končana osnovna šola
— delo v treh izmenah
2. SKLADIŠČENJE IN NAKLADANJE GOTOVIH IZDELKOV
2 delavca za nedoločen čas
1 delavec za določen čas (do junija 87)
Pogoji: — končana osnovna šola
— delo v treh izmenah
3. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠKE DOBE
1 pripravnik — za določen čas (6 mesecev)
Pogoji: — papirniški tehnolog, IV. stopnja
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh na naslov:
TOVARNA EMBALAŽE SENOVO 68280 Brestanica
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
96/87-5
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD vzdrževanje in varstvo cest NOVO MESTO
Delavski svet TOZD razpisuje
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD
Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne, organizacijske ali druge dejavnosti TOZD primerne tehnične smeri,
— da ima pet let ustreznih delovnih izkušenj, če ima višjo izobrazbo, oziroma deset let ustreznih delovnih izkušenj, če ima srednjo izobrazbo,
— da ima z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti,
— da ima moralno-politične kvalitete, ki jih določa družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto, Novo mesto, Ljubljanska 47, z oznako »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
92/87-5
Delavski svet
ELEKTRARNE BRESTANICA
razpisuje prosta dela in naloge
VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— višja šola ekonomsko-komercialne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
Mandat za navedena dela traja 4 leta.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov:
Elektrarna Brestanica, razpisna komisija, Brestanica.
O ftbiri bomo kandidateobvestiliv20 dneh po končanem zbiranju prijav.
95/87-5
DO DINOS LJUBLJANA TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana, Titova 118
Odborza delovna razmerja objavljaprostadelain naloge
na delovni enoti KOČEVJE, Podgorska 18, Kočevje:
reziiec, strojnik na stiskalnici — 1 delavec
Pogojč kvalificiran delavec kovinarske stroke ali priučen delavec, poskusno delo 2 meseca, eno leto delovnih izkušenj.
Kandidati naj vlože ponudbe v8dneh poobjavinanaslov: Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118, z dokazili o izpolnjevanju pogojev.
93/87-5
DOLENJSKI UST
Avto-moto društvo Novo mesto
Šola za voznike motornih vozil organizira
tečaj za voznike inštruktorje vseh kategorij
Kandidati se lahko prijavijoz območja Dolenjske in Zasavja, če:
— so zdravstveno sposobni za voznika inštruktorja,
— imajo srednjo šolsko izobrazbo,
— imajo tri leta vozniškega staža za tisto kategorijo, za katero želijo delati izpit za voznika inštruktorja,
— čenisobili kaznovani v zadnjih treh letihzodvzemom vozniškega dovoljenja.
Prijave z dokazili sprejema Avto-moto društvo Novo mesto do vključno 25. 2.1987.
94/87-5
Komisija za delovna razmerja, Tesnila Trebnje, Velika Loka,
na podlagi 5. člena pravilnika o delovruh razmerjih objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
OBDELOVALEC PTFE II (1 delavec)
Pogoji:
— IV. stopnja kovinarskopredelovalne smeri (strugar)
— 2 leti delovnih izkušenj
— dvoizmensko delo
— 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja, Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
99/87
MERCATOR — KZ KRKA TOZD OSKRBA, n. sub. o. NOVO MESTO Cesta komandanta Staneta 10
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. prodajalec v prodajalni Brusnice
2. prodajalec za ambulantno prodajo izdelkov
3. pomožna delavka v proizvodnji zdelkov
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1: šolska izobrazba IV. zahtevnostne kategorije — prodajalec mešane stroke in 1 leto delovnih izkušenj; pod 2: šolska izobrazba IV. zahtevnostne kategorije — prodajalec živilske stroke in 3 leta delovnih izkušenj; pod 3: končana osnovna šola.
Delovno razmerje za objavljena prosta dela in naloge bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidata za dela in naloge pod 1 3 bosta imela 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisane dosedanje delovne izkušnje pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
98/87
DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO, Novi trg 6/II
objavlja prosta dela in naloge
- KOORDINIRANJE VZDRŽEVANJA STANOVANJSKEGA SKLADA
Od interesentov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
— končana VI. stopnja usmerjenega izobraževanja gradbene smeri (višja gradbena)
— 3 leta delovnih izkušenj s strokovnim izpitom ozako-nu o graditvi objektov.
Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev ter kratkim opisom o dosedanjem delu naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov. DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto, Novi trg 6/II.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delovne skupnosti.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju objav.
110/87
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto objavlja na osnovi 9. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj
RAZPIS za zbiranje vlog prosilcev za uvrstitev na prednostne liste upravičencev do — solidarnostnih stanovanj.
I. RAZPISNI POGOJI:
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so:
1. a. občani in družine z nizkimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih,
b. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z zasebnim delom s sredstvi v lasti občanov,
c. mlade družine, v katerih nobeden od zakoncev nima več kot 30 let in ki imajo vsaj enega otroka;
2. upokojeni občani, invalidi, borci NOV, kmetje ter starejši in za delo nesposobni občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
Prosilci morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje:
a. Splošni pogoji so:
— da občani in osebe, s katerimi stalno stanujejo, niso imetniki stanovanjske pravice na ustreznem družbeno-najemnem stanovanju,
— da ima občan stalno prebivališče na območju občine Novo mesto,
— da občan oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja,
— da občan ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov (zakoncev, staršev oz. otroki), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oziroma stanovanju,
— da občan oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše,
— da socialne razmere občana oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči,
— da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
b. Posebni pogoji so:
Posebna pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja sta neprimerno stanovanje in socialne razmere občana in njegove družine.
Stanovanje ni primerno:
— če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne dosega stanovanjskih standardov, in sicer:
•za eno osebo — do 32 m2 •za dve osebi — do 45 m2 •za tri osebe — do 58 m2
•za štiri osebe — do 70 m2 in za vsakega nadaljnjega družinskega člana še dodatnih 15 m2 razen v izjemnih primerih, kot so: več kot dve generaciji v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego, itd.,
— če stanovanje ni ustrezno opremljeno (brez vode, elektrike, ogrevanja),
— če gre za souporabo stanovanjskih prostorov. Socialne razmere štejejo za poseben pogoj:
— če skupni mesečni dohodek
• za samskega občana ne presega 65%
• za družine z dvema ali več člani ne presega 50%
• za mlade družine ne presega 70% poprečnega čistega OD v SRS v letu 1986;
— če posebne rezmere (daljša bolezen, telesna ali i dušev-
na prizadetost, nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti...) bistveno poslabšuje socialne razmere družine.
II. VLAGANJE VLOG
Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj vlagajo vloge z vsemi zahtevanimi dokazili v strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
Prosilci morajo svoji vlogi priložiti naslednja potrdila in izjave:
— OBVEZNO:
1. potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
2.a. zaposleni:
— potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebnih prejemkih prosilca,
— potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebnih prejemkih prosilčevega zakonca in ostalih članov skupnega gospodinjstva;
b.	upokojenci:
— potrdilo o višini pokojnine in invalidnine za mesec december 1986 za prosilca, prosilčevega zakonca in ostalih članov skupnega gospodinjstva;
c.	starejše, za delo nesposobne osebe: potrdilo Centra za socialno delo Novo mesto o nesposobnosti prosilca za delo in njeggvih prejemkih (družbene pomoči) v letu 1986;
3. izpisek iz poročne matične knjige — samo mlade družine;
4. izjava prosilca, da so v vlogi navedeni podatki resnični in da niti sam niti drug član skupnega gospodinjstva ni imel v preteklem letu drugih dohodkov, kot jih je navedel v vlogi;
5. potrdilo o premoženjskem stanju.
— NEOBVEZNO:
6. potrdilo zdravnika o invalidnosti in trajnih obolenjih prosilca, zakonca oz. otrok;
7. potrdilo OO ZZB NOV Novo mesto o aktivni udeležbi prosilca v narodnoosvobodilni vojni.
Pristojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske skupnosti lahko v nejasnih ali dvomljivih primerih zahteva od posameznih prosilcev dodatna dokazila.
III. OBRAZCI VLOGE IN POTRDILA
Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj prejemajo obrazce vlog pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto — Novo mesto, Novi trg 6/IL, soba št. 55, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
Podatke na obrazce vpisujejo s pisalnim strojem ali s tiskanimi črkami.
Podatke, ki jih na obrazce vloge in potrdila vpisuje organizacija združenega dela ali drug organ, je potrebno overiti s pečatom in podpisom pooblaščene osebe.
IV. ROK ZA SPREJEMANJE VLOG:
Vloge prosilcev sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto do vključno 6. marca 1987.
Vse vloge, vložene po tem datumu, in nepopolne vloge prosilcev, ki jih kljub pozivu ne bodo dopolnili, bodo zavrnjene.
V. POSEBNO OBVESTILO
Upravičenci z dokončne prednostne liste za solidarnostna vprašanja iz leta 1985, katerih stanovanjsko vprašanje še ni bilo rešeno do objave, morajo ponovno vložiti vlogo z vsemi zahtevanimi potrdili in izjavami. Sedaj veljavna prednostna lista bo prenehala veljati s sprejemom nove prednostne liste po tem natečaju.
Številka: 2-80/87 Datum: 30. 1. 1987
97/87
NOVOLES
Delavski svet TOZD Blagovni promet
razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
POMOČNIK DIREKTORJA TOZD ZA TRŽNO PRAVNE ZADEVE
Pogoji:
— diplomirani pravnik
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— pravosodni izpit
Kandidat mora oddati vlogo z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: »NOVOLES«, lesni kombinat, Kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju vlog.
Na podlagi delavskega sveta Poklicne gasilske enote Krško
objavljamo prosta dela in naloge za
2 gasilca
Pogoji:
— popolna 3-letna šola (avtomehanik, električar, avtoličar, ključavničar)
— voznik »C« kategorije
„ — moralno-politična neoporečnost
— starost do 28 let
— pristanek na šolanje
Prijave sprejema 15 dni po objavi Komisija za delovna razmerja pri Poklicni gasilski enoti Krško, Tovarniška 19.
100/87
Na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja v DO Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD SADJARSTVO KRŠKO in TOZD VINOGRADNIŠTVO — KLETI KRŠKO
objavljamo naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJA DE HLADILNICA SADJA
2. VZDRŽEVALEC — SODAR
3. 2 PK DELAVCA ZA DELO V POLNILNICI VINA
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece.
Pogoji:
1. visoka ali višja izobrazba agronomske smeri in 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah,
2. KV mizar ali sodar in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj,
3. osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, za kadrovsko službo. Rok za vlaganje prijav traja 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
101/87
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA Odbor za graditev stanovanj razpisuje VIII. NATEČAJ ZA POSOJILA DELAVCEM, ZAPOSLENIM V ZDRUŽENEM DELU OBČINE METLIKA, ZA GRADNJO STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI
v razpisni vsoti	15.000.000.—	din
Na natečaj se lahko javijo:
— delavci organizacij združenega dela ali zasebnih obrtnikov, ki združujejo sredstva vzajemnosti po določilih samoupravnega sporazuma pri Ljubljanski banki, enoti za stanovanjsko kreditiranje Metlika.
Prednost pri najetju posojila imajo:
1. delavci, ki želijo kupiti stanovanje v družbenem objektu,
2. delavci z nižjim poprečnim osebnim dohodkom na člana družine,
3. delavci, ki zidajo hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda,
4. delavci, ki imajo zgrajeno hišo do višje gradbene faze,
5. delavci, ki bodo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostili družbeno stanovanje.
Ob enakih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem natečaju ni uspel.
Obrazce za prošnjo in vsa podrobnejša navodila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti, Metlika, CBE 23, kjer se zbirajo tudi prispele prošnje.
Vlogi za natečaj morajo kandidati priložiti še:
— dokazilo o družinskem dohodku
— fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja
— dokument o stanovanjskem varčevanju pri banki
— dokumentacijo o že dodeljenih stanovanjskih kreditih Rok za prijavo je do vključno 20. 2. 1987.
Vloge, ki bodo prispele po tem roku, ne bodo upoštevane, prav tako ne tiste, ki bodo pomanjkljive.
Metlika, 5. 2. 1987
102/87
DO GORJANCI Vavta vas, TOZD Avtobusni promet
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. avtomehanik (2 delavca)
2. voznik avtobusa (5 delavcev) za odhodne postaje: Novo mesto, Podgrad, Dolž, Vinica in Hinje
Pogoji:
Pod 1: KV avtomehanik ali IV. stopnja srednje usmerjenega izobraževanja.
Pod 2: voznik D kategorije in IV. stopnja izobrazbe ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Vavti vasi v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
106/87
O novoles
Lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o.
TOZD SIGMAT Brestanica Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. čuvaj-poliester (1)
2. kontrolor bol. staleža-pogodb. delo (1)
Pogoji:
— pod 1:
popolna osnov, šola, tečaj iz HTV predpisov, tečaj za • vratarja-čuvaja, 3 mesece ustreznih delov, izkušenj, poskusno delo 45 dni;
— pod 2:
pogodbeno delo za 60 dni letno oz. 480 ur za izvajanje kontrole bolniškega staleža.
— Delo primerno za upokojene miličnike ali druge osebe.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, TOZD Sigmat, C. prvih borcev 20, 68280 Brestanica (tel. 068-79-120). Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
103/87
Komite za družbeni razvoj občine Novo mesto objavlja na podlagi 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 17/86) in 24. člena Navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS št. 29/86)
SKLEP
o javni razgrnitvi elaborata vrednotenja zemljišč komasacijskega območja »Šentjernejsko polje«.
i.
Elaborat vrednotenja zemljišč komasacijskega območja Šentjernejsko polje bo javno razgrnjen 15 dni po objavi tega sklepa, in sicer:
1. v prostorih TZO »Polje« Šentjernej
— od 6. februarja do 20. februarja,
2. na sedežu krajevnega urada Šentjernej
— od 6. februarja do 20. februarja.
II.
Člani komasacijske komisije, komasacijskega odbora in predstavnik Geodetskega zavoda SRS bodo na sedežu krajevnega urada Šentjernej dajali komasacijskim udeležencem potrebna pojasnila vsak dan med 9. in 12. uro.
Komite za družbeni razvoj občine Novo mesto poziva vse zainteresirane, da v roku razgrnitve svoje pripombe in predloge zabeležijo v knjigo pripomb na krajevnem uradu Šentjernej ali pa jih posredujejo na naslov: Komite za družbeni razvoj občine, Novo mesto, Novi trg 6.
107/87
Komite za družbeni razvoj občine Novo mesto objavlja na podlagi 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 17/86) in 27. člena Navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS št. 29/86)
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga projekta razdelitve zemljišč komasacijskega območja »Globodol.«
i.
Predlog projekta razdelitve zemljišč komasacijskega >bmočja Globodol bo javno razgrnjen 15 dni po objavi tega iklepa, in sicer:
L v Gasilskem domu v Gorenjem Globodolu
— od 6. februarja do 20. februarja, •
!. na sedežu krajevnega urada Mirna peč
— od 6. februarja do 20. februarja.
Člani komasacijske komisije in komasacijskega odbora bodo na sedežu krajevnega urada Mirna peč dajali komasacijskim udeležencem potrebna pojasnila vsak delovni dan med 9. in 12. uro.
Komite za družbeni razvoj občine Novo mesto poziva vse zainteresirane, da v roku razgrnitve svoje pripombe in predloge zabeležijo v knjigo pripomb na krajevnem uradu Mirna peč ali pa jih posredujejo na naslov: Komite za družbeni razvoj občine, Novo mesto, Novi trg 6.
108/87
OBVESTILO
Dne 1. 2. 1986 so bile spremenjene klicne številke telefonskim naročnikom avtomatske telefonske centrale Šentjernej in Dolenjske Toplice.
Nove telefonskeštevilkeso objavljene vTelefonskem imeniku SRS 1987/88 ali pa jih dobite vslužbi telefonskih informacij 988.
Telefonski imenik SRS za leto 1987/88 je v prodaji na vseh poštah.
Podjetje za ptt promet Novo mesto 89/87-5
Obrtno združenje Sevnica vabi
vse svoje člane — samostojne obrtnike v občini Sevnica na volilni zbor, ki bo v torek, 10. februarja, ob 10. uri v dvorani Gasilskega doma v Sevnici. Potekale bodo volitve delegatov v skupščino Obrtnega združenja Sevnica za mandatno dobo 1987 — 1990.
105/87
meta
ZAGREB
KERAMETAL OOUR-MALOPRODAJA Zagreb, Martičeva 23 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja
RAZPIS
za prosta dela in naloge:
PRODAJALCA za prodajalno v Brežicah delavec
1
POGOJI:
— KV trgovec z enim letom delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
Delo se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom 90 dni.
Kandidati so dolžni priložiti dokaz, da niso kaznovani in da proti njim ni uveden kazenski postopek.
Prijave sprejemamo 8 dni po dnevu objave.
Prijave pošljite na naslov:
KERAMETAL
Prodajalna št. 34
Brežice, Mladinska 15
ZA KOMISIJO ZA DELOVNA RAZMERJA
O rezultatih bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po
izteku roka za prijave.
104/87
UPRAVNI ORGANI OBČINE NOVO MESTO
Razpisna komisija delovnih skupnosti
RAZPISUJE
prosta dela in naloge v UPRAVI ZA FINANCE
1.	finančnega referenta
POGOJI:
— splošni pogoji po zakonu o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih
— posebne zahteve pod 1:
višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika.
Z izbranim kandidatom bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, s 3 mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju k pogojev sprejema 8 dni po objavi Sekretariat za občo upravo Občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Kandidata bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
11.6/87-5
V skladu z določili statuta GIP »PIONIR« Novo mesto, TOZD Mehanizacije, kovinarstvo, inštalacije, delavski svet TOZD
razpisuje prosta dela in naloge ^
DIREKTORJA TOZD Mehanizacije, kovinarstvo, inštalacije.
Za direktorja TOZD je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima končano visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojne, elektro ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in opravilih,
— da ima srednješolsko izobrazbo strojne, elektro ali ekonomske smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in opravilih,
— da ima organizacijske sposobnosti, ki zagotavljajo uspešno vodenje TOZD,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Izbrani kandidat bo imenovan za direktorja TOZD za dobo štirih let.
Vloge z dokazili o izobrazbi, dosedanjem delu in z življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: GIP »PIONIR« Novo mesto, TOZD MKI, Kettejev drevored 37, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
Kandidati bodo o izdidu obveščeni v 8 dneh po sklepu delavskega sveta o imenovanju.
113/87-5
Osnovna šola »Dragotin Kette« Novo mesto
objavlja po sklepu sveta šole za nedoločen čas prosta dela in naloge
KUHARICE
Pogoji:
— končana IV. kategorija zahtevnosti — kuharstvo in najmanj 1 leto delovnih izkušenj.
Sklenitev delovnega razmerja bo po dogovoru. Potrebna dokazila o izobrazbi in kratek opis opravljanja dosedanjih del in nalog pošljite v 8 dneh po objavljenem razpisu.
114/87-5
KOVINAR NOVO MESTO Ljubljanska 28
Komisija za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela in naloge za:
1. dva strugarja
2. več KV ključavničarjev
3. čistilka
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Pišne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo kadrovski službi v 15 dneh po objavi razpisa.	.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po izteku prijavnega roka.
112/87-5
MERCATOR HOTELI GOSTINSTVO, n. sub.o. LJUBLJANA TOZD AJDOVŠČINA, n. sub. o. LJUBLJANA, Kidričeva 1
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard
objavlja prosta dela in naloge za:
1. vodja izmene strežbe
2. vodja recepcije
3. natakarja
4. točaja
5. sobarice
6. pomožne gostinske delavke v kuhinji
7. snažilke
Pogoji:
pod 1. in 3. KV natakar, IV. stopnja;
2.	gostinski tehnik, V. stopnja;
4.	priučeni delavec v točilnici, I. stopnja;
5., 6. in 7. osnovna šola, I. stopnja.
Stanovanje za samske delavce je zagotovljeno.
Za navedena dela in naloge so zaželjene delovne izkušnje.
Poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Mercator, TOZD Ajdovščina, n.sub.o., Ljubljana, Kidričeva 1 — komisija za delovna razmerja in družbeni standard. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
115/87-5
Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge
a) 1 učitelja strojno strokovnih predmetov — dipl. ing. strojništva
b) 2 čistilk (OD približno 105.000.- din) c) 1 vodje računovodstva
— dela in naloges posebnimi pooblastili in odgovornostmi — višja izobrazba ekonomske smeri-ekonomist ali z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom za naloge pod a) in c) in 1-mesečnim poskusnim delom za naloge pod b).
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.^
71/87-4
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO, Ulica talcev 3 a, telefon 21-319; 21-640
VABI OBČANE K VPISU v naslednje izobraževalne oblike
- osnovno šolo za odrasle od 1. do 8. razreda
- tečaje tujih jezikov za odrasle po AV metodi
- tečaje angleškega in nemškega jezika za otroke
- tečaje slovenskega jezika za pripadnike drugih narodnosti - začetne tečaje šivanja in krojenja
- osnovne tečaje iz računalništva
Prijave sprejemamo do srede februarja, oziroma do popolnitve števila slušateljev v posameznih oddelkih. Informacije dobite v tajništvu zavoda osebno ali po telefonu.	88/87-4
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta
ANA DROBNIČ
roj. JORDAN
Malence 8
Prisrčno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu pospremili do zadnjega doma. Zahvaljujemo se DO Labod LIBNA Krško, GD Kostanjevica za organizacijo pogreba, konstanjeviškemu oktetu, vsem udeležencem na pogrebu iz Celovca, duhovščini, govornikoma za ganljive besede ob slovesu in lepo opravljeni obred. Vsem ponovno iskrena zahvala.
Žalujoči: sinova Franci in Stanko z družino ter ostalo sorodstvo
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice, 83-letne
MARIJE — MINKE TURK
Mirna 9
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu dekanu za lepo opravljeni obred in tovarišu Kidriču za ganljive besede slovesa, pevkam pa za zapete žalos-tinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, babica in teta
MARIJA MOHORČIČ
iz Žužemberka 69
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali pokojni vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Šušteršiču za ganljive besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za žalostinkeobslovesu. Zahvaljujemo se DO Iskra iz Žužemberka in DO Labod TOZD Ločna iz Novega mesta za podarjene vence. Še enkrat prisrčna hvala vsem, tebi ljuba mama, pa naj bo mili dom, kjer boš večno počivala.
VSI NJENI
Brez slovesa in besede si odšel od nas, tem hujša žalost in dolg čas domujeta pri nas.
V SPOMIN
30. januarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš
dragi
PETER KAMBIČ
s Krasinca 50
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in mu krasite njegov prerani grob.
VSI NJEGOVI
V S P O M I N
na minulo leto, odkar so žalostno zapeli zvonovi v slovo našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu in stricu
FRANCU MIKLOVIČU
iz Velike Lahinje
Spomin nanj bo vedno živ. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 80. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
NEŽA MARKOVIČ
iz Zagrada pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred in DO IMV Novo mesto.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je zapustil naš dragi
RUDOLF
CUNK
Od njega smo se poslovili v torek, 20. januarja, ob 14. uri na pokopališču v Wasserlfingnu, Nemčija. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darove in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Mihelin, Klinec, Joos in Tomu za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Antonija, hči Tončka z možem, sinova Rudi in Slavko z družinama, sestre in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 86. letu starosti za vedno zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta
MAGDALENA
FORNECI
Prisrčno se zahvaljujemo vsem dobrim vaščanom ter sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sorodnikom za podarjeno cvetje in vence in vsem za izrečeno sožalje. Prav lepa hvala gospodu župniku za opravljeni obred ob zadnjem slovesu.
Žalujoči: vsi njeni
Mihovec 4
Bolezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, praded, tast in stric
ALOJZ VRTAČIČ
iz Malih Brusnic
Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku, brusniškim pevcem ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Zapustil ljube sem in dom,	čaka! na veseli čas,
pri Sv. Heleni čaka! bom,	ko grenka smrt spet združi nas.
ZAHVALA
V 27. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustil ljubi sin, brat, stric, vnuk, nečak in bratranec
BOŽIDAR HRIBAR
iz Zabrdja pri Mirni
Najlepše se zahvaljujemo vsem dragim prijateljem, sorodnikom in znancem za podarjene vence, cvetje in tople besede sožalja, ki so blažile našo bolečino. Zahvalo izrekamo botru Miru, sosedom, posebno pa družini Gačnik z Griča za nesebično in požrtvovalno pomoč, mladincem iz Zabrdja za organizacijo pogrebne svečanosti, DO Dana Mirna, DO Treles Trebnje, Francu Dimu za ganljive besede ob odprtem grobu in gospodu dekanu za lepo opravljeni obred. Vsem in vskakemu posebej ponovno iskrena hvala!
Žalujoči: mama, ata, brat Marjan z družino, stari ata, tete, strici in ostalo sorodstvo Zabrdje, dne 25. januarja 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA ZAPLATARJA
iz Malega Cirnika pri Šentjanžu
ki nas je zapustil star komaj 58 let, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom m krajanom iz Velikega Cirnika, ki ste nam pomagali v trenutkih težke bolečine, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja Metalni Krmelj in bivšim sodelavcem Metalne, konfekciji Lisca Krmelj, Alojzu Glušiču s Puščave pri Mokronogu, GD Veliki Cirnik in sosednjim društvom, govornikoma Jožetu Slapšaku in Dragu Logarju za besede pri odprtem grobu ter gospodu župniku iz Šentruperta za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca, sinova Tone in Jože, hčerka Mihaela z družino, sestre Pepca in Mimi z družinami in
teta Malka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 63. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
DRAGO PLETERSKI
iz Zasapa pri Cerkljah ob Krki
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki stenam v najtežjih trenutkih globoke žalosti kakorkoli pomagali, nam izrekli tolažilne besede, darovali cvetje in vence ter pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Vandi Zorkovi in vsemu osebju internega oddelka II. bolnišnice v Brežicah za pomoč med zdravljenjem, kolektivom Emona-Posavje Brežice, Mercator-Preskrba Krško, TO 6101 Ljubljana, Adria-Airways Ljubljana, ZB, pevcem in govornikom. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Julka, hčerka Martina, sin Boris, sestra Dragica z družino, nečaki in nečakinje
V 80. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari
oče in brat
FRANC PAVLINIČ
st.
iz Gradca v Beli krajini
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali, ga obiskovali v njegovih zadnjih mesecih in mu tako lajšali ure trpljenja, se ob smrti poklonili njegovemu spominu, mu darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma, z nami pa v težkih trenutkih sočustvovali in nam izrazili sožalje. Najlepše se zahvaljujemo kolektivom: Beti-TOZD Metraža, Novolesu-TOZD TKO Metlika, Temeljnemu sodišču v Novem mestu in enoti v Črnomlju ter KS Gradac, GD Gradac, ZB Gradac, Dll Gradac, sosedom za nesebično pomoč in vsem govornikom za ganljive besede slovesa. Posebna zahvala dr. Blažu Mlačku in vsem, ki so pokojnega zdravili in mu lajšali bolečine, župniku pa za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
V TEM TEDNU VAS ZANIMA	KJ!m,D„AR	tJJSS	--SLU2B0	lSCE - službo dobi - stanovanja - motorna vozila — kmetijski	stroji —
U ¥MO £JII,imH PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 5. februarja — Agata Petek, 6. februarja — Ljubo Sobota, 7. februarja — Rihard Nedelja, 8. februarja — Janez Ponedeljek, 9, februarja — Polona Torek, 10. februarja — Silvan Sreda, 11. februarja — Zvezdana Četrtek, 12. februarja — Zvonko
LUNINE MENE
5.	februarja ob 17.22 — prvi krajec
kino
BREŽICE: 6. in 7. 2. ameriški kriminalni film Fletch — Maskirani detektiv. 8. in 9. 2. ameriško znanstvenofantastični film Sturfighter. 10. in
11.2.	italijanski erotični filmi Miranda.
ČRNOMELJ: 5. in 8. 2. ameriška komedija Policijska akademija — II. 10^2. ameriški akcijski film Sinja strela. 11. 2; Dokumentarni filmi iz Bele krajine. 12. 2. ameriški akcijski film Žrelo-II.
KRŠKO:	5. 2. angleški kri-
službo dobi
DELO v kuhinji — zaposlimo dve dekleti. Urejen delovni čas. Nastop službe takoj. Telefon (068) 61-069. (456-SD-5)
SPREJMEM delavca za priučitev v vrtnarstvu. Nastop in OD po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite na: Parkovno vrtnarstvo STRGAR, 61231 Črnuče, Hlebčeva 1. (P5-I7 MO)
NATAKARICO KV ali NKV sprejme gostilna ZUPANČIČ Žužemberk. Telefon (068) 84-107, plačilo po dogovoru. (512-SD-5)
SPREJMEMO takoj mlajšo žensko za predelavo plastike. Telefon 42-018. (536-SD-5)
Zaposlim delavca v kovinarski stroki. Peric 21-501. (P5-23 MO)
stanovanja
MLADI PAR nujno išče sobo ali stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (589/87). (508-ST-5)
motorna vozila
R 12, letnik 1976, prodam. Telefon dopoldne 61-289, popoldne 67-609. (589-MV-5)
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Informacije pri Sašek, Dol. Suhadol 7, Brusnice. (592-MV-6)
Z — 750, letnik 85, prodam. Pleskovič Dol. Kamence 13. (P5-22-MO) LADO, letnik 1979, obnovljeno prodam. Tel. 84-817, od 16. do 20. ure. (598-MV-6)
FIAT Z 750, letnik 1985, prodam. Mandelj Jože, Brezovica 34 pri Mirni. Od 16. ure dalje. (600-MV-6)
Z 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Kuzma, Dol. Težka voda 37.
RENAULT 4 TL, letnik 1978,dobro ohranjen, prodam. Tel. 84-044. (428-MV-5)
LADO 1300, letnik 1983, prodam. Vili Šiško, Hrastje 22, Šentjernej. (438-MV-5)
R 4 GTL, letnik december 1982, prodam. Anton Košak, Ulica talcev 13, Kostanjevica na Krki. (447-MV-5) FORD TAUNUS 15 M v nevoznem stanju poceni prodam. Peter Butala, Gor. Radenci 3, 68342 Stari trg ob Kolpi. (PS-4MO)
RENAULT 18 TLJ in Z 101GTL 55, staro tri leta, ugodno prodam. Tel. 44-297. (458-MV-5)
AUSTIN z rezervnimi deli, registriran do septembra, prodam. Drago Kurnik, Spodnji Stari grad 22, Krško. (460-MV-5)
ZASTAVO 750, letnik 1979, prevoženih 46000 km, prodam. Gregor Rajer, Mali Slatnik 30 a, tel. (068) 25-203. (451-MV-5)
minalni film Nož za prostitutke. Od 5. do 7. 2. erotični film Strasti. 6. 2. domači znanstveno fantastični film Skrivnost starega podstrešja. 7. in 8. 2. ameriški glasbeni film Break dance II. 10. 2. film Robin Hood in ameriško-nemška ljubezenske drama Andrea.
11.2.	ameriški fantastični film Zvezdni borec. 12. 2. ameriški fantastični film Groza v ulici brestov.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 5.2. filmsko gledališče — ameriški film Ognjene ulice. 6. 2. koncert Vladimira Krpana. 7. in 8. 2. (ob 16. uri) ameriški fantastični film E. T. ter ameriški akcijski film Zanka. 9. in 10.
2.	Prešernovo gledališče Kranj. 11. 2. ameriški fantastični film Človek, imenovan Buldožer. 12.2. filmsko gledališče — ameriški glasbeni film Ostati živ.
NOVO MES TO — DOM JLA: Od
6.	do 8. 2. Pest velikega zmaja. Od 9. do 11. 2, avanturistični film Bolnica groze.
SEVNICA: 5. 2. avanturistični film Lov na zeleni diamant. 6. in 7. 2. ljubezenski film Čas nežnosti. 8. in 9. 2. akcijski film Rocky III. 10. 2. mladina ski film Peta zaseda. 11. in 12. 2. komedija Micki in Maude.
OPEL REKORD, starejši letnik, prodam po delih. Motor 34000 km po generalni. Jerman, Klošter 4, Gradac (P5-8MO)
. ZASTAVO 850, letnik 1984, registrirano do decembra 1987, prevoženih 15000 km, prodam. Cena 1,3 milijona. Jože Muhič, Malenška vas 15, Mirna peč, ali tel. 24-482, dopoldne. (464-MV-5)
FIAT 850 prodam. Ogled vsak dan popoldne. Božič, Dol. Straža 86. (463-MV-5)
R 4, dobro ohranjen, letnik 1975, prodam. Ruperčič, Straža 5, 68232 Šentrupert; telefon 40-245, po 14. uri. (465-MV-5)
Z 101, letnik 1978, prodam. Tel. 24-818, Novo mesto. (467-MV-5) ZASTAVO 128 C, letnik 1981, prodam. Cegelnica 27, Novo mesto. (468-MV-5)
ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, prodam. Pekolj, Maistrova 13, Trebnje. (474-MV-5)
Z 101, letnik 1977, prodam. Marolt, Stritarjeva 4, Novo mesto. (530-MV-5)
RENAULT 11, letnik 1984, registriran v novembru, garažiran, prevoženih 22000 km. Tel. 74-8^5. (475-MV-5)
Z 101, letnik 1976, 1977, prodam. Žnidaršič, Šmalčja vas, Šentjernej. (479-MV-5)
LADO 1300, letnik 1985, prodam. Gašpir, Orehovec 18, Kostanjevica. (480-MV-5)
ŠKODO, letnik 1977, prodam. Telefon 27-679. (483-MV-5) ZAPOROŽEC, letnik 1973, registriran do novembra, ugodno prodam. Lapuh, Arnovo selo 3, 68253 Artiče, tel. 77-433. (486-MV-5)
R 4, karambolirano, starejši tip, po ugodni ceni prodam. Telefon (068) 44-687. (487-MV-5)
ZASTAVO 128, letnik maj 1985, prodam. Janez Zidarič, Luterško selo 21, Otočec. (486-MV-5)
ZASTAVO 750, letnik 1974, obnovljeno, registrirano, prodam za 35 SM. Šmerke, Mirna peč 159. (490-MV-5) VW kombi 1973, podaljšana kabina, kason, prodam. Tel. 21-546.(491-MV-5)
R 4 TL, letnik 1979, po ugodni ceni prodam. Registriran do avgusta 1987. Tel. 75-883. (493-MV-5)
126 P, letnik 1986, star 6 mesecev, prodam. Adlešič, Vojinska 24, Črnomelj. (P 5 - 9 MO)
Z 101 comfort, letnik 1987, prodam. Stane Božič, Veliki Podljuben 17, Ur-šna sela, popoldne po 15. uri.
R 18, letnik 1982, prodam. Telefon (068) 25-298, popoldne. (497-MV-5)
R 18 TLJ, letnik 1984, prodam. Kamenje 5. Novo mesto. (500-MV-5) OPEL KADET, letnik 1977/7, garažiran, brezhiben, prodam. Informacije po 15. uri. Poljska pot 6, Krško, tel. (068) 72-606. (P 5 - 11 MO)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA; DIC, tozd Dolen|skl list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kriko, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rustfa (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka LlndlC-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne in družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oz. druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.600 din, na prvi ali zadnji strani 5.200 din, za razpise, licitacije Ipd. 3.300 din. Mali oglas do deset besed 1.300 din, vsaka nadal|nja beseda 130 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi In naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plaču|e davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 101 SC, letnik 1979, garažirano, prodam. Tel. 22-854, popoldne. (P5-10-MO)
ZASTAVO 101 L, letnik 1978, obnovljeno, in YAMAHA 125 LC, prodam. Jože Prešeren, Vrh pri Pahi 9, Otočec. (533-MV-5)
R 4 GTL, prva registracija maj 1984, 36000 km, garažiran, prodam. Čena 1, 6 M. Tel. 24-894. (532-MV-5) ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Branko Knez, Log 93, Boštanj, tel. 82-014. ( 5-14MO)
PRODAM R 4 in traktor 60 KM. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. (499-MV-5)
20% ceneje prodam 4 nove gume IRAYAL 145 SR 13 radial. Informacije: popoldne po telefonu (068) 24-368, Novo mesto. (P5-21MO)
R 4 TLS, letnik 1978, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. Tel. 72-644. (507-MV-5)
JUGO 45, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 42-142. (509-MV-5)
R 4 TLS, letnik 1977, prodam. Informacije in ogled možen popoldne po 15. uri. Andrej Dežman, Cesta brigad 49, tel. 26-856. (510-MV-5) GOLF, letnik 1978, originalni nemški, ugodno prodam. Janez L1VK, Družinska vas 90, Šmarješke Toplice. (51 l-MV-5)
JUGO 45, letnik 1982, 26000 km, prodam. Andrej Murn, Dvor 27. (517-MV-5)
Z 101 prodam po delih. Tel. 84-727. (519-MV-5)
REZERVNE dele za FIAT 850 S prodam. Telefon (068) 22-974, cel dan. (521-MV-5)
Z 750, nova pločevina, prikolico — živinsko, mlatilnico — čisti napol, prodam. Žužek, Vrh 10, 68231 Trebelno. (520-MV-5)
126 P, letnik 1978, prodam. Vaso Nedanovski, Gradac n.h., Bela krajina. (426-MV-5)
FIAT 126 P, letnik 1984, prodam. Marjan Ogrinc, Smolenja vas 7. (518-MV-5)
prodam
PRODAM peč emocentral 24000 kalorij. Telefon 51-795. (534-PR-5) UMETNIŠKO oljno sliko, velikost 130 x 100, ugodno prodam. Tel. (068) 82-782. (537-PR-57)
TV Grunding, barvni, 67 cm, daljinsko, brezhiben, prodam. Tel. 72-348. (588-PR-5)
UGODNO prodam HI-FI stolp 2 x 75 W za 350.000 din. Tel. (068) 25-803. (445-PR-5)
TV KOLOR Ei Ambasador 66 in dva fotelja prodam. Murgelj, tel. 26-280. (427-PR-5)
UGODNO prodam nov trifazni namizni vrtalni stroj z dvižno mizo 12 hitrosti. Dular, Gor. Straža 11. (434-PR-5)
HARMONIKO, štiritonsko, prodam. Albin Udvanc, Ostrog 46, Šentjernej. (439-PR-5)
PRODAM vitrino in obešajnik za hodnik. Informacije: Majde Šilc 21, Radak, Novo mesto, tel. (068) 23-256. (444-PR-5)
PRODAM harmoniko — frajtona- ' rico Be-Es-As. Tel. 25-205. (448-PR-5) 3000 kg sena prodam. Ravbar, Dol. Karteljevo 30, telefon 25-847. (454-PR-5)
POCENI prodam sedežno garnituo in regal k omari iz sistema Mebla E novi. Nad mlini 41/5, po 16. uri. (452-PR-5)
AVTOPRIKOLICO prodam. Tel. 21-260. (455-PR-5)
TRAKTORSKE GUME FULDA PIONIR 124/11-28 AS — prodam. Šuštar, Vrhovo 1, Mirna peč. (531-PR-5)
PRODAM nov kasetofon JVC por-table comp. sistem PC- W-35, dvokase-tni. Tel. (068) 49-141. (P5 - 18 MO) PRODAM ojačevalec 100 W sound stojalo za mikrofon in stojalo za harmoniko mikrofon. Tel. 26-612. (501-PR-5)
PRALNI STROJ Gorenje, pomivalni stroj Candy, oba srednje rabljena, ugodno prodam. Pri nakupu obeh dam 5 M popusta. Telefon 21-398, Jerebova 20. (502-PR-5)
MLADO KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Jožefa Blatnik, Vel. Brusnice 30. (504-PR-5)
UGODNO prodam orgle YAMA-HA SK 30 in ROLAND strings/organ
09.	Toni Homan, Šmalčja vas 33, 68310 Šentjernej. (535-PR-5)
UGODNO prodam glasbeni center »Gorenje«. Tel. 23-732. (529-PR-5) UGODNO prodam zrcalni fotoaparat »Carena« s ZOOM teleobjektivom »Tokina«. Tel. 23-732. (529-PR-5) KLAVIR ERNST RAPS, dunajska mehanika, kratek, brezhiben, prodam za 60 SM. Tel. 84-300. (513-PR-5)
DVA lončena kamina prodam. Lenart, Smolenja vas 22/b, telefon 24-869. (516-PR-5)
VIDEORECORDER Hitachi VHS, nov, prodam. Klicati od 19. do 21. ure na tel. (068) 26-826. (522-PR-5) PRODAM novo kotno sedežno garnituro, peč FF 30 in avtoradio Grun-dig. Gubčeva 33, Novo mesto. (523-PR-5)
VILIČAR 650 kg. prodam. Tel. 21-575. (526-PR-5)
PRODAM trosed in dva fotelja. Telefon 25-890, popoldne. (527-PR-5)
PRODAM televizor in pralni stroj. Stane Butalin, Cesta herojev 26, Novo mesto, tel. 20-328. (459-PR-5)
UGODNO prodam štedilnik (dva plin, štiri elektrika), dve leti star, pomivalno mizo s koritim »rostfrei«, zidno omaro, kueperbusch. Slavka Gruma 58 (Drska novi blok) stanovanje 5, dopoldne. (469-PR-5)
globtour
mesto
-125, 25-789
HIDROFOR (trofazni) in pony ekspres Rog, prodam. Telefon 85-381. (470-PR.5)
PRODAM ostrešje (grušt) v dobrem stanju 15 x 6,5 m. Rudi Celestina, Zg. Vodale 13, 68295 Tržišče. (471-PR-5) SKRINJO (280 1) Gorenje prodam. Polde Vire, Hudo 5, Novo mesto. (481-PR-5)
PRODAM kravo, staro 6 let, s teletom. Tel. 84-851. (482-PR-5)
PRODAM dve kravi s teletom, eno brejo, in eno leto starega bika. Julij Glavan, Vina gorica 20, Trebnje. (484-PR-5)
KRAVO, staro 6 let, brejo 5 mesecev, dobro mlekarico, prodam. Alojz Borjan, Hrušica 1, Novo mesto. (494-PR-5)
SINTESIZER ROLAND J x 3 P prodam. Tel. 25-787, dopoldne. (495-PR-5)
kupim
KUPIM krompir za prašiče. Šeruga,' Sela-Ratež, tel. 85-959. (537-KU-5)
KUPIM rabljen, ohranjen traktor 30 — 35 KM s kabino, najraje fer-guson. Ponudbe z opisom in ceno: Grahek, Svibnik 2, 68340 Črnomelj. (P5-12 MO)
KUPIM 80 I bojler s pečjo ali brez, nov ali rabljen. Prosim za ceno. Alojz Kozole, Šedem, Senovo. (P5 - 16 MO) KUPIM ali najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. Šifra: »GOTOVINA«. (P5-13 MO)
kmetijski stroji
SAMONAKLADALKO SIP 16 prodam. Jože Špringer, Podgora 21, Straža, teh 84-747. (535-KS-5)
FERGUSON 35 s koso, brezhiben, prodam. Cajnar, Križevska vas 62, Metlika. (433-KS-5)
TRAKTOR TV 18 KS, letnik 1973, prodam. Alojz Repovž, Šentlovrenc 10, Velika Loka, tel. (068) 44-764 (436—KS-5)
PRODAM voz (15 col) in kosilnico Alpina. Dol. Težka voda 23, Novo mesto. (437-KS-5)
NOVO, originalno prikolico za frezo F 600 ali Gorenje muta prodam. Tel. (068) 44-268. (440-KS-5) PRODAM čelni nakladač za zetor-je. Velika Loka 15. (442-KS-5) PRODAM malo rabljeno frezo Goldoni (14 KS) s kardansko prikolico, lahko tudi posamezno. Tel. 22-730, Slavko Luzar, Črmošnjice 20, Novo mesto. (450-KS-5)
TRAKTOR TV 420, letnik 1984, prodam. Bradač, Dol. Polje l/a, Straža. (457-KS-5)
TRAK TOR TORPEDO TX 48, nov, prodam ali zamenjam za univerzal 445 ali osebni avto in samonakladalko prikolico SIP 19, novo. Tel. 22-170, popoldne. (466-KS-5)
TRAKTOR TV 521, dobro ohranjen, prodam. Jože Železnik, 68294 Boštanj 69, tel. 81-989. (472-KS-5)
PRODAM zetor 4712, nakladalko sip 17 in obračalnik 220. Alojz Jeglič, Orešje 1, Šmarješke Toplice. (478-KS-5)
PRODAM prikolico kipar za TV. Avbar, Malenška vas 26, Mirna peč. (476-KS-5)
TRAKTOR TV 420, letnik 1985, prodam. Berkopec, Koroška vas 8. (488-KS-5)
PRODAM traktor IMT 560, 450 delovnih ur, in samonakladalno prikolico 16 m3. Tel. 51-297. (489-KS-5) PRODAM frezo za traktor TV in Z 750, letnik 1980, karambolirano. Mirtič, Brezova reber 6, Dvor. (492-KS-5) PRODAM dobro ohranjeno 15 m3 samonakladalko. Martin' Metelko, Hudo brezje 7, Studenec pri Sevnici, tel. 89-137. (P5-15MO)
PRODAM škropilnico STIHL in SOLO ali zamenjam za traktorsko. Zupančič, Slančji vrh 12, Tržišče. (498-KS-5)
ZETOR 4718 prodam ali menjam za lažjega. Zajc, Velike Poljane, Škocjan. (506-KS-5)
SAMONAKLADALKO »Mengele« ugodno prodam. Mirko Murn, Mal-kovec 7, 68295 Tržišče. (514-KS-5) PRIKOLICO za »Tomo Vinkovič« prodam. Anton Fabjan, Dol. Toplice 57. (524-KS-5)
posest
PRODAM posest v Bruni vasi št. 11 pri Mokronogu poleg republiške asfaltne ceste (10 a gozda, 56 a njive in vrta s hišo). Oglasite se lahko v nedeljo, 8. februarja, od 10. ure naprej v Bruni vasi 11. (ček-PO-5)
PRODAM več gozdnih parcel v Gornjem Vrhpolju ali zamenjam za kobilo. Vse informacije dobite pri Janezu Franku, Sela 3, Straža. (449-PO-5)
ZARADI odhoda prodam veliko bukovo hosto na Gorjancih (Škrila). Naslov v upravi lista (558/87). (446-PO-5)
VINOGRAD (1200 m2) prodam. Marija Puhek, Dobliče 13, 68340 Črnomelj ali na tel. (068) 52-442 popoldne. (477-PO-5)
PRODAM 20 arov vinograda z nedograjeno zidanico. Zupančič, Slančji vrh 12, Tržišče. (529-PO-5)
PRODAM polovico stanovanjske hiše. Naslov v upravi lista (590/87). (ček-PO-5)
razno
NUDIM strojepisne usluge. Telefon dopoldne do 14. ure, 58-698, Lenka. (456-RA-5)
DELAVNICO ob glavni cesti v Sevnici prodam. Tel. 81-530. (473-RA-5) UČITELJA za učenje kitare potrebujem. Tel. 26-741, Stipanovič. (503-RA-5)
ZA DAN ŽENA
Budimpešta, Lovrap, Praga
ŽALUZIJE, rolete, plat nene zavese montiramo in popravljamo. Telefon (061) 264-172, 271-455. (50-50-MO)
obvestila
IZDELUJEMO orodja za plastiko, tlačni liv, rezilna in upogibna orodja. Opravljamo tudi dela na elektroerozi-ji. ORODJARSTVO E. PETEK, Strmca 5, 63270 Laško. P5-1 MO)
OBVEŠČAMO stranke, da sprejemamo naročila za enomesečnepiščan-ce-rjave, bele, grahaste. Jablan 23, Mirna peč. (525-OB-5)
čestitke
le dni praznujejo svoje jubileje IGOR ŠTUKELJ — 30. rojstni dan, FRANC in ALBINA PAŠIČ pa 20. obletnico poroke. Iskrene čestitke z željo, da bi bili zdravi! — Vsi, ki vas imajo radi. (515-ČE-5)
preklici
ALOJZ PERPAR, Knežja vas 7, Dobrnič, opozarjam stranke, naj ne odkupujejo stvari čiz posestva FRANCA PERPARJA, Knežja vas 7, dokler ni sodnijsko urejeno.
(453-PRE-5)
Bolezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje.
Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo oči.
V tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
FRANCETA KUMPA
z Uršnih sel 12
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno Matiji Zamidi, prijateljem in znancem ter sosedom za pomoč in podarjeno cvetje. Iskrena zahvala tudi članom GD Uršna sela in Dobindol, ZB Ur-šna sela, pokojnikovim lovskim tovarišem iz LD Dol. Toplice, govornikom Jožetu Fonu, Marjanu Klobučarju in Francu Markoviču, pevcem lovskega pevskega zbora Črnomelj in Semič za zapete žalostinke ter g. župniku Romanu za lepo opravljeni obred. Vsem iz srca hvala za pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Marija, snaha Slavica z družino ter ostalo sorodstvo
Uršna sela, dne 27. 1. 1987
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri in skrbni oče, stari oče, tast, stric in praded
ALOJZIJ OGULIN
iz Črešnjevca pri Semiču borec Cankarjeve brigade
Ob boleči izubi našega dragega očeta se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, Simoniče-vim, Suštaršičevim in Jakšetovim in vsem vaščanom za razumevanje, sorodnikom, prijateljem in znancem ter Petru in Silvi Jančar, GD Črešnjevec in Krivavčji vrh, ZB Črešnjevec, govornikoma za pioslovilne besede ob slovesu, pevskemu zboru za zapete žalostinke pri odprtem grobu, DO Iskra Semič. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnici dr. Gordani Milinček, ki je pokojnega več let prizadevno zdravila in mu daljšala življenje. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi Črešnjevec, Mirna peč, 23. januarja 1987
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 74. letu za vedno zapustila draga žena, zlata mama, stara mama, sestra in tašča
JOŽEFA BUKOVEC
roj. BIJEK
iz Loške vasi 12, Soteska
Ob prezgodnji in boleči izgubi naše ljube žene in zlate mame se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje in vsestransko pomoč sosedom Bukovčevim, Bradačevim, prav tako hvala Jožetu Strniši, Jožici Bradač, pogrebnikom, sodelavcem zdravilišča Dol. Toplice, Mercatorju-Standard novo mesto, govorniku tov. Virantu za lepe poslovilne besede ter gospodu župniku za lep cerkveni obred. Vsem sorodnikom in znancem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustila v 66. letu starosti sestra in teta
MARIJA CVELBAR
iz Dobruške vasi 21
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi tovarišici Banovi za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA ŠENIČARJA
iz Smolenje vasi 42
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
ANA TISOVEC
roj. Pečjak
z Gor. Polja pri Straži
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, sosedom, DO Varnost Novo mesto, LB-TDB Novo mesto in prijateljem, ki soji darovali cvetje ter sočustvovali z nami. Hvala tudi govorniku, pevcem iz Šmihela in gospodu župniku ter vsem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Tone, Anica in Majda z družinami
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ALOJZIJE FERKOLJ
iz Škocjana
se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in ji darovali toliko cvetja. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, govorniku za izrečene besede, še posebej pa cerkvenim pevcem za zapeto pesem.
Vsi njeni
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
ANTONIJA CEGOVNIK
iz Podgore 12
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, kolektivoma Novotehna in Jata Kamnik, ki sta nam pomagala v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvaladr. Živkoviču za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: vsi njeni
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti?
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek in brat
RUDOLF PUNGERŠIČ
Štrit 2, Bučka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in vence ter za izrečeno sožalje. Hvala tudi gospodoma župnikoma za lepe poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil našata, stari ata, brat in stric
FRANC MURN
iz Velikega Orehka 7
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam karkoli pomagali, mu darovali vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Največjo zahvalo smo dolžni župniku za opravljeni obred, kolektivu IMV-Tovarna avtomobilov in prikolic, KZ Mirna peč ter bolnici-oddelku kuhinje za vence. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
iz Trdinove 5 c, Novo mesto
Hvala vsem, ki vam spomin nanjo ni ugasnil. Neutolažljivi: mož Jože, sinova Robi in Denis ter ostalo sorodstvo
1
Če bi solza te zbudila, ne bi tebe, očka, črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je zapustil naš ljubi mož, očka, sin, nečak, sosed, prijatelj in znanec
VIKTOR VOVKO
Ratež 39 a
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob st rani v naj težjih trenutkih. Posebna zahvala intenzivnemu oddelku bolnice, posebno pa dr. Janežu, vsem podjetjem tovarne zdravil Krka, TOZD Tehnoservis, KZ Krka, posebno blagovnici Žabja vas, hotelu Kandija, Cestnemu podjetju, gasilskim društvom, posebno GDRatež^ovornikomatov.Krhinuin tov. Kuharju za poslovilne besedeobodprtem grobu, pevskemu zboru Šmihel, cerkvenim pevcem iz Brusnic ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem iskrena
hvala za izrečeno sožalje, za podarjene vence in številno spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Prerano iztrgala te smrt je iz naše srede.
Sprejela zemlja te je, ki si jo srčno ljubit.
V tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomina na tebe bo ostal zavit v črnino.
ZAHVALA
V 19. letu nas je tragično zapustil naš nadvse ljubljeni sin, brat, vnuk, svak,
stric in nečak
MARTIN ŠEPIC
iz Gorenje vasi 4 pri Mirni
Zahvaljujemo se vaščanom za vsestransko pomoč, za poslovilne besede njegovim sošolcem in tov. Gregorčiču, TOZD za vleko Novo mesto, Elektru Novo mesto, Dani Mirna, GD Sevnica in drugim društvom, pevcem za zapete žalostnike, zdravniku Stanislavu Zajcu, gospodu dekanu za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojniku darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Neutolažljivo žalujoči: mamica, oče, brat Jože z ženo Silvo in malo Vanjo, obe stari mami, teta Mimi z
družino, teta Lojzka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 67. letu zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat, stric in
ded
MARTIN KLOBUČAR
borec XIV. divizije z Uršnih sel
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala DO Krka — tozd Zelišča Novo mesto, DO Labod-tozd Ločna, sodelavcem Splošne bolnice Novo mesto, krajevnim organizacijam, ZB, ZK, ZRVS, GD Uršna sela in Dobindol, pevcem z Ruperčvrha, godbi iz Novega mesta in govornikom tov. Jožetu Fonu, Jožetu Murnu iz Novega mesta in Marjanu Klobučarju za ganljive besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena, sin Jože, hčerke Anica, Ljuba, Jožica, Zdenka z družinami ter sin l ine iz Avstralije in
sestra Anica z družino
^Z
■ J
Kakor si tiho in mirno živel, tako si tudi tiho in brez slovesa odšel.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
LEOPOLD ŠPENDAL
iz Biške vasi 9
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivom Ž10 — tozdu za vleko vlakov Novo mesto, SS SIS Novo mesto, Srednji šoli tiska in papirja Ljubljana, VVO Ljubljana-Vič za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili do zadnjega doma. Posebej se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
	V SPOMIN
	
	Te dni minevajo tri žalostna leta, odkar se je od nas za vedno poslovila naša ljuba žena in mamica
* BI ^ M' iL.	JOŽICA
	GAZVODA
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage sestre in tete
JOŽICE NOVAK
iz Metlike
se globoko hvaležni zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti ter prekrili grob s cvetjem. Prisrčna hvala dobrim sosedom Jugovim in Roziki Klemenčičevi za vso pomoč, Zvezi borcev, Društvu upokojencev, bivšim sodelavcem Tobaka, tov. Gojku Jugu za tople poslovilne besede ter duhovniku za obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.
VSI NJENI
5
s
*
*»
s
1
!
I
I
BOJKA
Nič takega ni bilo, da bi jo kdo od višjih v Krki nenadoma poklical k sebi. češ: »No, Bojka, zdaj, ko je Vovkova Staša dokončno odšla h kulturni skupnosti in smo ostali brez organizatorja, boš pa ti skrbela, da se bo kulturno življenje pri nas nadaljevalo.« Morda bi se ji tak namig zdel celo zanimiv in mamljiv, poslušala pa ga prav gotovo ne bi, če ne bi bila prepričana, da to ni tisto, kar bi rada.
Na mesto organizatorja kulture v Krki je Bojka Kmet prišla drugače. Ni bilo pod »moraš«, se pravi proti njeni volji, marveč je to mesto sprejela povsem zavestno. Administacija. v ka-,teri je bila vseskozi, odkar je prišla v Krko, jo je utesnjevala. »Tisto delo res ni bilo zame, nobene perspektive mi ni omogočalo, poleg lega sem ga, zdaj to lahko povem, opravljala s precejšnjim odporom. Mislita sem samo na to, da sega moram na vsak način otresti, ker pa sem od končanih šot imela samo gimnazijo, mi luka izobrazba ni kaj veliko obetala. Zato sem se odločita, da ob delu končam študij na višji pravni šoli v Mariboru,« pripoveduje Bojka. Višješolska diploma ji je odprla nove možnosti. »Zavedala pa sem se,« pristavi, »da ne iščem le drugačnega dela, marveč delo, ki bi bilo res zame in bi se mu z veseljem predata.«
Delovno mesto organizatorja kulture je Bojka zasedla takoj zatem, ko je diplomirala. Vse se je nekako ujelo, kot bi bilo vnaprej načrtovano. »Začela pa sem s precejšnjo bojaznijo, čeprav sem vedela, kaj moram delati in kako. Imela sem občutek, da ne bom prav nadaljevala tistega, kar je zastavila
Staša. Negotovost je prešla šele po republiškem seminarju v Radovljici, kjer smo organizatorji iz vseh vetrov dobili nemalo teoretičnih in praktičnih napotkov, kako ravnati, da prizadevanje ne bo brez haska.«
Lastna izkušnja je človeku najboljši učitelj in to je Bojka Kmet hitro spoznala. Njeno najpomembnejše spoznanje je. da moraš biti kot organizator kulturnega življenja v tovarni predvsem dober izvajalec tistega. kar je v svoj program zapisalo kulturno društvo. »Topa ni tako lahka reč,« pravi Kmetova, »saj je treba najprej opraviti nič koliko poizvedb, se dogovarjati, preden kaj nastane. Zato moraš biti na tekočem z vsem, kar se pomembnega dogaja na področju kulture. Sele potem lahko sestaviš program, da je res zanimiv in pritegne obiskovalce.«
V Krki kulture ni malo: je pevski zbor, so likovne kolonije, razstave, knjige pa kulturni izleti, da o abonmajskih gledaliških predstavah v Domu kulture. kjer ima Krka kakih 130 »stalnih« sedežev, niti ne govorimo. Vse to sodi v delovno območje organizatorja kulture, ki pa mora tudi poskrbeti, da so prireditve dobro obiskane. »V takem okolju, kot je Krka, ni težko delati,« razlaga Bojka Kmet. »Tu je kulturi vse naklonjeno, od vodstva do delavcev. Najpomembnejše pa se mi zdi to. da je za kulturno dejavnost vedno dovolj denarja.«
Bojka v kulturo ni kar padla, kot pravimo. Vse se je začelo že v njenih rosnih letih, ko so si otroci izmišljevali igrice s presenetljivim koncem. Na osnovni šoli »Katja Rupena« je recitirala in bila članica dramskega krožka, na gimnaziji pa prav v njeni generaciji ni bilo nič posebnega. Vedno pa je raje organizirala, kakor pa nastopala. S tem je nekako postajala samostojna. Kaj pomeni biti res samostojen, je prvič doživela v Londonu. Tri leta je bila na Angleškem, živela od lastnega dela (npr. v knjigarni), vsrkavala angleško kulturno in se naučila jezika.
»V Krko sem prišla neposredno iz Anglije,« se spominja. »Čeprav se mi zdijo tista leta avantura, so bila zame koristna. Izčistila so mi misli, pogled na življenje in kulturo. Zdi'se mi, da zavoljo tega zdaj laže. delam.«
L ZORAN
*
V
\
*
i
I
1
!
*
*
s
*
*
*
*
*
*
*
200ISsočakov Miha se je prijel za denarnico
za absorber
VLOM V TRGOVINO
KOČEVJE — V noči iz nedelje na ponedeljek, 2. februarja, je bilo vlomljeno v trgovino na Trati v Kočevju. Tat (ali tatovi) je odnesel za blizu 70.000 din salam in mesnih proizvodov in 3 džekije. Skupno s škodo, narejeno ob vlomu, so povzročili Mercatorju-Trgoprometu za okoli 120.000 din škode. Za storilci še poizvedujejo.
V akciji za nakup absor-berja doslej zbranih 1,827 milijona dinarjev
NOVO MESTO — Onesnaževanje okolja je tudi na'Dolenjskem veliko. Pod najrazličnejšimi škodljivimi vplivi so tudi ljudje, pa največkrat tega niti ne vedo, če ni ali dokler ni večjih težav z zdravjem. Z atomskim absorberjem. za nakup katerega teče tokratna zbiralna akcija v organizaciji medobčinskega sklada za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri OO RK Novo mesto in Dolenjskega lista, bodo delavci Zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu, ki bodo z aparatom upravljali, lahko zelo natančno določali navzočnost težkih kovin v vodi, živilih in seveda v človeškem organizmu. Pisali smo že, da absorber stane 20 milijonov dinarjev in naj bi polovico te vsote zbrali posamezniki in delovne organizacije s prispevki v akciji, medtem ko polovico prispevajo delavci zavoda. Prispevke lahko nakažete na žiro račun:	52100-678-80144 »za
absorber«.
V preteklem tednu so za absorber prispevali: Pavla Zajc, Ob Težki vodi,
35.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Krajnčeve mame); družina Mazovec, V Brezov log, 14, 5.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Draga Šprajcarja); Franc Mirt iz Krškega, Hočevarjev trg 2, 10.000 dinarjev (zahvala zdravnikom internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto); Slavka Križman iz Novega mesta, Trdinova 12B, 10.000 dinarjev; sekcija upokojencev Novoteks Novo mesto
10.000 dinarjev (oba namesto cvetja na grob Leopolda Morele); Foto Adi, Cesta komandanta Staneta 5, Novo mesto, 100.000 dinarjev; Blanka in Bojan Kranjc, Košenice 65 a. Novo mesto, 10.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Rozalije Kranjc); sekcija upokojencev Novoteks Novo mesto
10.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Draga Šprajcarja); Silva Kirn, Na Loko 1, Novo mesto, 5.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Rozalije Kranjc); Ivanka in Koloman Jakob, Šegova 14, Novo mesto, 5.000 dinarjev (namesto cvetja nagrob Gizele Kalino-vič); ing. Dušan Fortuna, Kidričev trg 1, Novo mesto, 10.000 dinarjev; prijateljice Ane Bevc 20.000 dinarjev (namesto venca na grob pokojnega očeta). Vsem hvala! Na računu za absorber je 1.827.820 dinarjev.
KIPARSKA DELAVNICA V HOTELU METROPOL
NOVO MESTO — V novomeškem hotelu Metropol že od minulega petka poteka tako imenovana kiparska delavnica, oblika izobraževanja za amaterske likovnike, kijo je pripravilo Združenje likovnih skupin Slovenije. Program v tej delavnici je pretežno študijski, tako da udeleženci pod mentorskim vodstvom akademske kiparske Alenke Vidrgar modelirajo v glini, ukvarjajo pa se tudi z risbo. Likovniki bodo izobraževanje v Metropolu končali v nedeljo, 8. februarja.
Na prvi dražbi konj kasačev je bilo veliko zijal in edini kupec Miha Receij iz Šentjerneja — S kobilo Jadro ima že spomladi velike načrte
Gluhi lahko telefonirajo
Gluha pogovor pišeta na tipkovnico, odčitujeta pa na monitorju — Za sedaj le dvanajst takšnih telefonov
»KRES« SPET NASTOPA
NOVO MESTO — Novomeška folklorna skupina Kres bo v ponedeljek, 9. februarja, spet plesala za zdraviliške goste. Ob 17. uri bo nastop v Šmarjeških Toplicah, ob 20. uri pa v Dolenjskih Toplicah.
NOVO MESTO — Novo leto je tudi za gluhoneme in slušno prizadete prineslo nadvse koristen pripomoček. Za to jeposkrbelapriznana švicarska tovarna, kije poslala na trg telefonsko napravo Telescrit. Deluje kot računalniško podprt sistem, zanj pa se uporablja običajni telefonski priključek s telefonskim aparatom. Gluhonema se pogovarjata tako, da besedilo pogovora pišeta na tipkovnici, kaže pa se na monitorju, tako da ga gluhonemi na drugi strani žice enostavno prebere.
ZABRDJESEJE IZKAZALO
ZABRDJE — Sezona smučarskih športov je na višku. V trebanjski občini so v nekaterih krajih poleg alpskega smučanja pripravili tudi tekme v smučarskih skokih. Doslej smo zvedeli za uspešno tekmo prejšnjo nedeljo v Šentlo-vrencu, kjer so jo pripravili tamkajšnji mladinci, posebno doživetje pa je bilo tekmovanje v Zabr-dju. Ni pomembno, daje, denimo, najboljši skakalec doskočil pri 25 metrih, ampak način, kako so se vaščačni lotili organizacije tekme na 30-metrski skakalnici. Nastopili so složno, natanko so si razdelili naloge, priskrbeli so si nekaj pokroviteljev, prodajali so lične klobučke in preše, ki so jih sami izdelali. To je bil pravi praznik kmečke, dolenjske folklore, vzdušje za okoli 500 obiskovalcev je bilo prijetno, kot le malokje ob podobnih prireditvah. Ne ve se, kaj bodo ljudje dlje pomnili, ali dobrote, s katerimi so postregle vaščanke, ali sproščenost, duhovitost povezovalca sporeda.
v -
lahko izpiše tudi na poseben trak ali pa ostane v spominu.
Zveza društev slušno prizadetih Slovenije je sedaj z napravami opremila vseh dvanajst svojih medobčinskih organizacij. Tako imata zdaj takšno napravo tudi dolenjski društvi MDSP Novo mesto in Krško. Novi telefon je sedaj ena od redkih možnosti za medsebojno komuniciranje gluhih. Dokler ne bo več telefonov, se bodo gluhi po Sloveniji z novo napravo pogovarjali le ob sredah popoldan, želja pa je, da bi tudi sami nabavili takšne telefone. Telescrit bo mogoče nabaviti pri medobčinskem društvu slušno prizadetih in velja skupaj z izpiso-valcem 1500 švicarskih frankov.
J. P.
ŠENTJERNEJ — Prva dražba konj kasačev, ki stajo zadnjo nedeljo v januarju na Brdu pri Kranju pripravila tamkajšnji rejski center in konjeniški klub, za Dolenjce niti ne bi bila tako zanimiva, če kupec edinega prodanega konja ne bi bil Šentjernejčan Miha Receij. Prav zaradi te kupčije je tako že na začetku svoje konjeniške kariere postal poznan domala vsem rejcem športnih konj.
Dražba na Brdu je bilaskrbnopripravljena, zato je pritegnila množico obiskovalcev, ki so na koncu ostali le firbci. saj nova oblika mešetarjenja kupcev ni privabila. Pa ne zaradi cen, ki niti niso bile visoke, saj je bilo mogoče najdražjega žrebca odpeljati že za ceno nove stoenke, žrebički pa so menjali lastnika že za 500 tisoč di-
ČERTI TROBOJ SEVNIČANOM
SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz Sevnice je v jedilnici Lisce organiziral tradicionalni šahovski troboj ekip Krmelja, Radeč in Sevnice. Rezultati: Sevnica — Radeče 39 : 25, Sevnica — Krmelj 47,5 : 16,5 in Radeče — Krmelj 38,5 : 25,5. Potem ko so Sevničani lani po treh zmagah osvojili pokal v trajno last, so napovedali, da so na dobri poti, da osvojijo še drugega. V seštevku posameznikov je najboljši rezultat dosegel Levičar, ki je zbral 15,5 točke, drugi pa je bil Mesojedec (Sevnica) s 14.
V ŠAHU M-KOPITARNA
SEVNICA — Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZSS Sevnica je tedni organizirala tekmovanje v šahu v okviru sindikalnih delavskih športnih iger za leto 1987. Tekmovanja se je udeležilo šest štiričlanskih ekip, zmaga pa je pripadla M-Kopitarni, sledijo pa: Lisca, Metalna Krmelj, Postaja milice Sevnica, ABC Pomurka Sevnica in Obrtno združenje Sevnica. V posamičnem seštevku je zmagal Ivan Levičar, 2. Derstvenšek, 3. J. Blas.
J. B.
OBČNI ZBOR TREBANJSKIH KEGLJAČEV
TREBNJE — Pred dnevi je bil v prostorih Mercatorjevega gostišča na Grmadi občni zbor trebanjskih kegljačev. Zbrani so pregledali do sedaj prehojeno pot in sprejeli delovni program ter finančni načrt za prihodnjo sezono. Omenimo naj, da je trebanjska Trsta v minulem letu dosegla vrsto uspehov, največji pa je uvrstitev dvojice Veber-Flisar na 14. mesto na republiškem prvenstvu, kije bilo v Novi Gorici.
LESTVICA SLOVENSKIH DISKOTEK NA OTOČCU
OTOČEC — V petek, 6. februarja, zvečer bo v diskoteki na Otočcu gostovala ekipa radijske oddaje Lestvica slovenskih diskotek. Program se bo pričel ob 21. uri. Obsega video program, predstavitev lestvice dvajsetih najbolj poslušanih disco skladb, tekmovanje moških in žensk v disko plesih, izbor najbolj fotogenične obiskovalke in še kaj. Nagrade, ki jih bodo dobili zmagovalci, ki se bodo tudi uvrstili v nadaljnje tekmovanje, pa so še skrivnost.
BEBEK V DISKOTEKI
OTOČEC
OTOČEC — Danes, 5. februarja, bo gostoval v Diskoteki Otočec poznani rockovski glasbenik in pevec Željko Bebek, nekdanji član ene najbolj znanih jugoslovanskih skupin Bjelo dugme. V petek pa bo diskoteko obiskala Deja Mušič, voditeljica lestvice slovenskih diskotek na ljubljanskem Valu 202. Predstavila bo to lestvico.
narjev. Za neuspeh prve držabe ne gre kriviti niti voditelja priznanega voznika na kasaških dirkah Franca Lovrenčiča, ki sejena vse kriplje trudil, da bi konje poslal v druge hleve. Ko je bila na vrsti temno kostanjeva kobila Jadra, se je na veliko začudenje vseh le oglasil Recljev Miha in se prijel za denarnico. Do konca dražbe je ostal edini kupec in štiriletno kobilo je odpeljal domov v Šmalčjo vas za milijon 200 tisoč dinarjev (stodvajset starih milijonov).
»Karžal mi je.dasemnataknačin prišel v časopise. Ljudje to vzamejo tako in drugače. Mislim, da sem takšnega nakupa čistokrvne kobile lahko samo vesel, in začel bom z rejo. Konjeniški šport mi je od nekdaj pri
srcu, čeprav je minilo že deseto leto, odkar smo iz hleva gnali zadnjega konja,« je od popularnosti nekoliko zbegan povedal Miha Receij, strojni tehnik v Iskri Hipot. Z nakupom Jadre je napravil dobro kupčijo. Spomladi se bo z njo spravil na hipodrom, in če bo dosegala dobre čase, se bo z njo udeleževal dirk, sicer pa bo še vednolahkozapleme. Onjej sedaj lahko rečem, daje mirna, njen rekord na hipodromu pa je 1:33,8. Njen oče in mati sta tekla tudi hitreje, zato lahko upam, daje kaj te krvi tudi ostalo,«jezakonecpovedal Miha, ki je tako postal eden od 25 ljubiteljev konj v šentjernejskem konjeniškem klubu.
J. PAVLIN
J ADRA JE EDINA ZAMENJALA HLEV — »Kobila meje spravila v časopise, jaz bom pa njo spomladi na hipodrom,« seje pošalil Miha Receij nekdanjemu vozniku sukiva, domačinu Janezu Grgoviču, ko si je prišel ogledat novo pridobitev šentjernejskega konjeniškega kluba. (Foto: J. Pavlin)
POČITNIŠKI ŽIVŽAV — Občinska matična knjižnica v Brežicah ima tedni veliko mladih obiskovalcev. Predšolski otroci se vsak ponedeljek popoldne zberejo pri uri pravljic, nato si izposodijo še knjige, šolarji pa si krajšajo čas kar z branjem v čitalnici. Od jutri naprej bodo deset dopoldnevov stalni gostje knjižnice učenci prvih razredov osnovne šole.
DISKOTEKA OTOCEC f l| I, J « » • ■ ji
■iiiil			iii	
flnr	l ili L	TIIhISI		
	lili	—		
KSENIJA GRILC iz Sedma pri Senovem je nagrajenka tega tedna. Čakajo kvalitetna kaseta tuje proizvodnjes posnetki top lestvice, ki jim bo najbrž rada prisluhnila doma, morda pa jo bo pot kdaj zanesla tudi na Otočec, kjer bo lahko v prijetnem vzdušju Diskoteke Otočec slišala vse melodije z lestvice in še kup drugih. Sicer pa je lestvica ta teden spet nekoliko drugačna, seveda ob pomoči naših bralcev, ki pošiljajo predloge za lestvico. Na vrhu slej ko prej vedri in oblači Berlin, ki še naprej jemlje sapo s svojim hitomTake my breath away, novost na lestvici pajeEurope na 10. mestu.
1. Take my breath away — BERLIN
2. Therain —O. J. JONES
3. French kissin’— DEBBIE HARRV
4. Victory —KOOL&ZHEGANG
5. Human —HUMAN LEAGUE
6. Notorious — DURAN DURAN
7. Is this love — A. MOYET
8. Yougivelove—BON JOVI
9. Comminghome — FALCO
10. The final countdown — EUROPE
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
TELEFON ZA GLUHE — V pisarni medobčinskega društva slušno prizadetih v Novem mestu so se v sredo popoldan z novo telefonsko napravo gluhi po Sloveniji že pogovarjali med seboj.
Novo aparaturo, ki je v Slovenijo prišla šele sedaj, v svet pa že pred leti, je mogoče uporabiti tudi kot telefonsko »tajnico«. Besedilo se
Od 31. 1. 1987 dalje vsako soboto ples v Restavraciji pri Blagovnici v Brežicah. Igra ansambel OBJEM.
70/87-4
'kozerija
SMRT INFLACIJI	—	SVOBO
Repičani so se vrgli v zagrizen boj zoper inflacijo.
»Napeti moramo vse sile, da jo zajezimo,« je govoril tovariš Rdečnik na sestanku avantgardistov. Vmes je večkrat pogledal na uro, kajti z družino se je odpravljal smučat na Zeleno goro.
»Inflacija je največji sovražnik naše ureditve, spodjeda naš sistem, zato smo ji napovedali najostrejši boj,« je bil revolucionarno razpištoljen tovariš Seze-delejevič, ko je govoril članstvu na letni skupščini. Pred vrati stavbe ga je čakal šofer in ga odpeljal v toplice. Svetoval in predpisal mu jih je doktor Iglič,
s katerim sta igrala v prostem času tenis.
»Premagali smo okupatorje vseh barv, zato si upam trditi, da bomo kos tudi navadni inflaciji,« je zaključil svoje predavanje tovariš Puškič. Ostarelo članstvo njegove organizacije mu je dolgo ploskalo, drugi dan pa so se družno odpeljali s štirimi avtobusi po poteh revolucije in miru.
»Strniti moramo delavske vrste. Pred nami je samo en cilj: zajezitev inflacije,« je bil kratek, toda prepričljiv tovariš Sindikalič,
ki je takoj po končani razpravi povabil članstvo, naj se brez izjeme udeleži sindikalne zabave v restavraciji vinske kleti.
Najbolj vročekrven borec zoper inflacijo je bil tovariš Mladič. Zaradi neizkušenosti in zaletavosti je bruhal iz sebe stavke, kot:
»Smrt inflaciji — svobodo narodu.« Nato se je popravil. V mikrofon je domala kričal; »Smrt inflaciji — svoboda ustvarjanju!« Nekaj sto mladih, zbranih v kulturnem domu, mu ni ploskalo, kar je bilo vsak-
danje. Generacija s puhom pod nosovi je neprizadeto sedela in si je mislila svoje. Razživela se je šele v telovadnici, kjer so pripravili disko, pivo, vino in žgane pijače.
Vsi repiški časopisi, revije, radio in televizija so pisali, govorili in dokazovali, da bo inflacija že v prvem polletju letos najmanj 90-odstotna. Tako da so izračunali ekonomisti, ki pa jih v Repičevini že dolgo nihče ne posluša, V Repičevini so imeli glavno besedo in jo še imajo tovariši Rdečniki, Sedelejeviči, Puškiči, Sindikaliči in Mladiči.
TONI GAŠPERIČ