Leto XI., št. 95 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3123 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. L]nbl]ana, petek 25. aprila I930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta š-t 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Indijski nacijonalisti napadajo policijo Živa sežgana šoferja dveh oklopnih avtomobilov - Bitka med nacijonalisti in angleško policijo London, 24. aprila, s. Nemiri v Pesa-varu so bi'H mnogo resnejši, nego so poročale prve vesti. Dva oklopna avtomobila, ki sta prišla, da bi spremljala eskorto aretiranih raacijonailstov, sta bila polita z bencinom. Nato so ju zažgali. Pri tem sta izgubila življenje šoferja obeh avtomobilov. Nekega policista so vrgli z motornega kolesa ter ga líbili s sekiro. Ko je množica napadfia policijsko stražnico in brzojavni urad, so čete pričele streljati s strojnicami. Več oseb je bilo ubitih. Skupno je 20 človeških žrtev, med njimi 5 policijskih stražnikov im 2 vojaka. London, 24. aprila, d. Iz različnih delov Indije prihajajo poročila o neprestanih krvavih spopadih med oboroženimi eksfcremističnirm nacijonalisti in angle- škimi policijskimi četami Tako so napadli v Fennyju kakih 80 km od Ch/tta-gonga oboroženi nacijonalisti policijsko stražnico in se 'poskušali z nasiljem polastiti tamkaj Shranjenega orožja. Policijska straža se je napadalcem postavila po robu in pričela streljati. V boju sta bila dva policijska staržmka ubita in več nacijonalšstov težko ranjenih. Policijska straža je jurišala na nacijonaliste ter jiih razgnala in pričela zasledovati v gozdu. Pri tem je bilo več policijskih stražnikov ranjenih in ubitih ter 12 naci-jonalistov tako hudo ranjenih, da so pozneje podlegli poškodbam, 40 ekstremi-stov pa je bilo ujetih. Bombay. 24. aprila. AA. Gandhijev tajnik Mahader Desaj in šest prostovoljcev je bilo aretiranih, ker so proizvajali sol. Vprašanje načina volitve čsL prezidenta Minister Viškovsky predlaga splošno volitev bodočega prezidenta in ukinitev volitve potom parlamenta Praga, 2-1 aprila sh. Na zborovanju če-ifke agrarne družbe je ime! vojni minister Viškovsky daljši govor, v katerem je načel tudi vprašanje volitve predsednika češkoslovaške republike ter izvajal med drugim sledeče: W bodoče bo potrebna močna centralna oblast, ako bodo nastale v državi težke gospodarske in politične prilike. Zato bo potreba prej ali slei izpreme-niti ustavo v tem smislu, naj se v bodoče voli predsednik republike ne kakor sedaj z volitvijo v parlamentu, temveč z vseob-čimi narodnimi volitvami, kakor v Nemčiji in v Avstriji. Ako bo predsednik republike dobi! svojo oblast na ta način, so dana jamstva, da je ne bo zlorabil. Pri sedanjem notranjepolitičnem položaju v češkoslovaški državi, ki se v doglednem času najbrže ne bo izpremenil, je skoro gotovo, da stranke v češkoslovaški republiki, ne bodo imele poguma postaviti z izvolitvijo v parlamentu na čelo države močno osebnost, ki se ne bi ozirala na njihove želje ter ostala popolnoma nad strankami in izven vpliva strankarskih prilik. Ta izjava je vzbudila v političnih krogih veliko pozornost ter se obširno komentira Prizadeti krogi jo razlagajo na najbolj različne načine. Viharna seja češkoslovaške zbornice Burne demonstracije komunističnih poslancev zaradi velikonočnih spopadov — Spopad med vladnimi poslanci in komunisti Praga. 24. aprila s. Na današnji seli zbornice je prišlo do viharnih nemirov. Komunisti so namreč načeli dogodke, ki so se na velikonočno nedelio dogodili v nekem praškem predmestju, pri čemer so orožniki streljali v komunističen sprevod ter več ali manj ranili 5 oseb. Ko so posamezni ministri prihajali v dvorano, so jih komunisti sprejeli z vzkliki: »Morilci otrok!« Nemir je dosegel svoj višek, ko je stopil v dvorano ministrski predsednik Udržal. Komunisti so z viharnimi vzkliki drveli proti ministrskim klopcm. Članica komunistične frakcije je vihtela pred obrazom ministrskega predsednika okrvavüeno in prestreljeno srajco. Poslanci vladnih strank so prihiteli ministrskemu predsedniku na pomoč. Pri tem je prišlo do spopada. Komunističen poslanec ie označil uradno po- ročilo o dogodkih, ki odklanja krivdo orožnikov, kot popolnoma izmišljeno. Nemiri so trajali vso sejo. Praga, 24. aprila h. Na dnevnem redu današnje seje zbornice, na kateri je prišlo do komunističnih izgredov, je bila debata o dodatnih carinah na žito in o noveli glede uvoznic. Debata je bila kljub nemirom do večera končana Danes se je vršila konferenca gospodarskih ministrov o tem vprašanju. Konferenca pa je ostala brez uspeha, ker zahteva agrarna stranka brezpogojno, da se odpove trgovinska pogodba z Madžarsko. Zaradi tega na današnii seji ni prišlo do glasovanja. Jutri se bo vršila nova seja, vendar pa so na dnevnem redu popolnoma druge zadeve. Šele 6. maja se bo glasovalo o današnjih zakonskih predlogih. Zasedanje mednarodnega urada dela Razprava o uvedbi osemurnega delavnika — Potreba povišanja proračuna London. 24. aprila AA. Danes se je sestal v Parizu mednarodni urad dela. Glavni zastopnik Anglije ie gospa Margaret Bond-iield. minister dela. Na tem sestanku bo razpravljal mednarodni urad o proračunu in o raznih poročilih. ki bodo predloženi upravnemu svetu. Posebni interes vlada za poročila o razn h konvencijah, ki so bile sprejete na mednarodni konferenci dela na washingtonském in ženevskem zasedanju. Od teh konvencij smatraio konvencijo o osemurnem delov-niku za naiboli važno. Konvencija ni še stopila v veljavo, ker čaka na ratifikacijo s strani nekaterih vodilnih držav. Gospa Bondfield bo na seji izjavila, da .ie bi! osemurni delovni k predložen spodnji zbornici, kar bo omogočilo An gl hi, da ratificira to konvencijo. V Anpiiii se je razvila velika diskusija o raznih interpretacijah te konvencije, posebno ker ni bila do-volino ooremliena s .praktičnimi navodili, ki so navedeni v predlogih raznih držav za ratifikacijo te konvencije. Kakor poročajo, bodo o tem vprašanju razpravljali m seji upravnega sveta. »Times« pravijo, da naj «pravni svet mednarodnega biroja dela revidira to kon-venciio. češ. da ne bo ta konvencija dosegla v sedauii obliki ci!ia. ki ga zasleduje. Konvencijo uveljavlja vsaka država po svoie. tako da ni možno govoriti v tem primeru o mednarodnem napredku. Zaradii tega ie potrebno, da se konvencija o osemurnem delovniku poenoti, preden postanejo različne aplikacije te konvencije stereotipne. Pariz. 24. aprila AA. Mednarodni urad za delo je danes otvoril svoje 48. zasedanje. To zasedanje ie nameni eno proslavi 10-let-nice te ustanove. Ravnatelj urada Thomas bo zahteval, maj se proračun za leto 1931. poviša od 8.868.000 frankov na 9,942.000 frankov. Povišanie ie posledica povečanja obsega dela. Priprave za španske volitve Volilno pravico bodo imeli državljani stari nad 25 let — Živahne priprave strank za bližajoče se volitve vso podporo vlade in prirejajo volika ma-nifestacijska zborovanja, na katerih sprejemajo monarhisti resolucije v katerih pozivajo vlado, naj energično nastopi proti delovanju republikancev in onemogoči njihovo delovanje. Madrid, 24. aprila s. Kliub raznim pomislekom in protestom, se je vlada generala Berenguerja odločila pripraviti nove volilne liste za bližnje volitve, ker s starimi volilnimi listi ne bi bile zajamčene nepristranske volitve. Volilno pravico bo imel vsak državljan, ki je dosegel starost 25 let. Žene ne bodo imele volilne pravice. Nove volilne liste ne bodo izdelane pred koncem novembra, tako da bodo nove volitve razpisane eeie koncem decembra ali začetkom januarja. Za volitve so sc pričele vse stranke živahno pripravljati. Posebno aktivni so republikanci, ki hočejo dokazati svetu, da stoji danes večina španskega ljudstva v niihovem taboru. Z nič manjšo žilavostjo pa ne agitirajo tudi monarhisti, ki uživajo 50 jetnikov pobegnilo Columbus, 24. aprila, s. Približno 50 jetnikov državne jetnišnice, ki so bili na -ločnem delu v premogokopu je zjutraj zapustilo delo. Ukrenjeno je vse potrebno, da se prepreči beg jetnikov. Ker sumijo, da so jetniki dobili v roke veliko količino ga-zolina in olja, pričakujejo novih požarov, zlasti ker sc se včeraj in danes ponovno vršile demonstracije nezadovoljnih jetnikov. PRIČETEK SODNE RAZPRAVE PROTI DR. MAČKU IN TOVARIŠEM Zaradi zagrebškega terorističnega komplota se zagovarja pred sodiščem za zaščito države 24 obtožencev — Razprava bo trajala dva tedna Beograd, 24. aprila, M. Danes se je pričela pred Državnim sodiščem za zaščito države razprava proti Ivanu Ber-nardiču in 23 tovarišem, med katerimi je tudi bivši voditelj nekdanje HSS dr. Vladimir Maček. Za razpravo vlada v vsej javnosti veliko zanimanje. Zaradi pomanjkanja primernih prostorov, velikega števila obtožencev in še večjega števila prijavljenih zagovornikov pa javnost ni prišla na svoj račun. Do sto d k razpravi je bil namreč omejen, ker dvorana sodišča jed!va zadošča za sodni dvor, obtožence im zagovornike ter za omejeno število novinarjev, ki so bili pripuščeni k razpravi. Ozadje tega doslej največjega procesa pred" Državnim sodiščem za zaščito države je v javnosti že znano. V Zagrebu je bila pod vodstvom odvetniškega koncipijenta Cvetka Hadžija in privatnega uradnika Ivana Bernardiča osnovama omladinska organizacija, ki je imela namen boriti se z nezakonitima sredstvi za ipremerrtbo obstoječega reda v državi. V preiskavi je zagrebška policija dognala, da je bila ta teroristična organizacija razdeljena v dve skupini, od katerih je prva imella nalogo izvršiti atentate na razne osebnosti, draga pa je imela nalogo porušiti nekatere javne objekte. Prvo skupimo je vodil Вешат-dič, drugo pa Hadžija, (ki sta Ibtte v medsebojnih stikih, 'ter imela v slučaju potrebe nuditi drug drugem« pomoč. Po prijavi meikega šoferja, ki je vozil s postaje Antona Štefanca, enega izmttd članov teroristične organizacije, ie zagrebški policiji uspelo priti tej drrwžbi na söed in večino članov aretiTaiti. Pri aretaciji Sitefamca v neki zagrebški 'kavarni je policija našla dele peklenskega stroja, ki bi maj služil za razstreHitev železniškega mosta, prdko katerega bd moral iti vtlalk poklonit vene deputacije. Kmalu nato so 'bili aretirani tudi ostali člani organizacije, Iki so dirug drugega izdali ter obenem poikazali tuidi zveze s poedi-r.inii osebnostmi, s katerimi so bili v stikih in od katerih so .prejemali gmotna sredstva. Talko sta bila aretirana advokat Jakob Jeiačič in bivši a vtr o-ogT siki otfiictr Vilko Begič, iloi je izpovedal, da je imel res z Bernardičem zveze in da mu je párkrát izročil «tudi denarna1 sre'Astva, in sicer nekoč 6000, pozneje pa 5000 m enkrat 4000 Din. Odkritje te teroristične organizacije je imelo kasneje za posledico tudi aretacijo dr. VHadimirja Mačka, bivšega voditelja nekdanje HSS, o katerem so izpovedali meka/teri člani onnladinske organizacije, da je nudil organizaciji denarno pomoč. Ko je zagrebška policija dovršila preiskavo, je vse are tirane e skupno z Jelačičemi. Begičem in doktor Mačkom (izročila državnemu sodišču za zaščito države. Talko sefie danes na zatožni klopi naslednji obtoženci: Ivan BernanJic, Cvetico Hadždja, Marttn Framketič, Ljubomir Kremzi, Stjepan Matelkovič, Filip Pavel, Ivan Ban, Ivan Štrtaik, Veliimir Močna j, Gjura Veselic, Albin Gasparac, Ivam Prpič, Ante Ste-fanec, Pavel Margetič, Božo Arnšek, Stjepan Gliušac, Milan Levnajic, Aniton Stefanie. Mirko Deba.nič. Jakob Jelašič, Franjo Kuntič, Vilko Begič. dr. Vladimir Maček in dr. M.fan Lebovič. Današnja razprava se je pričela ob 8.30. Sodnemu dvoru predseduje dr. Dušan Su1 botič, državni tažitelj pa je dr. Ucovic. Ko so se zibraii v dvorani člani sodinega dvora, pr Spuščeni zagovorniki, 15 novinarjev vseh večjiih listov v državi in nekateri ino-zemsikii novinarji, so bili pod močno stražo privedeni v dvorano obtoženci. Za obtožence so bile pripravljene pred Oalram senata tri dolge klopi. Po vrstnem redu, kakor so obtoženi, so Obtoženci zavzeli mesta na teh klopi'h. V zadnji klopti sedi dr. Maček. Vsi obtoženci izgledajo zelo dolbro. Oblečena so večinoma elegantno ter ne kažejo nikake potrtosti ali zmedenosti, temveč izgledajo zelo ravnodušni. Preiskovalni zapor se ne pozna nobenemu. Na vprašanja predsednika sodišča da-jajo vsi jasne, ražločne odgovore. Vsa današnja razprava se je že pred in po čitaniu obtožnice, ki obsega celih 61 s strojem tipkanih strani, sukala okrog določitve zagovornikov, talko da do prave razprave še ni prišlo. Po Sklepu sddfišča se bodo vršile razprave samo dopoldne trajale pa bodo predvidoma 12 do 14 dni. Po poimenskem poizr'vanju obtožencev je predsednik sodišča najprej pri vsaikam posamezniku ugotovil identiteto. Po tej formalnosti so začeli obtoženci ugovarjati proti dodeljenim zagovornikom. Prvotno se je namreč vilo samo za dr. Mačka 163 zagovornikov. Sodišče je moralo seveda tako maso odvetnikov odkloniti in je določilo izmed prijavljenih vsakemu obtožencu samo po enega. Ker pa so obtoženci odklanjali dodeljene jam odvetnike, ti pa na drugi strani odklanjali zagovor obtožencev. češ da niso proučili materijala in pripravili svojih 'Zagovorov, se je debata o tem zavlekla vse do 11. Sodišče je končno vse ugovore odklonilo in predsednik je odredil kratek odmor, nakar je po zopetni otvoritvi razprave pričelo čitanje obtožnice. Obtožnico je čital pomočnik državnega tožitelja Radoslav Dobričič. Obtoženih je 24 oseb s privatnim nameščencem Ivanom Bernardičem iz Zagreba in odvetniškim pripravnikom Cvetkom Hadžijo na čelu. Vsi so bili v preiskovalnem zaporu. Obtožnica navaja, da so obtoženci postali v drugi polovici 1. 1929. v Zagrebu člani udruženja, ki sta ga organizirala Bernardič in Hadžija z namenom, da bi s teroristično akcijo v Zagrebu in atentati na vojaške ter civilne upravne osebe, kakor tudi na razne objekte ogrožali javni mir ter zbudili prepričanje, da je treba izpremeniti politični red v državi. Pri zasledovanju tega namena so Bernardič in štirje njegovi tovariši neke noči z nabitimi revolverji iska1! generala Belimarkoviča, generala Tomiča, šefa policije dr. Bedekovica ali kateregakoli oficirja, da bi jih ubili. Član te družbe, Ma-tekovlč, je 7. novembra lani zahrbtno streljal na konjiškega kapetana Kaledina in ga lažje ranil. Član tajne organizacije Močna} je izdelal tri peklenske stroje, od katerih je eden eksplodiral na Zrinjevcu, drugi bi imel biti postavljen v poslopje Jugoštampe (»Novosti«), tretji pa pri poslopju Jugoslovenske akademske čitalnice. Nadialje je Močnaj obtožen, da je pisal anonimna pisma predsedniku vlade generalu Živkoviču, šefu zagrebške policije dr. Bedekoviču, glavnem« uredniku »Novosti« JutrišS, starešini hrvatskega Sokola dr. Hofferju in trgovcu Maloviču v Karlov-cu, ki jim je grozil s smrtjo. Uredniku »Novosti« je poslal grozilno pismo, ker je ta list pisal v prilog sedanjemu državnemu redu, dr. Hofferfj, ker je v imenu hrvatskega Sokola pozdravil akt od 3. oktobra, trgovcu Maloviču pa zato, ker je odšel s poklonitveno deputacijo v Beograd. Veselic in Gasparac sta obtožena, da sta postavila peklenski stroj v paviljonu na Zrinjevcu in Gašparac tudi, da je skušal postaviti tempiran peklenski stroj v poslopje Jugoštampe. Bernardič, Hadžija, Prpič, Šiefanec, Fra-nekič in Močnaj so obtoženi, da so se 16. decembra dogovorili, da razstrele s peklenskim strojem železniški most na Martinovou pri Zagrebu v trenutku, ko bi vozil preko njega posebni vlak z deputacijo hrvatskih mestnih zastopnikov, da so nabavili eksplozivna sredstva, da je Štefanec izdelal pločevinasto škatlo za peklenski stroj, da sta Hadžija in Bernardič prenesla peklenski stroj v Zagreb. Gostilničar Kuntič je obtožen, da je sredi septembra sprejel v varstvo pet revolverjev in pet škatlic rogel dum-du m. Prof. Jakob Jelašič in bivši podpolkovnik Belič sta obtožena, da sta pregovorila Hadžija in Bernardča k organiziranju mladine za teroristično akcijo, da sta podpirala to organizaejo in nabavljala potreben denar. Dr. Maček je obtožen, da je v to svrho plačal Jelašiču 6000 Din, Begiču pa enkrat 5000, drugič pa 4000 Din, pri čemer je vedel, da se imajo s tem denarjem nabaviti orožje in druge priprave za teroristično acijo ter podpirati potrebni člani organizacije, in da je imela ta organizacija nalog s svojim delom podpreti rovarenje hrvatskih emigrantov. Dalje se obtožuje, da je meseca septembra v Zagrebu ustno sporočil potom Jelašiča gostilničarju Kuntióu, naj sprejme v varstvo nekoliko revolverjev, ki so bili namenjeni za to organizacijo, ter jih izroči Bernardiču, ki bi jih razdelil med člane organizacije, in končno, da je za božično številko »Doma« napisal pod naslovom »Božič« članek, ki je bil naperjen proti sedanjemu redu. Dr. Ivan Lebovič je obtožen, da ni pravočasno sporočil oblastem, da se pripravljajo atentati, čeprav je zanje vedel. Bernardič in Hadžiia se obtožujeta, da sta osnovala organizacijo mladine, razen tega na .ie obtoženih še 17 omladincev. da so pripadali tej organizaciji. Kot inspirator-ia te organizacije se označujeta hřvr-i poslanec prof. Jakob Jelašiič in nekdanji avstrijski podpolkovnik Vilko Begič. Obtožnica podrobno kvalificira krivdo posameznih obtožencev, kar obsega 44 strani. O preiskavi pravi obtožnica med drugim: Policija ie prišla teroristični organizaciji m sled na podlagi prijave šoferja Gjokiča, ki ie vozil 13. septembra dve sumljivi osebi s težko košaro. Zaerebška policija ie tedaj aretirala Hadžiio in Štefanca, ori katerih ie našla peklenska stroj. Oba sta priznala ori zaslraniu na policiji svoie namene ter izdala tudi nekatere sokrivce. Policija ie še pravočasno preprečila beg Bernardiča m Proiča. Po priznanju Hadžija m tovarišev so imeli namen izvrševati atentate na osebe in objekte, da bi vzbudili pozornost inozemstva na Hrvate te' podprli ilegalno delo emigrantov. Sodna preiskava potriuie v glavnem rezultat policijske preiskave. Organizacija se ie delila v dve skupini, v prvo pod vodstvom Bernardiča z nalogo prirejanja atentatov ma posamezne osebe, in v drugo pod vodstvom Hadžiie za prirejanje atentatov na objekte. Obtoženci priznavalo, da so imeli sestanke in da so se dogovarjali o izvršitvi atentatov. Edino Bernard č n-i priznal svoiega sodelovanja Pri teh sestankih. Kasne i e so svoia priznani a Franekič. Krem-zir. Ban. Levnaiič in Štefanec preklicali, ostali na so ostali pri svodih prejšnjih izpovedih. v katerih največ obremen.iu.iejo Bernardiča in Franekiča. Obtožnica našteva Podrobno vse miihove sestanke, njihove razgovore ter priprave za atentate na mestnega župana dr. Srkulja. župnika Rittiga in druge osebe. Podrobno našteva vse njihove Poskuse. Početek teroristične akcije datira od septembra lanskesa ieta dalje, ko so bili Kuntiču poslani revolverji. Člani so se spoznavali po geslu »Slijeme*. Prvo denarno pomoč pa .iim je da! prof. Jelašič. Obtožnica navaja podrobno, kako ie prišel prof. Jelašič k dr. Mačku po denar, ki ga ie tudi dobil. Pri tem ugotavlja, da ie Jelašič preklical svoio prvotno izpoved, da bi razbremenil dr. Mačka. Po prečitanju obtožnice ■je bil odrejen kratek odmor, nakar se je razprava nadaljevala. Državni tožitelj je najprej popravil nekatere stilistične pogreške v obtožnici. nato pa se je oglasil zagovornik dr. Trumbic, ki je zahteval, naj se mu dovoli, da bi se smel na samem razgovar-jati z obtoženim dr. Mačkom. Dosedanji njegovi sestanki z njim so se vedno vršili v prisotnosti preiskovalnega sodnika. V zelo dolgem govoru je dr. Trumbic tolmačil razne uredbe in zakone v tem smislu, da ie treba obtožencem dovoliti neomejeno število zagovornikov in jim dovoliti brez prisotnosti preiskovalnega sodnika ali kake druge uradne osebnosti razgovor z zagovorniki. Zahteval je zato ponovno, naj se dr. Mačku dovoli vseh prijavljenih 163 zagovornikov, ker prijava tolikega števila zagovornikov ne pomenja nobene demonstracije proti sodišču, temveč samo spoštovanje do dr. Mačka; dalje je dr. Trumbic ponovil zahtevo, da se lahko na samem sestane z dr. Mačkom. Dr. Trumbiču je bila nato prečita-na odredba predsednika sodišča, ki je odklonil prijavo 163 zagovornikov, ker je v dvorani prostora komaj za 110 oseb, t. j. za člane sodišča, novinarje, omejeno število zagovornikov, orožnike in obtožence, zaradi česar je sodišče moglo dr. Mačku dovoliti samo sedem zagovornikov. Dr. Trumbic je nato zahteval, naj se najde primerna dvorana za sodno razpravo, če pa to ni mogoče, naj se razprava vrši v veliki dvorani stola sedmorice v Zagrebu, ki je zadosti velika. Končno je zahteval, naj se dr. Maček izpusti na svobodo, da bi si mogel izbrati zagovornike, kakršne hoče. Dr. Trumbic in dr. Slavko Dukanac sta zahtevala nadalje, naj se razprava odgodi, da bi zagovorniki dobili možnost pripraviti svoje zagovore, ker niso imeli doslej niti časa, niti potrebnega materijala za to. Prav tako sta zahtevala, naj se obtožencem dovoli zadostno število zagovornikov. Dr. Milan Kostič je predlagal, nai se pripusti kot zagovornik tudi dr. Joca Jovanovič, ki ima pravico biti zagovornik. ker je profesor pravne fakultete. Predsednik sodišča dr. Subotič je glede na to izjavil, da po zakonskih predpisih dr. Jovanovič ne more biti zagovornik. Tudi dr Kostič je nadal'e zabaval, naj se dr. Maček izpusti na svobodo. Isto je zahteval tudi za dr. Leboviča, češ da je preiskovalni zapor štirih mesecev že zadosten, ker je prepričan o Lebovičevi nedolžnosti. Dr. Živko Bertič se je pridružil predlogom ostalih zagovornikov ter je zahteval, naj se njegov klijent Nemanič izpusti takoj na svobodo kot nedolžen. Enako se je odvetnik dr. Obradovič Pridružil predlogom ostalih zagovornikov in še zahteval, naj se razprava odgodi. Zagovornik dr. Vojislav Bole se je solidariziral s predlogi dr. Trumbi-ča in zahteval, naj se obtoženi Kuntič taikoj izpusti na svobodo. Dr. Stjepan Žeber se je pridružil predlogom pred-govornikov ter dokazoval, da je njegov klijent Ivan Ban nedolžen; zato naj se mu dovoli obramba iz svobode. Dr. Marko Lamešic je zahteval isto za svojega klijenta Kremzirja, enako dr. Dragutin Šafer. dr. Kavčič in dr. Ivan Andres za svoje klijent«. Današnja razprava je bila končana ob 14., nadaljevanje pa napovedano za jutri ob 8. zjutraj. Akcija za zblizanje balkanskih držav Vsakoletne konference o balkanskih problemih - Ideal federacije balkanskih držav Atene, 24. aprila, AAr. Na pobudo grške toge za můr ie mednarodni biro mirovnih lig v Ženevi odobril sklep lanskega kongresa miru v Atenah, da se vsako leto v eni izmed prestolnic bal-banskih držav skliče mednarodna konferenca, ki naj bi obravnavala predvsem vprašanja, tičoča se posebej balkanskiit držav. V svojem dopisu naglasa ženevski mednarodni biro mirovnih lig, da želi na ta način pospešiti čim tesnejše zblizanje balkanskih narodov in utirati pot k balkanski federaciji odnosno uniji balkanskih držav, v čemer bi bila najzanesljivejša garancija miru na Balkanu. Prva taka konferenca se bo vršila letos septembra meseca v Atenah, od koder ie izšla ta inicijativa. . Grški zunanji minister Papanastasiu, k,i те glavni propagátor te ideje, je v zvezi o tem izjavil atenskemu idopismkai t -Avale«: Namerava se sestaviti odbor, ki bo (pred atensko konferenco obiskal vse balkanske prestolnice, da se us-tva-rijo potrebni pogoji za nadaljnjo akcijo. Balkanske konference v Atenah bi se naj udeležile Jugoslavija, Turčija, Ru-murniia, Bolgarija, Albanija in Grčija. Misej balkanske unije je bila simpatično sprejeta v mnogih balkanskih državah, posebno pa v Jugoslaviji. Zato se Paipanastaziu nadeja, da bodo vse balkanske države podprle to akcijo in pristale na to, da pošljejo svoie delegate v Atene. Venizelos je izjavil, da je s Papana-stasijevo akcijo in odzivom nanjo v inozemstvu zelo zadovoljen in da bo to akcijo tudi sam z vsemi močmi podprl. Posebno zadovoljen je, da je Grčija prevzela inicijativo za izvedbo te misli. Poljska vlada razpusti Sejem? Vlada pripravlja oktroiranje nove poljske ustave, ki bo znatno omejila pravice Sejma Varšava, 24. aprila d. Poljski notranje politični položaj ie še vedno zelo napet kljub vsem posredovalnim poskusom vlade polkovnika Slaveka, da bi se omililo 'a-tentno bomo stanje med njo in večinsko opozici io poljskega Sejma. Zaradi tega je pričakovati v kratkem po informacijah dobro poučenih krogov v kratkem razpust Selma. ki pa rrm ne bo sledil razpis vou-tev, ker bo vlada izvršila med tem šc nekatere nuine zadeve. Predvsem misli oktro- Položaj v Indiji Kdor je cit al dosedanja poročila o Gandi řevem p okre tu v Indiji, je pričakoval, da mora vsak trenutek izbruhniti splošen spopad mdsMi naciiio.nalis.tov z angleškimi kolonijalnimi oblastvi. Zakaj poročila so delala vtis, da je situacija do skrajnosti napeta in da se _ more stopnievati samo še v pravi konflikt. Ali na drugi strani ve presenečala hladnokrvnost, s katero se je premotri-val položaj z britanske strani. Videlo se je jasno, da se policiia dosledno izogiba možnosti, da bi moraila nastopiti zoper Gandi.ja samega. Ako bi hotela, bi mogla že danes zalotiti indskega voditelja na dejanju, naperjenem zoper angleške postave: očividno pa tega noče. istočasno pa prijema njegove pristaše in prijatelje ter iih kaznuje kar na hitro roko,'ne da 'bi policijske intervencije čez mero razburjale indsko javnost. Par novih demonstracij, pa gre vse svojo normalno pot. Eno Je pri tem izven vsakega dvoma: britanske oblasti Gandijev pokret ba.ga-teliizirajo. Prav gotovo se iim Gandi v svobodi ne zdi bogve kako opasna stvar nedvomno pa mnogo manj nego Gandi v ječi. Propagandno romanje je zaključeno, tudi teden, ki je 1>Ш posvečen agitaciji za bojkot angleškim proizvodom in slični akciji, je minil, a zgodilo se ni nič posebnega. Šele zadnje dni so spopadi zavzeli resnejše oblike. Angleški merodajni krogi poznajo Indijo dodobra in vedo, kako daleč je še od sodobne naciijonalistlčne propagande do učinka, ki naj bi kolonijalne oblasti prisilil v kapitulacijo. Parola, naj vsi javni indskii funkci iona rji odložijo svoja mesta, se očividno zelo s8abo realizira. Ne smemo pozabiti, da je v Indiji zmerna struja ki je nasprotna Gandiju in njegovim mlajšim in radikalnejšim pristašem ter nasprotnikom vendarle razmeroma vplivna. Res je sicer, da imajo radikalnejši elementi pri nacionalnih prireditvah večino. Ali-zato so zmerni faktorji na mnogih naj-OíKočílnejŠih mestíh- po posameznih indijskih deželah, kar pač ne zaleže malo. Obilo ie še indijskih predelov, kjer so mase razmeroma ma'lo razgibane ali celo apatične, vrli tega na znotraj ne-ediine radi •razdeljenosti v kaste. Tudi se ne sme prezreti, da traija še vedno l>udo nasprotstvo med muslimani in ostalimi ind-skimi konfesinami in da se predvsem moslimi in bramani medsebojno zaničujejo. Ako se sklicujejo gandi ie vci na dejstvo, da je mnogo muslimanov v njihovem pokretu, je treba samo opozoriti na drug fakt. da so se bili še v toku zadnjega leta dogodili krvavi spopadi med pripadniki olbeh konfesli, pri čemer je bilo ponovno na Stotine mrtvih. Saj zahtevajo poC':ťčni predstavniki muslimantskilh I;-d o v. da se v bodočem volilnem 'redu uvedejo volitve po verskih kuri.iah, ker se boje. da bodo sicer v versko mešanih predelih ostali njihovi kandidati v maiiVsim. Od dejanskega stanja do enotne nacijonialne fronte v Indiji je tedai še precejšnja razdalja. Boijlkot angleških ,teckeíkov je prav gotovo mno^o bnfj komplicirana zadeva, nego H bilo videti po parolah. vrž>en:h med mase. Bojkot te vrste je težavna stvar žc tam, kjer imamo opravka z zavednim iti dobro organizTanim, predvsem pa na znioitraj enotnim nacijonal-nim pokretoim. V Indiji pa tega še ni, zato jc bojkot iminogo la/.ie proglasiti, nego ga izvajati, kaj šele izvesti do zrn ago v it ega zakiljučka. Vse to oo.zna seveda britanska kolonijama olblaist prav dobro, zato mirno čaka. da se nacijomafna nifwTJva v Tudi n noleže sama -do sebi. Ta čas bo bržkone dozorel načrt -za bodočo domi- irati novo poljsko ustavo v smislu načrta maršala Pilsudskega. ki bo znatno omejila delokrog Sejma in skoro popolnoma onemogočila delovanje poslancev. Oktroir.inje se bo izvršilo najbrže 3. maja, ko je veliki poljski narodni praznik. Največ skrbi povzroča vladi kritični položaj poliskega narodnega gospodarstva, ki je bilo zaradi večnih bojev med vlado in večinsko opozicjio v poslednjem času. skoro popolnoma zanemarjeno. inijomsko upravo v Indicii in potem bo mogel rndski nacionalizem ma pozitivnem, konstruktivnem delu pokazati, če je zanj bolj dozorel nego za negativno akcijo, za splošen odpor. Vsega tega se vodje Gandijevega po-kreta očividno zavedajo, zato gredo mijiiihove težnje za tem, da se množice kolikor mogoče razburkajo. S tem naj se izvaja primerna presija na britanske Oblasti, da pospešijo svoje odredbe, ki jih namerjajo glede Indije; — zakaj ne sme se pozabiti, da bi bil dejansko Gandi z dommijonskim statutom vendarle zadovoljen. Razburjenje v nekaterih indijskih mest iih je doseglo zadnje dni večjo stopnjo, ali za ogromna mestna središča se morda tudi to ne sme taksirati preveč alarmantno. Vrh tega je mogoče, da igrajo v nemirih večjo vlogo tudi ekstremnelši elementi, ki ne spadajo k Gamdfilevim pristašem. Dokler nemiri ne dobijo pravega revoiuci-jo-namega značaja, ne le po vnanji olbli-ki. marveč tudi po volji akcijskega vodstva, toliko časa tudi njihov učinek ne more biti odločilen za razplet celotne situacVe. Pogodba o ureditvi vzhodnih reparacij Pariz, 24. aprila, s. Konferenca za vzhodne re- j paracije če imela danes plenarno seio. V poučenih krogih upajo, -da bo v soboto podpisan dogovor o končrioveljavni ureditvi 'vzhodnih reparacij. Pogodba bo obstojala :iz 4 dokumentov. Prvi dokument se tiče madžarskih obveznosti iz mirovne ■pogodbe, drugi splošnega sporazuma med državami upnicami in Madžarsko, -tretji vsebuje določbe o agrarnem fondu od 240 milijonov zlatih kron in četrti vsebuje pogodbo med Francijo, Veliko Britanijo. Italijo, Rumunijo in Češkoslovaško glede tako imenovanega fonda В od 100 milijonov zlatih kron, k i ic predviden v Youngovem načrtu. Boljševiki pripravljajo svetovno revolucijo Riga, 24. aprila s. Politična policija ie v zadnjih dneh v Rigi, Libavi in drugih mestih betonske aretirala večje število komunistov. Policiji je uspelo v tukajšnjih komunističnih zbirališčih prijeti 4 emisarje moskovske internacionale, ki so pred nekaj meseci prispeli iz Rusije s ponarejenimi potnimi listi. Kakor poroča list »Ladvis« so imeli ti emisarii diktatorično polno moč. Iz zaplenjenih dokumentov je razvidno, da je komunistična internacionala izdelal.i petleten načrt za pripravo svetovne revolucije po vzorcu ruskega gospodarskega načrta. Tudi v druge države so bili odposlani taki emisarii. čičerinu podaljšan dopust Moskva. 24. aprila d. Plenum moskovskega odbora ruske komunistične stranke je razrešil dolžnosti prvega tajnika moskovskega odbora Baumaua. Na njegovo mesto je bil izvoljen Kaganovič, dosedanji tajnik osrednjega komiteja kominterne. Dalje je podališal svet ljudskih komisarjev, komisarju za zunanje zadeve Čičerinu dopust, ki .ie potekel 1. maja, še za šest mesecev. Odklonjena pa je bila Čičerinova prošnja, da bi smel odpotovati na zdravljenje v inozemstvo. Konec angleško-ameriške petrolejske vojne Newyork. 24. aprila, g. V Waalstreetu govore, da je bila končana ameriško - angleška petrc.iejeka vojna med Standard <>11 in Royal Dutch Shell Company. Pri sklepu rniru, ki je sledil dolgotrajnim pogajanjem, e!o ее sporazumeli obe družbi na skupno politiko cen v nizozemski Indiji, na Kitajskem, v Indiji in v drugih vzihodnih deželah. Bombe v Plovdivu Soíija, 24. aprila. AA. V Plovdivu je v јч)-boljševalnico vrgla neznana oseba bombo na ravnateljevo hišo; bomba je povzročila precejšnjo škodo. Človeških žrtev ni bilo. « Elektrifikacija Dravske banovine Izjava Kranjskih dež. elektrarn Ravnateljstvo Kranjskih deželnih elektrarn (Zavnšnice) nas prosi, da objavimo sledeče: V zadnjem času se v časopisju pojavljajo razprave in polemike o elektrifikacíjskih problemih dravske banovine. L)a bo mogla javnost položaj pravilno presojati in se je ne bo razburjalo, бе čuti ravnateljstvo Kranjskih deželnih elektrarn primorano izjaviti sledeče: Kranjske deželne elektrarne so banovinsko podjetje, ki se vodi popolnoma po trgovskih načelih. Ni oporfuno in tudi ni običajno, da bi trgovsko podjetje pred izvedbo svojih projektov javno objavljalo že vnaprej v vseh podrobnostih svoje načrte s tehničnimi podatki, kalkulacijami, cenami itd. Ce so Kranjske deželne elektrarne tudi vodene po trgovskih načelih, zasledujejo kot banovinsko podjetje v prvi vrsti le splošne koristi in ne iščejo lastnih. Pri tem se pa nikakor ne namerava ogrožati obet n ja drugih manjših elektrarn. Splošna korist bi mogla trpeti, če bi se načrti objavljali. Ce pridejo načrti prezgodaj v javnost, bi se mogli pojaviti takoj drugi interesenti, ki bi v zvezi z raznimi družbami skušali prevzeti te načrte in jih izvršiti, ali bi se pa moglo zgodili obratno, da bi kaki drugi krogi skušali izvedbo teh načrtov zavirati odnosno celo preprečiti. Pri izvedbi elektrifikacijskih načrtov pa ne gre samo za eminentne narodno-gospod.ir-sket temveč tudi za važne nacionalne interese, posebno Š3, ker sc doslej dobava toka v velikem ni vršila po domačih, ampak po večini po tujih tvrdkah. Tudi pri svoječasni ustanovitvi Kranjskih deželnih elektrarn so bili merodajni gornji principi. Bivši kranjski deželni odbor iz podobnih razlogov ni m.igel svojecasno v podrobnostih objavljati svojih načrtov, četudi se je to opětováno javno kritiziralo. Kranjske deželne elektrarne so ее pa navzlic temu razvile v lepo procvitajoče podjetje. Iziavo Kranjskih deželnih elektrarn seveda radi objavljamo, pripomnili bi pa tole: Problem naše elektrifikacije ni privatna stvar kateregakoli podjetja, temveč ie ena naivažneFih javnih zadev, saj je v zvezi s celokupnim gospodarskim razvojem naše banovine. Od trgovskega podjetja seveda ne bo nihče zahteval objave njegovih poslovnih ali tehničnih projektov. Če b torej Završ nic a kot podjetje z lastnimi sredstvi hotela karkoli izvršiti, bila bi povsem v pravu, da se ravna po Principih privatnega gosmedarstva in odgovorna bi bila javnosti le za lastni gospodarski uspeh ali neuspeh. v kolikor ie nač kot banovinsko podjetje neke vrste javna last. Toda tu gre za dalekosežno angažiranje javnih sredstev, gre za deti niti vno ureditev problema samega. gre za dalekosežna eventualno !e z državno močjo rcišljiva vprašanja — okvir, ki daleko presesa interese zgolj trgovskega podjetja. Zato se nam stališče Kranjskih deželnih elektrarn ne zde pravilno. Naravno ie. da nihče ne zahteva ohiave elektrifi-kaciiskega projekta z vsemi podrobnimi tehničnimi podatki, cenami in kalkulacijami. Gre za nekai povsem drugega: za objavo načelnega elektrifdkacijskega orograma. gre zato obvestiti javnost, kako namerava banovina (s potnočio svojega že obstoječega elektriškeg* podjetja ali poleg njega) v bodoče urediti produkcijo in dobavo elektrike. To ie že zaradi tega potrebno, da se angažira interes in — podpora javnosti. Da bi mogli potem zimaeati katerikoli privatni interesi nad občekoristnimi se nam v oči-gled sredstvom, s katerimi razpolaga banovina in država, ne zdi ravno verjetno. Z zadoščenjem ie treba belež ti. da izjava Kranjske deželne elektrarne, odločno zanika namen ogrožati obstoj drugih manjših elektrarn. Bilo bi pozdraviti, da se najde osnova za zdravo sodelovanje banovinske elektriške produkcije z našimi samotin-rav-nimi in onim: .privatnimi domačimi elektrarnami. ki so z naivečje pohvale vredno ini-ciiativnostio in podjetnostjo omogočile, da dobava toka v naših krajih ni skorai popolnoma prešla v tuie roke. Ponavljamo: objava elektrifikacjskega Projekta ie v interesu iavnosti. a tudi uspeha cele v iedru gotovo zdrave zamisli potrebna. Incident pri ciganskem pogrebu Novj Sad. 24. aprila r. Med tukajšnjimi cigani ie nastalo veliko ogorčenje zaradi incidenta. ki se ic pripetil na velikonočni po-nedeliek pr< pogrebu nekega ciganskega otroka. Otroka so hoteli cigani spremiti po svoiem starem običaju na pokopališče s svoio aodbo. Godcev je bilo 40. ki so pri pogrebu svirali razne ciganske melodije. Proti godbi ie odločno protestiral katoliki duhovnik, ki ie vodil posrreb. Ker cigani niso hoteli odnehati, duhovnik v znak protesta ni šel v Sfprevodu pred krsto, temveč ie šel oo trotoariu ob strani, dočim ie pogreb šel oo sredi ceste. To je izzvalo med prisotnimi cigani veliko ogorčenje, ki se je še .povečalo, ko ie na pokopališču duhovnik oo opravljenih pogrebnih obredih tako'i odšel. ne da bi. kakor ie bil do doslej običaj. Dočakal, da bi cigani muzikant; odssirali še svoio poslovilno melodijo. Stuacija je bila zelo napeta in le iposredovariu rodbine umrlega otroka se ie zahvaliti, da ni prišlo do večjega incidenta. Novosadski cigani-muzikanti. ki iih je kakih 200. so poslali zaradi tega dogodka posebno deputaeiio katoliškemu opatu v Novem Sadu. da bi se pritožili. Dobili oa so odgovor, da je oo njegovem nedopustno, da b pri pogrebih sodelovala ciganska godba. Novosadski cigani, ki se čutijo prizadete v svoii časti, zato groze, da bodo vsi »zstonili iz katoliške cerkve, ako jim bo v bodoče res onemogočeno, da se od svojih umrlih tovarišev coulové na4 pogrebu s svojo godbo, kakor delajo to že stoletia. Proračun beograjske občine Beograd. 24. aprila, r. Proračun beograjske mestne občine izkazuje 372.201.764 Din izdatkov in 318,017.745 l>in rednih dohodkov. Izredni dohodki znašajo 54.301.008 Din. Skupnih dohodkov je 372 318.753 Din, kar predstavlja suficit 116.989 Din. Kočevski občinski odbor razpuščen Za vladnega komisarja je imenovan višji finančni svetnik g. Maks Koetanjevec Kočevje, 24. aprila Sreski načelnik g. dr. Friderik Loger je poklical danes dopoldne k sebi kočevskega mestneza župana g. Ivana Lončarja in mu predložil dekret, s katerim kr. banska uprava razoušča dosedanji občinski odbor in postavlja za vladnega komisarja mestne občine višieea finančnega svetnika g. Maksa Kostanjevca. Vladnemu komisarju je pri-delien tudi sosvet, v katerega so imenovani gor..- dosedanji župan Ivan Lončar, vinski veletrgovec Robert Ganselmayer. mestni župnik in dekan Ferdinand Erker, šolski uPraviteli Božidar Bctriani, sreski šolsk; inspektor Alojzij Peterim, odvetnik dr. Janko Lavrič. odvetnik dr. Ivan Saio-vic. trgovec Matija Rom. gostilničar Avgust Verderber in gostiln čar Raimund Erker. Vsem sosvetnikom ie bilo imenovanje že danes najavljeno. Dosedanji občinski odbor ie bi! izvoljen pr; zadndih občinskih volitvah v letu 1927. m potem ponovno imenovan od banske uprave: štel ie 25 od-born kov. dočim šteje sedanji sosvet le 10 članov: 5 Slovencev in б kočevskih Nemcev. Delavska anketa o obrtnem zakonu Snoči se je vršila v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani anketa predstavnikov delavskih organizacij in delavskih zaupnikov o novem načrtu obrtnega zakona. Anketo je otvoril šef Borze dela gosp. žužek referat o zakonskem načrtu pa je podal tajnik Delavske zbornice gosp. Filip Urnt-nik. Na anketi se je -predvsem razpravljalo o onih dolcčbah zakona, ki neposredno tan-girajo delavske interese, to je predvsem o vajeniškem pravu, o obrtnem šolstvu, o delavskih knjižicah, o delovnem redu. obrtnih sodiščih, zlasti pa o določbi da .-e strokovne organizacije podredijo ministrstvu za trgovino in industrijo, čemur se delavski zastopniki upirajo. Podrobneje bomo o tej anketi poročali v jutrišnji številki. Gospodarska konferenca drinske banovine Sarajevo, 24. aprila č. Danes se je sestala na posvetovanje gospodarska konferenca drinske banovine. Otvoril ie posvetovanje ban drinske banovine Velimir Popovic, ki je pozval udeležence konference, naj povedo vse, kar smatrajo za potrebno v cilju povzdige gospodarskega življenja, nai se pa .ne zadržujejo preveč pri kritiziranju in rekriminiranju prošlosti. V duhu kraljevih intencij nam je misliti na to, kako bomo izboljšali priiiodnjost. Za predsednika konference ie bil izvoljen predsednik zbornice za TOI 'Nikola Berkovič. Iz njegovega govora izhajajo vse mnogoštevilne gospodarske potrebe drinske banovine: treba urediti komunikacije, priti v okom kata-strofalnemupadanju cen zlasti pri žitaricah, čim prej izpopolniti obrtno in drugo gospodarsko zakonoda.istvo itd. Konferenca se jutri nadaljuje. Kraljev dar bivšim ruskim oficirjem Beograd. 24. aprila, r. Nj. Vel. kralj je daroval 5000 Din odboru, ki pripravlja dobrodelno zabavo bivših ruskih generalštab-nih oficirjev. Svoj dar je kralj poklonil za obolele bivše ruske generalštabne oficirje. Umetnostna razstava Julijske Krajine v Beogradu Beograd. 24. aprila, r. Jugoslovenska umetnostna razstava iz Julijske Krajine bo otvorjena v paviljonu Cvijete Zuzorič. na Kalemegdanu v nedeljo 27. t. m. ob 11. elo-p,»ldne. Na razstavi bodo dela 24 naših umetnikov iz Julijske Krajine. Za razstavo vlada v Beogradu precejšnje zanimanje Čin direktorjev državnih žrebčarn Beograd. 24. aprila. AA. Z odlokom mini-stra za poljedelstvo so prevedeni vsi direktorii državnih žrebčarn v čin višjih kmetijskih svetnikov. Kongres Rdečega križa Beograd, 24. aprila, p. Kongres Rdečega križa, ki bo 27. t. m. v Zagrebu, bo v dvorani bivšega hrvatskega Sabora. Kongresa se bodo udeležili zastopniki društev Rdečega križa iz vse države. Angleško priznanje naši gledališki publiki Dunaj, 2-1. aiprila. AA. G. Serling, ravnatelj angleškega gledališča, ki je nedavno gostovalo v Beogradu in Zagrebu, ie podal na Dunaju zelo pohvalne izjave o gledališčih v Zagrebu in Beogradu ter o prisrčnem sprejemu angleške trupe v obeli mestih. Izjavil ie, da so on in njegovi igralci za Č3sa gostovanja v Beogradu in Zagrebu občutili bolj kot drugod posebno intenzivno vez med g;cdalci in igralci. Po njegovem mnenju ie to pripisovati v prvi vrsti duhovnim sposobnostim i.ugo slo venske ga naroda, posebno pa njegovim umetniškim sposobnostim. V Jugoslaviji morda mani razumejo angleški .jezik kot drugod, vendar pa so gledalci v igri popolnoma razumeli ■igralce. Na prihodtiji turneji, ki io misli g. Serling s svoio trupo prirediti letošnjo iesen bo priredil več predstav v Ljubljani, po možnosti pa tudi v drugih mesrli, posebno v Skoplju. Sestanek istrskih dijakov v Beogradu BeogiacI. 24. aprila. A A. 26. t. m. prispe v Beograd 30 članov istrskega študentskega kluba iz Zagreba, ki se jim pridruži pet istrskih študentov iz Ljubljane. V Beogradu bodo obiskali svoje tukajšnje tovariše. Istrski študentje ostanejo v Beogradu tri dni, nakar se bodo napotili v Oplena.", d,г se poklonijo na erobu bi atropo ko in e g a kralja Petra I. Osvoboditelja. Istrski Studentin bodo gostje Kola srbsk'h sester. Nov most čez Dunav Beograd, 24. aprila. AA. V ministrstvu prometa je bila danes dopoldne konferenca strokovnih železniških dclegacij Rumu-nije in Jugoslavije. Na konferenci je šlo za točno določitev mesta, kjer naj se zgradi novi železniški most čez Dunav pri Pra-hovu. Most bo vezal našo kraljevino in Rumunijo in bo zgrajen na podlagi konvencije od 14. maja 1914 med kraljevino Rumunijo in bivšo kraljevino Srbijo. Trocki obtožuje Stalina Berlin, 24. aprila, г. V svojem novem glasilu »Der Komunist« je Trocki objavil strašno obtožbo proti Stalinu. Obtožuje ga namreč, da je odredil, naj se umori neki Blunklin, agent GPU. Trocki navaja, da je v času svojega bivanja v Carigradu naprosil Blunkhna, naj izroči neko pismo Karlu Radeku, ki je bil izgnan v Sibirijo. Radek, ki je sumil, da je Blunklin agent-provokater, ga je obtožil oblastem in Blunklin je bil po izrecni Stalinovi odredbi ustreljen. Premogovni kartel Berlin, 24. aprila, d. V krogih angleških lastnikov premogovnikov s trdnostjo pričakujejo, da se bo posrečilo podaljšati pogodbo rensko-westfalskega premogovnega sindikata h kateremu bodo najbrž pristopili tud, Angleži. V tem primeru bo najbrž kontmgentirana produkcija premega premogovnih družb posameznih v sindikatu udeleženih držav. Razdeljeno bo tudi ozemlje prodaje premoga. Kobilice pustošijo grška polja Atene, 24. aprila. AA. Javljajo s Pelopo» neza, da so se v nekaterih krajih v Grčiji pojavile velike množine kobilic. Ministrstvo za kmetijstvo je dalo oblastem potrebne mstrukcije kako iztrebiti kobilice. V «r-skih vaseh, kjer so se kobilice pojavile "je nastala panika in kmetje skupno z oblastmi skusajo na vse načine uničiti škodljivce. Boje se, da se ne bi kobilice slično kakor v Egiptu razširile po vsej pokrajini. Poroka Mussolini jeve hčerke Rim, 24. apriia. AA Danes se je v Rimu v cerkvi sv. Jožefa poročila Eda Mussolini s sinom ministra prometa Ciana. Prisotni so bili diplomatski zbor, vsi ministri in podtajniki ter zastopniki oblasti. Mussoli-nijeva hčerka Eda je stopila v cerkev v spremstvu svojega očeta. Po poroki sta se novoporočenca, Mussolini ter povabljenci podali v cerkev sv. Petra, kjer je novo-poročence blagoslovil msgr. Pelizzi. Odložen polet zrakoplova „R 100" London. 24. aprila. AA. Danes popoldne so izvlekli zrakoplov >R 100« iz hangarja in ga pritrdi!; na stolp za pristajanje v Cardingtomi. Vreme je bilo ugodno, ko so vlekli zrako-plov iz hangarja. Ki.iub temu je nenaden sunek vetra potisni! zrakoplov ob hangar. Ob hangar ie .zadel rob ekvatorja. Škoda ni velika. Kliub temu bodo morali spraviti zrakoplov nazaj v hangar, da popravijo nastalo škedo. Polet v Kanado ne bo zaradi tega zakasnjen. Nesreča veleparnika „Bremen" London, 24. apriia. s. Potniški veleparnifc »Bremen« je zaradi goste megle v kanalu trčil na angleški parnik »British Grenadier« in sicer na višini od Dungenessa. Iz Dovra so takoj prihiteli pomožni parniki, da pomagajo »Bremenu«. Po sporočilu severo-nemškega Llovda »Bremen« pri nesreči ni dobil nobenih težjih poškodb ter je nadaljeval svojo vožnjo v Ameriko. Eksplozija amonijaka Bruselj, 24. aprila, s. V tovarni dušika v O tigre pri Liegu se je dogodila danes težka eksplozija. Iz neznanih vzrokov je eks-plodi rala posoda s komprimiranim amoni-jakom. 4 osebe so bile ubite. 70 oseb so morali zaradi znakov zastrupljenja prepeljati v bolnico. Zgodovinsko nalivno pero izginilo Locarno, 24. aprila, g. Zlato nalivno pero, e katerim je bila podpisana locarnska r-o-»cdba je izginilo. Pero je imela v varstvu mestna uprava Locarna, ki ga je ob priliki mirovne razstave v Haagu meseca februar-ia posodila vodstvu razstave. Od tega čas? manjka o peresu vsaka sled. Plačilne težkoče mednarodnega hotela Dunaj 24. aprila, g. Hotel >Panhan- oa Semeringu. ki je znan v mednarodnem svetu je prišel v plačilne težkoče. Po smrti prvega lastnika Franca Panhansa se je podjetje pretvorilo v akcijsko družbo. Večina akcij se sedaj nahaja v rokah berlinskega Mihael - - koncema. Podjetje skuša doseči izvensodno poravnavo. Strašna lakota na Kitajskem London, 24. aprila, s. Iz kitajske provincije Šans: prihajajo vesti o strašni lakoti. Od 6 milijonov prebivalcev, sta 2 milijona obsojena na smrt zaradi lakote. Poročajo tudi o več slučajih kanibalizma. Izenačenje železniške terminologije Beograd. 24. aprila AA. V ministrstvu prometa je bila postavljena stalna komisija železničarskih strokovnjakov, ki se bo izključno pečala z izenačenjem železniške terminologije. Preselitev našega konzulata na Reki Reka 24. aprila, č. Hiša na Reki. v kateri je bil nameščen jugosiovenski generalni konzulat, je bila. kakor znano, prodana reškemu fašiju. Zaradi tega se Je preselil naš generalni konzulat v nove prostore na Piazza Scnrpa št 2. Samomor mladega dekleta v Zagrebu Zagreb. 24. aprila, с. V zakladni bolnici je umrla danes lSletna učenka nekega tukajšnjega damskega frizerskega salona, Antl jelka Bračik. ki je «noči spila v samomorilnem namenu tri decilitre ocet ne kisline. Devojka je šla v prostovoljno srart baje zaradi nesrečne ljubezni. Revanžna tekma Sofija : Beograd odpovedana Beograd, 24. aprila, p. Jugosloven. nogometni savez je prejel od bolgarskega nogometnega saveza obvestilo, da se za prihodnjo nedeljo določena revanžna tekma med reprezentancama Beograda jn Sofije, ki bi se imela odigrati v Sofiji, odgodi za nedoločen čas. Bolgarska nogometna organizacija ni mogla pravočasno sestaviti reprezentančnega moštva, ki je zaradi tega brez vsakega treninga. Naši kraji in ljudje Je kava zdrava? Da, če je kofeina prosta, potem brezpogojno za vse. Kava razburja srce, možgane in ledvice, a pitje je mnogim ljudem dvorezen nož. Samo kofeina prosta kava Hag veže nepokvarjen kavin užitek z absolutno neškodljivostjo za zdrave in bolne ljudi, ker je prima kvaliteta in kofeina prosta. KAVA HAG UVfl МЯВ VARUJE m SRCfc^ Ob obisku holandskega konzula LJubljana. 24. aprila G. H. H. van Dam. holandski konzul, ki ie Drisioel včerai v Liubljano. si ie danes ogledal Liubüamo in ooravil svoie službene posle. Naše ženstvo ie pozdravilo v Unionu s cvetiem gosoo sooroco van Dam n g. Martelančeva ie naša odlična eosta sorem-liala do Liubliani. Pokazala ie med d rud m tudi stalno razstavo čipkarskih izdelkov na Državnem osrednjem zavodu. Tam ie tolmačila tudi naše narodne noše. ki iih ie pokazal gostom šef zavoda Račič in ki ie Pokazal tudi razno narodno blago. Gospa konzulova ie bila prav zadovoljna in ie z-iavila. da ie naša ljudska umetnost na zelo leni stonnii. Zlasti fina čipkarska dela so ii ugaiala. ki iih ie videla že na razstavi v Haagu. Nai ima prijetno zavest, da ie s svoiim velikm delom ob priliki razstave storila na"; i m siromašnim ženam mnogo dobrega. Ueaiale so nadalie naše zlafe aube in ceče. ki kažeio mnogo okusa in veliko izvežbanost ženskih rok. Gdč. Martelan-čeva ie opisovala tudi naše primorske noše. Gospod in gospa van Dam sta zadivliena nad lepoto naš b kraiev in planin in naš Bled iima ie zelo všeč. Gospe se čudno zdi. da hodiio 1 iu die iz tako lenih kraiev v ravno Holandiio. Naš konzulat v Rotterdamu se zanima za živlienie naših roiakov in prebitek razstave, katerega odbora predsednica ie bila gospa van Dam, ie šel za siromašne rudarske otroke ob božičnici. Kakor znano, ie na Holandskem kakih 3000 Slovencev. Večina so to rudarji, ki dela.io v državnih premogokopih. Gos no d konzul se zelo živo zanima za naše gospodarske razmere in skuša ustvariti čim boliše odnošaje med Holandiio in našo kralievino. Zato bo ore>potova[ vso kralievino. kar bo traialo do i unii a. Želimo ugledirma gostoma prav dobro potovan.ie in lepo vreme, da bodo utisi. ki iih bosta odnesla v svojo kulturno domovino, kar najboljši. Kakor ču-ierno. nas obišče letos večia skupina ho-iandskih turistov kar bo gotovo pripomoglo k m e d s eboi n emu s d o zrn a va n j u. Jubilej Ignacija Hladnika Novo mesto. 24. aprila V idiličnih Križali pri Tržiču se .ie 24. septembra 1865 rod i ta neumorni delavec, skladateli in eden izmed najtrdnejših stebrov naše narodne pesmi. Danes obhaja 50-Ictnico svoiega glasbenega delovanja. Ko ie z najboljšimi uspehi dovršil orglarsko šolo. ie že kot 14-letni deček nastopil svo.io prvo službo v St. Jakobu za Savo. Dandanes rad pripoveduje, kako so ga farami nezaupljivo gledali ter se potem na vso moč trudili, ko ie prvič igral, kai zmore tak fantič. Drugo nieeovo mesto ie bila Stara Loka pri Š k of i i Loki. kier ie služboval 8 let. Potem ie bil imenovan za kapiteljskega organista v Novem mestu, kier še danes službuje. V Novem mestu je vodil celih 40 let glasbeno živlienie kot pevski učitelj na Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Petek, 25.: Ljubimec svoje žene. Red E. Sob>ta 26.: Konec poti. Red B. Nedelja, 27.: ob 15. I. N. R. I. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. Vdova Rošlinka. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, 25.: Zaprto. Sobota 26.: Cnr in tesar. Red D. Nedelja, 27.2 Norma. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 25.: Zaprto. Sobota. 26.: Caričine Amazonke. Red A. — Kuponi. Nedelja, 27.: Adieu Mimi. Prvič. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 30. aprila: Netopir. Gostovanje Mariborčanov in gdč. šuštar jeve. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 26.: Revna kak°r cerkvena miš. Nedelja, 27.: Ognjenik. novomeški grmnaziii in kot oevovodia in organist Pri raznih društvih in cerkvah. Pri naoonii službi ie našel še vedno čas za skladbe. Niegova dela so večinoma cerkvena — latinske in slovenske pesmi, zložil pa ie tudi precci posvetnih. Izmed teh ie bila odi k o vama v Beogradu na muzika-ličnem kongresu pesem »Zora mira«. Pridnemu boriteliu za ljudsko petie želimo ob jubileju «"e mnogo srečnih let! Mirku Škrbicu v spomin Zopet ie legel v grob mladi učiteli, ki ie doživel komai 27 let. a ie v tel dobi mnogo prestal. To ie bil Mirko Skerbic. ki ie za velikonočne noč tnice prišel k svoiim staršem v Liubliano in tu nenadoma podleeel kratki, težki bolezni. Rodom iz Dornberga kot sin užiminskega uradnika ie študiral naiorei na goriški gimnaziji potom ie šel med voino s starši vred v begunsko taboreče Wagna pri Lipnici, po vořni v mariborsko gimmaziio in končno na liubliansko učiteljišče, kier ie maturiral 1. 1925 Ko ie odslužil voiake. ie služboval naiprei v Dobia. Dotem v Loki pri Žusmu in končno na meščanski šoli v Vojniku. Kot dober vzgoiiteli ie bil priliublirn pri učencih. starših in pri predstojnikih. Blag mu spomin! Säcwi&fia ra$btava velesejem. paviljon L 27. IV. od-jetje v Beogradu, bo izdalo Mos prvo srbsko ilustrirano splošno Enciklopedijo, dalje Vladimira čoroviča »Istorijo Jugoslavije«, jubilejno monografijo »Naše potiede« zbornik srbskih in hrvaških narodnih pesmi v redakciji Vinka Vitraice in z ilustracijami Mirko Račkega. Tolstega »Krog štiva«, prevod Papi ni jeve »Storia di Christo«, skupni slovar srbskohrvaškega in slovenskega jezika, delo Petra Bulata, studijo dr Milana Kašanina o naši kulturi, knjigo Miloša Crnjanskega »Naši prosvetiteljk i. dr. Iz mariborske kulturne kronike. V včerajšnjem članku pod tem naslovom je tiskarski škra» v poročilu o "vGrobu nenanega vojaka« izpremeniJ ime Bratka Krefta v — Kraft, kar je poučen čitatelj seveda takoj Za ustanovitev mestne hranilnice so sestavljena pravila ter odposlana v odobritev pristojnih oblasti._ Letalska nesreča Zidani mOst, 24. aprila V Lok; pri Zidanem mostu se ie danes dopoldne pripetila težka nesreča. Nekako ob 9.30 ie pribrnelo čez hribe nad Loko in Zidani most vojaško letalo, ki ie bilo poprej visoko v zraku, a se ie nenadoma ielo spuščati nižie. Liudie. k; so bili zaposleni na poliu. so opazovali zračno manévr ranie pilota, seveda pa niso vedeli, da bodo že prihodnji trenutek priče katastrofe letala. Letalo se ie namreč pričelo naenkrat obračati. nakar se ie naenšlo in ielo že iz do-kaišnie nižine padat; z velikansko naglico prot: tlom. Liudie so v strahu zakričali in začuli nato silovit tresk. Letalo ie padlo z viška bar. na travnik, nekako 10 metrov od zidu loškega pokopališča. Takoi zatem so odhiteli ljudje brzih korakov na lice mesta, kier so našli aparat skoro popolnoma zdrobljen, zraven pa ležečega. s hudo poškodovano glavo loškega rojaka, narednika Eda Breznika ter drugega vojaka podnarednika Miodraga Gjorgie-viča. k; oa ie stal in bil popolnoma nepoškodovan. Liudie so ranjenega Breznika odnesli takoi v neko bližnjo hišo. kamor mu ie sledil tudi Giorgjevič. nakar so nemudoma obvestil; o nesreči zdravnika dr. Matka iz Radeč. Telefoničmo ie bila o nesreči obveščena tudi voiaška oblast v Zagrebu, odkoder sta prispela Pilota. Zdravnik dr. Matko ie takoi obiskal ranjenca in mu nudil prvo pomoč. Njegova rana na glavi ie precei opasna in ni izključeno. da ie zadobil poleg rane še pretres možganov, tako da so mogoče komplikacije. Popoldne ie prisnela iz Zasrreba voiaška komisiia. ki bo vodila preiskavo zaradi nastale nesreče. Pilota izjavljata, da7 ie nastal v motoriu med kroženjem defekt in da nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Sleparija s „črno umetnostjo" Ljubliana. 24. aprila Eh da. za zidovi mestnih hiš se gode včasi čudne reči. V Ljubljani ne hodimo чато po promenadi, ne ogledujemo samo tisočev lepih stvari po izložbah, ne koketiramo samo po klopicah že zelenega Tivolija in ne ipiiiemo samo cvička po domačih gostilnicah — imamo tudi druge skrbi. Imamo tudi strašno skrb. kako ujeti črnega mačka ali črnega petelina, da . . . Pa ooslušaite raie celo zgodbo. Tam v zahodnem predmestju ie rrmotro dobrih, a tudi nekaj slabih ljudi, verujočih v tisočere možnosti» V hiši št. 9 je nastal včerai med zakoncema Minko in Francetom liut orenir. France ie hotel priti na vsak način do denarja, ki ga mu oa Minka ni dala. France ie vpil m rjovel, da bo »ou-ši;al kri« iu bati se ie bilo res že najhujšega. Mfin k a je vpila, naj ji prinese nazai njeno obleko, ki jo ie France že prodal in mu naštevala >še druge grehe. Ko je bila sila že velka in so prišli na pomoč ubogi Miniki liudie iz hiše. so čuli še tele njene besede: . . . »vražji čarovnik«. Tu v čarovniji ie jedro cele zgodbe. Minka ie nato. ko ie bila osvobojena za trenutek druščine svojega nasilnega moža. hitela v vsei naglici, razburjena do skrajnost; na bližnjo stražnico. Tam je izpovedala, da io mož vsak hip nadleguje, da jo ubiie ali zadavi. Pred nekaj dnevi ji je odnesel 1350 Din vredno obleko, in io prodal, da ie prišel do denar.ia za »Črne bukle«. Minka se Franceta zaradi njegovih groženj silno boii in celo verjame, da ie zmožen svoio grožnjo lenega dne izvršiti, kajti nesrečni France se nahaja pod vplivom nekega čarodeia. pri katerem se uče on in še nekateri drugi čarodeistva že več mesecev. Družba s svoiim učiteljem je tajna bratovščina in se zbira v neki hiši pod Gradom. včasi pa tudi kie drugje. V dokaz in podkrepitev svoie navedbe ie Minka pokazala dvoje popisanih itn porisanih pol pa-oirja — pravila in znamenja za klicanje ter krotemie duhov in demonov, ki nai služijo ubogemu človeku kakor ie France. Na pa-niriu ie omentienih tisoče demonov, ki so krščeni na čudna imena: Sigilam. Arill, nad njim; pa vlada vsemogočni židovski Jehova. Pisec se baha. kako bo ukrotil številno armado duhov, pa se boii zopet na drugi strani migl.ia.ia nam še neznanega mojstra učitelja, ki preti, da gorje onemu, kdor b; se zmotil pri zaklinianiu neznanih demonskih s:1. Kot čarobna znamen.ia služilo s orečudniimi znaki okrašeni »čarovni-ški« krogi in razna druga znamen.ia. ki iih vidimo včasi v pratiki. Sledmi še. kako lahko postanemo nevidni. Tu se spomnimo fani popravil. V drugem poročilu je bila izpuščena poročevalčeva šifra A-r K-e. Heinejev spomenik v Düsseldorf«. To. kar v prejšnji Nemčiji ni bilo mogoče, s>? bo izvršilo v dvanajstem letu nemške republike: postavljen bo spomenik Heinrichu Hei-r.eju. Z-i spomenik se je odločilo mesto Düsseldorf. ki je v ta namen votiralo 10.(Ю0 mark. Sestavil se je velik mednarodni častni odbor Nedavno je izdala apet na Nemce tudi Nemška pesniška akademija; v njem jih poziva, da prispevajo za Heinejev spomenik. Tu se poudarja, da je bil Heine čisto moderen človek, ki je že takrat kazal vse tiste lastnosti, ki jih imamo mi. — Tudi ta akcija je znak, da se duh Nemčije vendarle nekoliko izpreminja. Mednarodna družba ia noro muziko bo priredila lelos svoj veliki festival meseca septembra v Liégu. Na sporedu so raznj nova dela med njimi K. Szymanovekega »Sta-bat matere, orkestralna skladba mladega Belgijca Poota, Molosova »Železarna« in neka serenada Alfreda Caselle. Zanimiva nnuikalna akademija. V Budimpešti se je otvorila glasbena akademija ciganov. Imenuje se po najbolj slovečem ciganskem primasu 19. stoletja Biharrisu. Prvi sprejemni izpit je prebilo 110 slušateljev v starosti od 20 do 50 let. Število velikih knjižnic. Po najnovejši francoski statistiki obstoji na vsem svetu 1088 javnih knjižnic s 181 milijonov zvezkov. Največ (100) jih ima Nemčija. Največja biblioteka na svetu pa je pariška Biblioteque nehote na številne kurje tatvine in preganjanje mačkov po strehah in dvoriščih. Primer: Na zeleni (?) petek vlovi črnega mačka. ub i ga na cvetni petek, izkopl.ii mu nato oči in mu stavi v očesni votlini v eno po dva. v drugo ido en fižol. Mačka nato zakoolii v zemlio in ko zraste iz fižola fižol ter napravi stroke — vzemi v roke tri od njih — oa postaneš neviden. Nato lahko prčneš uganjati, kar se ti poljubi. Drugi eksperiment s petelinom: Dobi si črnega petelina, deni ga peč in ko ie dobro spečen, ga nesi v jetek med 11. in 12. uro ponoči na križpot. kier pa dobro zakeplii in pusti v zemlii do tretjega petka. Potem poidi in odkoplii zemlio. Na'el boš v posodi tri reči: mošnio z denarjem, ki ostane vedno polna, prstan, ki ti da vse. kar želiš in ogledalo, v katerem boš videl vse skrivnosti. Ne vzemi pa vseh stvari naenkrat in ko odb.aiaš z nesta. gorje, če se ozreš kaiti zasledujejo te trume zlih duhov k: samo preže na tvoio napako v obnašanju. da te zdrobe v solnčni prah. Strašno, kai? Ubogi France in njegova druščina .ie seveda verjela v vse to in čakala samo. da se izpooolni v črni umetnosti ter jo začne izvajati. Za učitelja in »Faustove knjige«, ki so iih naročih iz Nemčije, so porabili mnogo denarja in zato ie France tudi izcihal Minki obleko ki jo ie prodal in prišel tako do novcev Učene; svoiega velikega mojstra nočc.io izdati, dasiravno ie na dlani, da so postali vsi žrtve preveianega sleparja. Dom Rdečega križa v Guštanju Mežiška dolina, oblasodarjena /. naravnimi zakladi, je pokrajina predvsem rudarskega in industrijskega značaja. Skozi stoletja ie bila kot del avstrijske Koroške v območju gospodarsko močnevega naroda, ki mu ie domače slovensko prebivalstvo ro-botalo in si s trdim delom v rudnikih in tvornicah služilo svoj borni kruh. Narodno zevest v širših slojih ie prebudila šele prevratna doba. ko ie ta predel sedanje Koške pripadel naši državi. Osnovale so se razne prosvetne in telovadne organizacije, ki danes kljub neugodnim socialnim in gospodarskim razmeram še doka.i po voli no deluieio. dasi se moraio še vedno boriti z nebrižnostjo dela našega prebivalstva. Pred 5 let; se ie ustanovil v Guštanju, v najvažnejši postojanki mežiške doline, krajevni odbor Rdečega križa, k; mu ie pripadla važna vloga v humanitarnem oo-srledu Nadel si ie nalogo, da spravi v svoj delokrog vse družabne sloje z izločitvijo vseh političnih in strankarskih ozirov. Tega načela se ic držal od vsega početka in zato mora beležit; lepe uspehe svojega dela. Pred leti ie priredil higijensko razstavo, ki io .ie pošetilo skoro vse prebivalstvo me-žiike doline: vršilo se je predavanje o ne-g: dojenčkov, o zdravju in bolezni, predvajali so se filmi o higiieni. opravila sta se dva tečaja za davanie prve pomoči. Ob jesenski poplavi leta 1926 ic guštaniski krajevni odbor Rdečega križa iz svojega razdelil prizadetim 5000 Din ter ie s tem darilom razblinil med oriorostim prebivalstvom razširjeni predsodek, kakor da ie Rdeči križ le vojna organizacija. Leta 1927 si ie nabavil lastn: reševalni avtomobil za ok. 100.000 Din. Ta avto je do danes posredoval že v več ko 200 primerih ter je prevozil v svoji humanitarni službi že nad 10.000 km. Med ponesrečenci (rudarji, tvor-niškimi in kmetiiskini delavci), ki iih ie bilo treba prepeliati v bolniško oskrbo (v Slovenjgradec. Maribor. Ljubljano), je vsa.i 50 oseb. ki jim ie naglica prevoza in spretnost samaritanskega osebia re'.ila življenje. Guštaniski kraievm odbor pa si je zastavil še večje cilje za svoie delo: hoče si zgraditi svoj Dom Rdečega križa. Kupil si ie stavbišče- a zdaj ie započel veliko akcijo za nabiranje stavbnega fonda. V domu bodo dobile bolniško oskrbo osebe, ki nimajo domače oskrbe, v domu bo javna kopalnica, Nationale, ki šteje 4,5 milijonov knjig. Takoj za njo se vrsti leningrajska s 4 milijoni. Thomas Mann in pomlad. V Nemčiji pisatelje pogosto oblegajo intervlewisti. «Dbb literarische Welt« je razpisala za veliko noč anketo med nemškimi pisatelji »Was hal t m Sie vom Lenz?« (Kaj mislite o pomladi?). Noblov laureat Thomas Mann Je v svoji prezaposlenosti pozabil na pomlad iu je odvrnil: »Lenz je avtor, čigar preprosta, s fino živčnostjo podprta moč je nemški duhovnosti potrpbna. Jaz ljubim to knjigo.« Mann je že tako utonil v knjigah, da se je spomnil samo pisatelja Lenza. Neznani Tolstoj. V založbi A. Fischerja v Tubingenu ip izšla knjiga »Nach vierzig Jahren :< nemški prevod doslej popolnoma neznane daljše povesti Leva Tolstega. Ta povest je izdelana na osnovi ukrajinske l.iud-ske legende, ki pripoveduje o hlapcu, ki je vstopil v hudičevo službo in mu je hudič razodel. da ni Boga in ne nobenega plačila na drugen: svetu. Hlape*1 Trobim se zdaj udaja zlu vsake vrste, navsezadnje pa spozna, da >človeku ne smeš povedati tega, kar sam spoznaš, da ni ne Boga ne sodnega dne. narobe: treba mu je na vso moč vbijati v glavo vero v te reči.« Nemška kritika opozarja ob tem spisu L. Tolstega na podobnost med hlapcem Trohimom in tolstim, ki je bil takisto v duši dvomljivec in Je vendar na V60 moč prepričeval ljudi o nasprotnem. Trpljenje pesnika Baudelairja. njegove boje z okolico in s samim seboj, je najlepše opisal Francois Porché v knjigi »La vie do- onrema za prvo pomoč, soba za predavanja itd. V domu bo nastanjena iizvežbana bolniška sestra. To bo dom človekoljubja in hieiienske prosvete. prva zgradba Rdečega križa v Sloveniji. Nad vse agilní krajevni odbor zbira sedaj sredstva, da bi mogel svoj v v/Lšeni načrt čimprej ož tvoriti. Društvom in osebam razpošilja nabiralne pole s prošnjo, da na izviren način nabirajo gradbenih sredstev za ta dom. Vsaka pola obsega po 300 predalčkov. kar pomeni 300 opek po 1 dinar. Krajevni odbor guštaniski bo sam prispeval letno po 30.000 dinariev. kar bi vrglo v 3 letih 90.000 dinariev. Staln dohodki krajevnega odbora izvirajo iz lastnega potovalnega kinopodietja in iz krajevnih prireditev. To vse pa še ne zadostuje, da bi mogli ob svojih sredstvih postaviti dom. Liubl.ian.sk- oblastni odbor Rdečega kri-si šteie v svoio humanitarno dolžnost, da zaoočeto stavbno akcijo guštanjskega Rdečega križa vsej naši javnosti naitople.ie priporoča in vse. ki nabiralne pole prejmeio najvljudneje prosi, da jih ne odklonijo in ne zavržeio. temveč naj smatrajo za svojo človekoljubno dolžnost, da v obliki dinarjev prispevajo opeke za Dom Rdečevra križa v Gir.taniu. Od Liubljanskegao obl. odbora Rdečega križa. Primorske novice Poročali smo o odprav-; mestnih užitni>н-skili zapor in o preosnovi užitnine. Uradni odlok dovoljuje od 1. aprila dalje občina u pobiranje užitnine samo od vina in drugih alkoholnih pijač, od piva. od mineral«'!» namiznih vod in sodavic. od mesa. od pHna in elektrike ter od stavbenega materijah«. Od 80 milijonov dohodkov na leto -s- Trstu jih je dala užitnimi okoli 35. Ker ie ukinjena užitnina na celo vrsto predmetov, ugibajo v Trstu, kako b; mogoče ostati pri potrebnem dohodku 35 milijonov. Seda-ii'ie kalkulacije ostanejo pod to vsoto za 6 do 7 milijonov. Nasvetov in pomoči pričakujejo iz Ri:ua. Najtežje bi bilo povišanje konsumne cene na plin in elektriko, ki ie že sedaj največja med vsemi italijanskimi mesti. Od trgovcev v Trstu so zahtevale oblasti takoj po preureditvi užitnine, da moraio nemudoma znižati cene vsemu blagu, katero ni več podvrženo užitnini. ne glede na to. da leži blago v skladišču že daci-rano in da mora trgovce zadet; s tem občutna izguba. BiH so sestanki, na katerih ie zahteval posl. Banelli, da morajo trgovci disciplinirano slediti smernicam vlade. Trgovci so se morali uda ti ji; »Commercio Giuliano je naznanil, da bodo znižali cene, kar pomeni za tisoč trgovcev v Trstu žrtev 1,500.000 lir. Savojski princ Amedeo Duca delle Pn-glie se nastani s svojo družino in s svojim spremstvom v miramarskem gradu koncem meseca maja, ko se premesti v Trst iz Pai-rnenove artilerijski polk. kateremu je Duca delle Puglie poveljnik. Park bo občinstvu dostopen še do konca maja. Goriški deželni gospodarski svet je ustanovil poseben odbor, ki ■ ima nalogo, da goriško obmejno pokrajino turistično uveljavi. Odbor prične s propagando doma ;it v inozemstvu, katero hoče opozarjati z!:— siii na številna bojišča, kjer so se borili vojaki iz vseh krajev bivše monarhije. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov. zaspanosti povzroči kozarec Franz Josefove« gren- čice takojšnje pozivljanie zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. loreuse de Ch. Baudelaire*:, ki je izšla te dni v nemškem prevodu. Porchéjev spis je najboljši dosedanji življenjepis avtorja »Cveija /Лас. Za slovansko in slavistično bibliografij». Praška Čsl. společnost knihovědna je na zadnji seji sprejela v navzočnosti zastopnikov raznih slovanskih narodov več predlogov, s katerimi naj bi se slovanska bibliografija postavila :ia novo, široko podlago. Med druiiim je pozvala jugoslovensko vlado, da bi začela čim prej izdajati sezname dolžnostnih izvodov, ki jih prejemajo beograjska, zagrebška in ljubljanska knjižnica. Te sezname naj bi vodila vodstva državnih knjižnic na listkih mednarodnega formata, po sodobnih bibliografskih pravilih, in naj bi jih pošiljala v potrebnem številu izvodov knjižnicam v Pragi. Brnu, Bratislavi, Krakovu, Lvovu, Varšavi, Leningradu, Moskvi, Minsku, Harkovu, Kijevu in Sofiji. Isto obveznost bi prevzeli glavne knjižnice vseh ostalih slovanskih držav, za lužiške Srbe pa Matica srbska v bi>-dyšinu, tako da bi imele tudi jugoslovanske knjižnice stalno in enotno evidenco slovapslf» bibliografije. íčeškoslov. společnost knihovědna« je preverjena da bi bil s tem položen eden izmed temeljnih kamnov k mednarodnemu 6poznavanju in znanstvenemu sodelovanju vseh Slovanov. Я Gozdna semena ■ H SAŠA STARE, Mengeš. Щ jH Zahtevajte cenik. - ' * t - ... .. . / ■ /i-i^i Ш-: Priáte! VeIiki nemški zvočni film: Píli!©! f,\oc je najina" (Die Nacht gehört uns) Pojeta in govorita: CHARLOTTE ANDER in HANS ALBERS. Poleg tega velesenzacija: Pariški koncert Ljubljanske Glasbene Matice" v zvočnem filmu! Pride! Elitni kino MATICA" * , Z- •>-' '-'-i* • ' - ' " V V- KULTUR NI PBEGLED t domače Tesli * Kralj za ruske ořlcrje. Njeg. Veličanstvo kralj Aleksander je poslal 5000 dinariev odboru gospe, ki pripravljajo ples ruskih generalštabnih oficirjev, ki se bo vršil v soboto zvečer v Oficirskem domu v Beogradu. Kralj ie svoj prispevek namenil fondu za obolele ruske generalštabne oficirje. * Osebne Te^ti. Direktor mlekarske šole v Škofij Lokj inž. Srečka Šabec je v Zagrebu napravil izpit za strokovnega profesorja. — Gospodična Dušana Kopačeva, hčerka znanega hrvatskega kmetovalca Giure Kopača, ie te dni na kmetijski fakulteti beograjske univerze promovirala za inženjerja agronomije. Svoje študije bo šc nadalivala na Danskem, kjer se bo specija-iizirala za mlekarstvo. * Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ie razpisal natečaj za popolnitev a) dveh mest uradnikov kategorije В za knjigovodstveno stroko in b; treh mest uradnikov kategorije C za pisarniško stroko. Interesente opozarjamo na razpis v 90. številki »Službenih Novin« od 22. t. m. * Starešinska zveza »Triglav« bo imela redni občni zbor 4. maja ob pol 10. v Celjskem domu v Celju. Dnevni red običajen in izprememba pravil. Ker gre za važne spremembe, se prosi za obilno udeležbo. * Skupno vodstvo obeh naprednih poljudnih tednikov. »Kmetskj list« in »Domovina« objavljata na čelu svojih pravkar iz-išlih številk sporočilo, da bosta v bodoče izhajala sicer kot samostojna lista, a Pod skupnim vodstvom, ki naj zasigura niuno še uspešnejše delovanje v smislu januarskega manifesta Nj. Vel. kralja. Oba lista označujeta to sporčilo kot važen dogodek na potu k splošni narodni konsolidaciji. »Kmetskj liste je objavil sporočilo pod naslovom »Sporazum«, »Domovina« pa pod naslovom »K metek i list pod istim vodstvom kakor Domovina«. V čem obstoji sporaz-um, o katerm je poročalo že tudi velikonočno ».Jutro«, je iz besedilu sporočila jasno razvidno, prav tako pa tudi to, da sta oba lista v skupnem redakcijskem vodstvu popolnoma enakopravna. * Francoske štipendije za slušatelje ljubljanske univerze. Francoska vlada razpisuje nekaj štipendij za študijsko leto 1930-31 za slušatelje univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Pogoji: Kandidati morajo imeti končan študij na kaki ljubljanski fakulteti; izjemoma se bodo mogle uvaževati tudi prošnje kandidatov, ki bodo končali svoj univerzitetni študij julija ali pa oktobra t. 1. Ve i kompetenti morajo francoščino tako obvladati. da bodo lahko z uspehom obiskovali predavanja na francoskih visokih šolah. V prošnjan, ki morajo biti sestavljene v francoskem jeziku, naj bodo vsi podatki o dosedanjih študijah kandidata in obrazloži naj ее specialen študij, ki se mu kompetent namerava posvetiti v Franciji. Prošnji je treba priložili: a) dva predpisana formularja izpolnjena v francoščini (formularji se dobe na rektorátu), b) po eno kopijo (obenem s francoskim prevodom) kandidatovih diplom in izpričeval, c) pismena ocena profesorjev o kom patentoví zmožnosti. Prošnje, opremljene s predpisanimi dokazili, naj se vlagajo na rektorátu do incl. S. maja. * Razdelitev podpor med rudarje TPD. Generalna direkcija TPD ie odredila, da se od upravnega sveta odobreni 1 milijon Din kot podpora za rudarje razdeli na ta način. da se rudariem izdajo posebne nakaznice, na katere bodo lahko pri trgovcih nabavili živila. Rudarjem je na prosto dano, pri katerem trgovcu vzame živila, drugo blago pa se na te nakaznice ne sme nabavljati, niti se ž njimi ne sme poravnavati kake obveznosti. * Tečaj mizarskega politiranja. V nedeljo 27. t. m. bo v Št. Vidu nad Ljubljano v risalni dvorani mizarske strokovne šole tečaj za politiranje po novem načinu. Tečaj vodita gg. dr. Wilhelm Stadler iz Dunaja in prof. Tratnik iz Ljubljane. Sodelovalo bo več dobrih politirarjev, ki bodo predvajali praktično politiranje na licu mesta. Tečaj ho brezplačen in se bo vršil od 8. do 14. ure. Vsi mizarji vabljeni. Po tečaju ogled večjih mizarskih podjetij v Št. Vidu. Zunanji mizarji naj se priglasijo pri Roku Arharju.. Št. Vid. Mizarji, obiščite Št. Vid. ki je središče mizarske obrti. * Smrtna kosa. Dne 23. t. m. je umrla v Obrežu pri Središču gospa Marija Š a 1 a-m u n o v a. Pokojnica je bila daleč na okrog-znana zaradi svoje dobrosrčnosti; bila je prijateljica vseh siromakov. Leta 1Grafu-. — Včerajšnja policijska kronika j«? beležila med drugim kar 12 prijav proti kolesarjem, večinoma zaradi tega, ker brezobzirno vozijo po potili za pešce in celo po trotoarjih. Strogo kaznovanje takib brezvestnežiev, ki ogražajo zlasti deco je gotovo na meetu. Danes velika pustolovna senzacija: Jimijevi milijoni V glavni vlogi RICHARD TALWADGE »Človek iz gumija« Danes ob 4., %S. in 9. uri. »Kino Ljubljanski dvor« Telefon 2730. Iz Kranja r— Gorenjska podružnica SLD vabi v Kranju m bližnji okolici stanujoče člane na prijateljski sestanek, kí bo danes ob 20. v restavraciji pri »Jelenu«. S seboj naj prinesejo društvene izkaznice. r— Valčkov večer v sobuto 2t> t. m. bo ena najdružabnejših prireditev v Kranju, zato naj ga nikdo ne pozabi posetiti. 605 r— Sokolsko društvo sprejema prijave za vsesokelski zlet v Beogradu najkasneje do 30. t. m. Informacije pri tajniku. Z Jesenic s— Odbor Sokolskega društva Jesenice vabi članstvo na važen društveni sestanek, ki bo v petek 25. t. m. ob 20 v Sokolském domu. Obenem se opozarja vse ono članstvo, ki sc namerava udeležiti vsesokolske-ga zleta v Beogradu, da se ta večer prijavi pri tajniku Ogrinu. ker je to skrajni čas in se na poznejše prijave ne bo moglo več ozirati. Sestanek jc za vse članstvo strogo obvezen. s— Študenti iz Beograda m Skopi ja na Jesenicah. V torek jc prispelo na Jesenice okrog 100 študentov in študentk trgovskih akademij iz Beograda in Sk opija z namenom, da si ogledajo naše kraje in tukajšnje industrijske naprave. Ogledali so si pod vodstvom dodeljenih jim tovarniških uradnikov vse tvorniške obrate ter občudovali tehnične naprave tega velikega železarskega podjetja. Opoidne so ímcii skupni obed v tovarniški restavraciji, po obedu pa so nekateri oddelki šli ogledovat razne druge zanimivosti našega kraja, večja skupina študentov in študentk pa se je zabavala s tem, da so nekateri igrali na inštrumente, drugi pa plesali kolo. s— V poslednjem času zaznamuje naše mesto precejšen napredek na vseli poljih javnega življenja. Posebno v gradbenem oziru se nam obeta marsikaj novega m kmalu bo tu vladalo živahno gradbeno vrvenje. Tudi vprašanje gradbe poslopja /a carinarnico, ki je svojčas obtičalo na mrtvi točki, je sedaj stopilo zopet v ospredje ter je pričakovati v skorajšnji dobi njega dc-finitivno rešitev. Bil bi pa skrajni čas, da se o tej velevažni zadevi končno sklene nekaj pozitivnega. Društveno življenje ;e tudi prav živahno. Vse se mrzlično pripravlja za bodoče nastoj>e. Pri vsem tem tudi naš kino »Radio« ne zaostaja, nego koraka na čelu vseh v pripravljanju pravih senzacij. Baš zadnji zvočni film »Divje orhideje« bo ostal vsem številnim obiskovalcem v nepozabnem spominu. Zvedeli smo, da nam tukajšnje kinematografsko podjetje pripravlja za velikonočne praznike eno največjih senzacij, kar so jih kdaj doživele Jesenice. Imeli bodo priliko prisostvovati predvajanju zvočnega in nemško govorečega velefilma »Atlantik«, ki predstavlja grandiozno delo sodobne moderne kinematografske tehnike. Iz Pfufa j— »Netopir« na ptujskem odru. 30. tega meseca bo gostovalo mariborsko gledališče v Ptuju s Straussovo opereto »Netopir«. Sodeloval bo ves operetni ansambl. Režiser g. Skrbinšek. Dirigent g. Herzog. — Ptujski gledališki abonentje se naprošajo, da nemudoma poravnajo zadnji obrok gledališkega abonmaja j— Namesto venca na grob blagopokojne-ga gosp. Franca Toplaka je med prvimi daroval za Dijaško kuhinjo v Ptuju gosp. Anton Brenčič, veletrgovee z železnino. znesek 100 Din. Njegovo ime je med zadnjič objavljenimi darovalci pomotoma izostalo. i— Krajevna skupina nižjih poštnih uslužbencev priredi 11. maia veliko dobrodelno tombolo na Florjanskem trgu. Tudi letos bo итого prav lepih dobitkov, med temi: pohištvo. moka. platno, drva itd. Ccnieno občinstvo prosimo blagohotne naklonjensti. Tablice po 2 Din komad prodajajo pismo-noše, ki obenem želiio cenjenim meščanom prav vesele praznike. j— Vojaškim obveznikom. V smislu naloga komande mariborskega vojnega okrožja se vojaški obvezniki, ki še ne posedujejo vojaških isprav in ki šo pristojni v mesto Ptuj, pozivajo, da se prijavijo najkasneje v roku 10 dni (od 19. t. m. dalje) pri tukajšnjem uradu zaradi izdaje vojaške isprave. j— Omejitev delokroga n,estnega magistrata. S posebno bansko odredbo z dne 18. aprila so bili mestnemu magistratu (mestnemu načelstvu) odvzeti in prenese ii na sre.sko načelstvo v Ptuju sledeči posli: pobijanje notranje in zunanje protidržavne in razdorne propagande in akcije, posli policijske pristojnosti za društva, shode :n tisk. izvajanje zakona o nošenju in posesti orožja, zadeve potnih listov in zaposlitve tujcev, nadzorstvo nad pisemskimi golobi in zrakoplovstvom ter izseijeništvo. Vse te agende vodijo v drug h avtonomnih mestih (Ljubljana. Maribor. Ceije) policijske uprave, odn. policijska predstojništva. V Ptuiu pa posebne policijske oblastnijc ni in ie bilo radi tega treba razširiti politično kom-pctenco sreskega načelstva. Iz Kamnika ka— Osrednjemu odboru SPD. Prosili bi osrednji odbor, da si nabavi za primere nezgod v naših planinah nosila ki naj bi bila shranjena v Stranjah, oziroma Slabovici. Te dni je morala reševalna ekspedicija, ki je bila poslana na Krvavec, ob 2. ponoči po nosila v Kamniško Bistrico, tako da je ekspedicija prišla zelo kasno na odrejeno mesto. Mislimo, da bi to ne bil posebno velili izdatek, je pa zelo nujno potreben. Člani reševalne ekspedicije so vsi Iz Stranj in okolice; ako se na Krvavcu kaj zgodi morajo vsekakor tratiti dragoceni čas e potom v Bistrico, kjer se hranijo nosila. GOSPODARSTVO Nekaj misli o zadružni industrializaciji kmetijstva V »Zadružnem Vestnikuc, glasilu Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani čitamo sledeča iuteresantna izvajanja: »Zadnje čase se po časopisju stalno ponavlja klic: Industrijalizirajmo kmetijstvo! Po-1 tem geslom razumevajo Industrijsko predelavo kmetijskih pridelkov v trajnejše in dražje blago. Ni dvoma, da Je ta težnja zdrava. Ona je znak vedno bolj se porajajoče stanovske zavesti. Zato se ludi dosledno zahteva, naj se ta industrializacija izvrši na zadružni podlagi, ker le na ta način bi producent imel od industrializacije korist, ker bi odpadli zaslužki prekupčevalcev. Preden pa naj se od zahteve preide na delo. je vso stvar treba prav temeljito premisliti, ďa ne bo škode in občutnih izgub. Izgube ne bi zadele samo onih zadružnikov ki bi bili ori takih zadružnih podjetjih udeleženi, temveč tudi celotno zadružništvo, pa tudi najširše kroge proizvajalcev. Prei ali slej bomo po poti industrializacije morali iti. ako hočemo, da se naše gospodarstvo obdrži na potrebni višini in ne samo. da se obdrži, brezpogojno potrebno je da tudi napreduje. Da pa ne bo nepotrebnih razočaranj, moramo bili za to pot dobro, prav dobro pripravljeni. Tu iic-čem opozoriti na nekatere momente. ki morajo brezpogojno najti polno 11 vv.zevanje. ako hočemo z industrializacijo kmetijstva doseči uspehe. industrijska predelava kmetijskih pridelkov je sezonsko delo, ki traja le par me-recev v letu. Kakor je to z ene strani namreč z ozirom na delavne sile ugodno, kajti sezona pada večinoma v pozno jesen in zimo. ko so naši kmetski delavci brez dela, je to z druge strani neugodno Kapital, ki leži v leh podjetjih, dela le kratko dobo v letu. zato >o amortizacijski slroški, ki odpadejo na delavni dan mnogo večji kakor pri podjetjih, ki delajo vse Iefo. To dejstvo je treba imeti vedno pred očmi. Sirovine, ki se predelavajo, se drže razmeroma zelo kratek čas. Zato so potrebne tvornice z veliko dnevno kapaciteto (sposobnostjo dela), da morejo v kratkem času predelati veliko množino sirovln. Kajti če je kapaciteta majhna, more taka tvornica služiti le prav majhnemu okolišu, če :ioče, da se ji sirovine pokvarijo. Zato 4uli ta okolnost zasluži vse uvaževnnje in to tem bolj, ker so pri • .ťih pcdj-i' ^ tikozvani rež pki stroški na edinico fabrikata mnogo večji, kakor pa pri veliih. Od sirovin se zahteva dobra kvaliteta in to baš v tehničnem smislu. Vzemimo za iri-mer krompir. Po tom. v kakšne svrhe se krompir rabi, ločimo tri vrste: jedilni, krmilni in industrijski krompir. Imamo lahko najboljši jedilni krompir — naš je prav dober - ki pa za fabrikacijo =Vrotoa ni nili srednje dober. Tu odloča odstotek škroba, ki mora biti zelo visok, dalje razmerje med škrobom in beljakovino in končno velikost škrobnih zrn. Visokoodstoten škrobu i krom-jiir navadno ne odgovarja okusu in je kot jedilni krompir manj uporaben. Kar se tiče spí/sobnosfi našili pridelkov sploh za industrijsko predelavo, je naš teren še zelo malo raziskan in nas na tem polju čaka še obilo trudapolnega dela. Zelo važna je nadalje cena sirovin. Tudi tu mi nismo na višku, ker so naši proizvodni -troški mnogo previsoki. Ni namreč odločilne važnosti, ali pridelamo na hektar 60 ali КЮ stolov krompirja, temveč važno je, koliko nas stane en stot pridelka. Povečn-nje pridelkov je upravičeno samo tedaj, če jih dosežemo sorazmerno ceneje. V tem tiči dobiček, da me stane en stot krompirja 40 Dir namesto 70 Din. pri ceni • 43 namesto 75 Din it- pri pridelku od 100 stolov na hektar namesto 50. Tn končno je treba vzeti v račun tudi zahtevo. naj bodo pridelki kolikor mogoče stalni. Ako hočemo z industrializacijo dvigniti naše gospodarstvo, moramo kolikor je to -nloh mogoče omejiii vpliv Inline. Kakor je ta zahteva na nrvi pogled čudna ji je vs-p.dar z dobro voljo v precejšnji meri mogoč'"" zadostiti. Tu nam pomaga narava z različnimi svrhami. Nekatere sorte lažje prenašajo obilno močo in tudi od vsake suše ne Irpe toliko kot druge, ki odlično uspevajo v vlažnem letu. dočim tretje pre-obile vlage sploh ne prenašajo. Res da sorte. ki se razmeroma lahko prilagodijo različnim prilikam, navadno ne dajo maksimalnih pridelkov, toda one dajo dosti siguren srednji pridelek. To je za našo bodočo kmetijsko industrijo zelo važno. Pri nesigurnih. čeprav včasih zelo visokih nridelkih se lahko pripeti, da tvornica v enem letu ne more rredelati niti polovice razpoložljivih sirovin, dočim drugo leto zaradi slabe letine sploh ne obratuje, ker nima česa prede-lavati. Vsekakor bo treba našteta dejstva pri industriinliziranju kmetijstva na zadružni podlagi upoštevati. 'nž. L Z. Kranjska hranilnica v letu 1929 Kranjska hranilnica je zaključila drugo poslovno leto, odkar se je pretvorila v komunalen denarni zavod. Poslovanje v letu 1920 pomeni znaten korak naprej. Obseg Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (Številke za označbo kraia pomenijo- 1. Ca» opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, i relativno vlago v %, 5 smer m brzino vetra. 6. oblačnost t —10, 7. padavine v mm) 24. aprila. Ljubljana: 7. 760.5, 10.6. 87. mirno, 8, dež. 0.2. Maribor: 7. 758.7, 13, 85. S 4. 6. —, —. Zagreb: 7. 761.1. 11. 90, SE 2, 6. dež, 9.0. Reoprad: 7. 761.5, 15, 75, mirno, 0, —, —. Sarajevo: 7. 762.5, 10. 70. mirno. 1, —• —. Skopi je: ni depeše. Split: 7. 761.7, 14, 85. mirno, 3, —, —. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19.0. najnižja 9.6: v Mariboru 10; v Zagrebu 10: v Beogradu 9; v Sarajevu 6: v Splitu 13. Solnce vzhaja ob 5.0, zahaja ob 1S.57, luna vzhaja ob 3.54, zahaja ob 15.20. Dunajska vremenska napoved za petek: Močno oblačenje, na nekaterih krajih možnost lahnih padavin, zlasti na iugu in na zapadu, temperaturne razmere le malo spremenjene. poslov se širi in vloge polagoma, a stalno rastejo. Hranilnica se razvija v močan hi-potekaren zavod, ki se bavi tudi z vsemi drugimi običajnimi denarnimi posli. Prj tem se pa izključuje vsako poslovanje, ki bi imelo značaj špekulacije. Po bilanci se je račun vlog in upnikov zvišal od ca. 85.000.000 Din na ca. 102 mi-lijona Din. Hipotečnih komunalnih posojil je izdanih za ca 31,368.000 Din. Vrednostni papirji so narasli na ca 5,030.009 Di:i dolžnikov pa je za ca 41.426.000 od tega znašajo prehodne naložbe pri denarnih zavodih ca 15,000.000 Din. Ako prištejemo k tej vsoti še eskontirane menice v znesku 18.177.000 in gotovino od ca Din 467.C00, moremo ugotoviti izredno likvidnost zavoda, ki v takem položaju lahko vedno in takoj zadosti zahtevam svojih vlagateljev. Posestva so vstavljena v bilanco z ca 3.233.000 Din Račun izgube in dobička kaže, da se upravni stroški bistveno niso iz-premenili, zvišali so se pa davki, zlasti radi tega. ker hranilnica plačuje rentni davek od »bresti hranilnih vlog iz svojega. Cisti dobiček za 1. 1929 znaša po raznih odpisih 181.803.62 Din in se prenese na nov račun. Kranjska hranilnica je prešla po odredbi zakona s 15. novembrom 1929 v last dravske banovine, ki jamči za vse niene obveznosti. Hranilnica posluje kot banovinska ustanova neizpremenjeno in v istem obsegu dalje kot samostojen denarni zavod in upravičeno ie pričakovanje, da se bo zaradi ja-kc opore, ki jo vživa od banovine. k! zanj garantira, in zaradi svoje tradicijonalnc priljubljenosti med širokim občinstvom pov-spel do častnega mesta med največjimi domačimi denarnimi instituti. — Stanje Narodne banke. V drugi desetini tek. meseca je oddaja deviz pri Narodni banki presegala nakup in se je devizni zaklad zmanjšal za 6'2 milijonov Din. Ker se je istočasno tudi stanje žirovnih obveznosti povečalo. je obtok bankovcev nazadoval za 142 milijonov Din. Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 8. t. m.). Aktiva: kovinska podlaga 378.8 (—30.3),saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1(311.2 (—31.9) posojila 1331.0 (—12.4); pasiva: obtok bankovcev 5244.3 (—142.6), obveznosti napram državi 480.0 i—45.3), žirovae in razne obveziMsti 1416.6 (-rllS.4). -= Tlačilo 16. kupona 4% obvoznic /a likvidaciji- agrarnih odnošajev v Bosni in Tierccgoi ini zapade 1. maja t. 1. Ta kupon bodo izplačevale kakor običajno davčne uprave, Poštna hranilnica in pooblaščeni denarni zavodi. — Preti uveljavljanjem konkurznega in poravna i nr-ga zakona. S 1. majem bosta dobila novi enotni konkurzní zakon in zakon o prisilni poravnavi izven konkurza obvezno moč. kakor je to določeno v odredbah zakona. s katerim se uvajata konkurzni in poravnalni zakon. Zato opozarjamo interesente na včerajšnjo številko »Uradnega lista« (od •23. 1. m.) v kateri sta objavljena tako konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi, kakor tudi zakon, s katerim se uvajata oba zakona in uredba o tarifah za nagrade upravitelju konkurzně mase in za nagrade upravitelju prisilne poravnave izven konkurza. = Umetna gojitev užitnih gol). Pri nas je še malo znano, da je mogoče nekatero vrste najboljših jedilnih gob gojiti doma na vrtovih, travnikih, v kleteh, hlevih itd. Kitajci, ki so ž° več tisoč let pred Kr. poznali celo vrsto užitnih gob, so tudi danes pravi mojstri v umetnem vzgajanju užitnih gob. V Evropi so najspretnejši gojitelji Francozi i,i Italijani. V Franciji je posebno razvita kultura šampijonov. Že pred vojno so Francozi izvažali letno za najmanj 50 milijonov zlatih fr. doma pridelanih šampijonov. Po vojni so pričeli tudi v Nemčiji vsestransko vzgajati to najodličnejšo gobo, da se emancipirajo francoskega uvoza. V naši državi se najbrže še nihče ne bavi z dobičkanosntm pridelovanjem šampijonov, saj še na prostem rastočih malokje poznajo. Umetna gojitev šampijonov nikakor ni tako komplicirana, da bi ne mogel marsikdo pri nas poskusiti ž njo. Kako "se gojijo z minimalnimi stroški, poroča gobarski strokovnjak A. Beg v zadnji številki tedenske revije :>Življenje ln svet: (s slikami). — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave ventilov in manesmanovih cevi, do 12. maja pa glede dobave 1000 kg transformatorskega olja 300 kg strojne masti in ЗОО kg strojnega olja. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7- maja ponudbe glede dobave 1000 kg tovotne masti ter glede dobave raznih pletenih bombažnih vrvic. (Predmetni oglasi so na vpogled v nišami Zbornice za ТОТ v Ljubljani). Dne 13. maja se bo vršila pri komandi 45. pešadijske-ga polka v Mariboru ustmena licitacija glede dobave živil (fižil, riž, zclrcb, sladkor, čebula, olje, kis, čaj. kava, cikorija, ječmen, marmelada, suhe slive, loj itd.). Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za ТОТ. pogoji pa pri blagajniku omenjenega polka). 24. aprila. Na ljublianski borzi je bil danes deviz li promet slab. Le v devizah Praga in Dunaj j v- bilo m kaj več potrebe. Devize Praga. London i.i Berlin so se nekoliko dvignile, tečaji ostalih deviz pa se niso bistveno spremenili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala včerajšnje tečaje ter se je trgovala za. aranžma po 421 — 422.5 in za maj po 422. Blairova posojila so nekoliko popustila ter je v 8% prišlo do prometa po 97.25 in v 7% po 86 — 8625. Agrarne obveznice so bile zaključene po 54. Med bančnim i papirji ie prišlo do prometa le v Po-Ijodelski po 58, med industrijskimi delnicami pa je bil zaključen Isis po 35. Devize in valute Ljubljana. Amsterd. 22.755. Berlin 13.48 do 13.51 (13.495). Bruselj 7.S905. Budimpešta 0.SS5, Curh 1094.4—1097.4 (1095 9), Dunaj 795.22 do 79S.22 (796.72). London 274.50—275.30 (274.90). Newyork 56.42. Pariz 221.78, Praga 167.11 do 167.91 (167.51), Trst 296.33. Zagreb. Amsterdam 22.7550. Dunaj 795.22 do 708.22, Berlin 13.48 — 13.54, Bruselj 780.05. Budimpešta 087 _ 090. Milan 205 305 de 297.05. London 274.50 — 275.39 New^ork 56.32 _ 30 52. Pariz 220 78 _ 222.78. Praga 167.11 — 167-91, Curih 1094.40 - 1007.40. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2350, London 25.08, Newyork 515.75. Bruselj 72.—, Milan 27.0350, Madrid 64.35, Amsterdam 207.60, Berlin 123.14, Dunaj 72.70, Sofija З74, Praea 15.28 Varšava 57.85, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna 5koda aranžma in kasa 422 — 423 za junij 423 blago, za december 425 — 426. investicijsko S7.23 — 88. agrarne 54 — 54.5. 8% Blair 97 _ 97.25. 7r"r Blair 85.75 — 86: bančne vrednote: Praštedicna 900—910. Unbn 19S do 2C0, J ligo 81 — 82, Narodna 87OO—8800, Sipska 167 — 185. Zemaljska 145 _ 152. Ljubljanska kreditna 120 den.. Poljo 58 do Č&.3; industrijske vrednote: Našička 1500 blago, Natodna šumska 20 den.. Gutmann 178 bi.. Siaveks 7O den.. Slavonija 200 den., Drava 270 — 320, šečerana 372.5 _ 385, Brod vagon 110 den., Vevče 125 den- Isis 33 _ 38. Dubrovačka 445 — 447.5. Trbovlje 482.5 — 483. Ljubljana. 8% Blair 97-75 bi.. 7% Blair 86.25 bi . Celjska 160 den.. Lj. kred. 120 den„ PraŠtediona 905 den. Kreditni zavod Кб den.. Vevče 132 den.. Ruše 260—270. Blagovna tržišča Jajca. + S tržišča jajc. Na inozemskih tržiščih je opažati nekoliko prijaznejše razpoloženje, čeprav se zaenkrat cene še niso bistveno iz-premenile. Ker je produkcija prekoračila vsakoletni višek in so inozemske hladilnice pričele nakupovati blago za konzerviranje, je morda pričakovati živahnejše povpraševanje. Le? 4- Ljubljanska borza (24. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon bukovih plohov, 1 vagon testonov in 1 vagon desk smreka - jelka. — Na italijanskem trgu. ki je glavni konsument naših lesnih produktov, vlada dalje padajoča tendenca. Tudi v drugih srednjeevropskih državah je razpoloženje na lesnem trgu nespremenjeno mlačno. Ker so pri nas ponudbe večje kakor povpraševanje, so se lesni producenti pričeli v produkciji omejevali. Ta zastoj v lns-ni produkciji je opažati tudi drugod. Tudi naša izvozna statistika beleži zadnje mesece nazadovanje izvoza losa. Žito. -f Ljubljanska borza (24. t. 111.). Тепйгоса za žito nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov moke in 1 vagon pšenice. — Nudi se pšenica (si. post, mlev. tarifa, plač. 30 dni) baška 80 kg po 255 — 257.50. 78 kg po 250 — 252.30, 77 kg po 245 — 247.30; rž: baška, 72/73 kg po 202.30 - 205; koruza: Laška promptna po 142.50 — 145. za maj po 145 — 147.50; ječmen: baški. 63/64 kg po 162.50 — 165; oves: baški. navadna tarifa po 180 _ 185; moka: -Og- fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga jm 400 — 405. -r Bndimpeštanska terminska borza (24. t. m.). Tendenca učvrščena, promet živahen. Pšenica: za maj 20.02 — 20.03 (obračunski tečaj 20.10), za junij 20.59 — 20.60 (20.70). za okiober 19.92 — Í9.93 (19.90); rž: za maj 10.52 — 10.53 (10.30), za junij 10.94 — 10.90 (10.90), za oktober 12 56 — 12.58 (12.60): koruza: za maj 11.85 — 11.87 (11.80), za julij 12.18 — 12.20 (12.10), tranzitna za maj 11.13 - 11.15 (11.10). -f- Novosadska blagovna borza (24. t. m.). Tendenca nespremenjena. — Promet 25 vagonov pšenice, 6 vagonov moke, 16 vagonov otrobov, 53 vagonov koruze 1,1 1 vag. ovsa. Pšenica: baška! 77 kg 195 - 200: 78 kg 200 do 203: gornjebaška in banaška. Tisa. slep, 78 kg 202.3 — 207.5; gornjebanaška, 78 kg 197.5 — 202.5; sremska, 77 kg 180 do 182.5. Oves; baški in sremski 125-130. .leimen; talki in sremski. 63/64 kilogramov 110 — 112.5. Koruza: baška in sremska 95 do 100; ladja Dunav 97.5 — 100; za maj 100 — 102.5; banaška 90 — 925: ladja Dunav 97.5—ЮО.Мока: baška sOggc 335 -345; »Og-. 330-?.-0; *2< 293-305,»3: 240 - 250. 170 - 180; »7< 125 — 130: 85 — 93 Otrobi: baški in banašlti 65 — 75. za strope izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materiala ter dobavljam v vsaki množini po 107 najuižji ceni. Jos. H. Puli, Ljubljana Gradaška ui. гг. Tel. '4513 Iz gospodinjskega tečaja v Slatini Radencih Gor. Radgona. 18. aprila 1930. V nedelio 13. t. in. se ie vršil v restavraciji g. Josipa Maršek v Slatini Radenci svečan zaključek drugega gospodinjskega tečaja. Kakor smo že poročali, je v zadnjih šestih mesecih priredil okrajni odbor pod vodstvom in na iracijativo agilnega g. Jakoba Zemljiča. župana in posestnika v Radencih dva tromesečna gospodinjska tečaja v svrho povzdiga izobrazbe kmetskih deklet v kraiu. kamor prihajajo vsako leto na letovanje iz vseh krajev na>5e domovine, kakor tudi iz inozemstva. Prvega tečaja od 1. novembra 1929 do 15. januarja t. 1. se je udeležilo 21 kmetskih deklet, drugega v času od 20. januarja do 13. aprila t. 1. pa 20. Vršil pa se ie istočasno tudi večernii tečaj za gospodinje. Internat, kakor tudi vse ostale potrebne prostore in električno razsvetljavo je dala na razpolago Uprava zdravilifiča brezplačno. Ostale stroške je kril deloma okrajni zastop. deloma pa s prostovoljnimi prispevki denarnih zavodov radenske in jurjevške hranilnice ter drugih, katerim gre vsa zahvala. Izkušeni dne 12. aprila t. 1. se ie udeležil tudi odposlanec banske uprave g. ing. Podgornik. Go.ienke so pokazale pri izpitu, da so pod spretnim vodstvom gdč. Premrou izkoristile v polni meri vse nauke o praktičnem in umnem gospodinjstvu. Res fini in okusni kuharski izdelki so bili v nedeljo razstavljeni v veliki dvorani restavracije g. Maršíka, kjer se je ob številnem nosetu odličnih gostov ter staršev goienk vršila zakuska. Med številnimi govornik1 so nastopile tudi gojenke ter v splo'ncm pokazale, da ni bil zaman trud in požrtvovalnost voditeljice tečaja gdč. Premrou ter župana g. Jakoba Zemljiča. SPORT Športni drobiž Savezni kapetan Simonovič jc določil našo nogometno reprezentanco, ki bo 4. maja igrala v Beogradu proti rumunski reprezentanci za zlati pokal kralja Aleksandra. Naše moštvo je sestavljeno nastopno: Mihelčič-Ivkovič, Beleslin-Arseni-jevič, Premeri, Djokič-Tirnanič, Marjano vič, Luburic, Bonačič, Kragič. Dva igrača (Mihelčič in Premeri) sta iz Zagreba, d^a (Bonačič in Kragič) iz Splita, ostali pa so razen Beleslina (Subotica) iz Beograda. Igrači Haška niso prišli v poštev, ker je Hašk na turneji na Malti. Brezdvomno predstavljajo nominirani igrači naše najboljše moči m je reprezentanca prav dobro in srečno sestavljena. Vprašanje je Ie še, ali Zagrebčani ne bodo zopet uganjali pasivno rezistenco ter odklonili sodelovanje Mihelčiča in Premerla. Upamo, da ne! Sofijska nogometna organizacija je sklenila odpovedati revanžno tekmo z našo reprezentanco, in sicer, kakor pravijo, zaradi pomanjkanja terminov. Z druge strani pa se doznava, da bolgarski igrači še nimajo dovolj treninga, da bi mogli uspešno nastopiti proti našim, ki so jih zad.ijič v Beogradu porazili s 6 : 1. Zagrebški Hašk je v sredo odpotoval na Malto, kjer bo odigral več tekem s ta-mošnjimi klubi. Hazenska družina Ilirije je л- nedeljo porazila v Celju družino SK Celje z 20 : 4 ter s tem znatno ojačila svojo pozicijo v prvenstveni tabeli, ki je sedaj naslednja: Concordija 4 4 0 0 48 6 8 Mura 3 2 1 0 26 14 5 Ilirija 4 2 0 2 50 42 4 Atena 3 1 1 1 21 22 3 Maribor 3 1 0 2 24 Ti 2 Scvnica 4 1 0 -» 13 48 2 Celje ■ 3 0 0 i j 9 32 Ö Nedeljski nogomet Ilirija : Primorje V nedeljo 27. t. m. doseže pomladanska prvenstvena sezona v Ljubljani svoi višek s -'črno Ilirija : Primorje. Oba stara rivala sta se na to srečanje intenzivno pripravljala in nista zamudila nobene prilike, da svoji moštvi obdržita čim bolj v formi. Ilirija na eni strani ima za seboj več težkih tekem, ki so ji pač pripomogle do tega, da zre na tekmo s Primorjem s precejšnjim samozaupa-njem. V igri proti GAK-u v ponedeljek je pokazala, o 10. uri v Liubliani. Grajo zasluži tudi spored občnega zbora (točka с — izprememba pravil). kier so popolnoma izpuščene sekcije, čeprav ie uvedba sekcij »v smislu svoie-časnih sklepov prejšnjih občnih zborov-, kakor čitamo na strani 144. vrst; 9—10 in se zadmii. t. j. celjski občni zbor ni izjavil proti sekcijam. Vprašamo, kateri člen društvenih pravil dovoljuje odboru brisanie sklecov obinega oziroma občnih zborov? Nra to bomo odgovoril' 27. t. m. ter smo prepričani, da se bo zborovanja udeležil vsak član. ki mu velja društvo in ideja več kakor pa posamezne osebe. ;adio IZVLEČEK PROGRAMOV Petek, 25. aprila LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 1-3: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 1S.30: O jeziku in jezikih. — l<9: Gospodinjska ura. — 19.30: Italijanščina. — 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Pevski koncert gdč. Vedralové. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa jn poročila. BEOGRAE) 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio-b/arteta. — 1«: Gcdba na harmoniko. — 20: Zborovski koncert. — 21: Koncert kvarteta. — 22: Poročila. — 22.15: Reproducirana giasba. — ZAGREB 1(2.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. —■ 20.35: Hebrejsko duhovna glasba. — PRAGA 16.30: Koncert iz Brna. — 19.30: Orkestralen koncert. — 20: Goethe: *Faust«. — 22.20: Koncert sodobne glasbe. — BRNO 16.30: Koncert za deco. — 19.30: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Lahka glasba. — 20.15: Prenos simfoničnega .koncerta iz filharmonije. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16.30: Reproducirana glasba. — 16.40: Klavirski koncert. — 1,7.10: Ari;« in pesmi. — 20: Prenos zborovskega koncerta. — BERLIN 1S.20: Koncert solistov. — 20: Orkestralen koncert. — 0.30: Nočni koncert. — FRANKFURT 16: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Mozartova opera »Don Juan«. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 16: Koncert orkestra. — 20.30: Koncert fiibarmoničnega orkestra. — 22: Stare klavirske skladbe. — BUDIMPEŠTA 17.30: Violinski in klavirski koncert. — 20: Koncert tria. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Opereta -Colibris^. Dopisi NOVA CERKEV. V nedeljo 13. t m. je bil zakliučen kmetijski nadaljevalni tečaj. Vodil ga .ie šolski upravitelj g. Rudolf Župánek. Tečai so obiskovali mimo mladih kmečkih fantov tudi gospodarji ;n celo starejši možje, ki so pokazali veliko zanimanje. Razstava, ki je bila ta dan otvorjena, je nailepře pokazala, kako nazoren in praktičen ie bil pouk. Za vsako panogo kmetijstva ie bilo razvidno. ka.i ie nudil kmetu tačai. Posebno zan miv je bil čebelarski del. kaiti naša vas in okolica imata dosti pridnih in vzornih čebelarjev. Kako se izpolni zimski čas. so udeleženci pokazali s pletenjem košev in izdelavo ter popravilom vsa-vrstneca orodia. Zaključen je bil tečaj s predstavo Finžgarieve »Verige«. Mimo učiteljstva. ki ie odlično igralo, je treba še po-sebci pohvaliti izvrstno igro domačih fantov. Za Novo cerkev ie bila nedelja pravi kmetsk; praznik. v, n* Najboljše, najtrajne^e, zato h najcenejše! Iz t— Zvočni film. Zadnji zvočni film »Prodane hčere« je občinstvo zelo ugajal. Zadovoljni so bili v splošnem tudi tisti nergači, ki so hoteli imeti že kar v začetka na platnu cele operete. Pr tem ne pomislijo, s kakimi težavami in s kolikšnimi stroški je zvezana pridobitev takih filmov. Pa bodo prišli tudi taki na vrsto. V nedeljo se bo predvajal film »Poganska ljubav«, ki se je z uspehom predvajal v vseh večjih mcs:ih. Ker so zveze vlakov zelo ugodne, obiskujejo sokolské kinopredstave tudi okoličani iz Zasavja Poudarjamo še enkrat, da moramo biti našemu Sokolu hvaležni, da na mje preskrbel z zvočnim Hl-mom. lepo, a vendar ceneno zabavo. t— Praznovanje. Za soboto je že zopet napovedano praznovanje, in sicer zaradi pomanjkanja naročil, državne železnice pa ne odjemajo dnevno toliko, da bi se delalo vse dni v tednu. Kakor izgleda, delavstvo še dolgo ne bo moglo računati s sigurnostjo na trajen in reden zaslužek. Iz Zagorja г— Občni zbor SPD. V nedeljo 27. t. m. bo ob 14. v Sokolském domu v Litiji občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva Litija—Zagorje, na kar se opozarjajo člani iz Zagorja. Odhod iz Zagorja z opoldanskim vlakom, povratek z večernim vlakom. Iz Novega mesta n— Plenarna seja občinskega zastopa se bo vršila v petek '25. t. m. и_ Za pogorelce v Zaluki je nabrala cd/. Lidija Filipčičeva z Broda med tovari-šic-imi v tovarni perila gosp. Medica 255 Dir. in jih izročila podružnici - Jutra«, da jih odpošlje na pristojno mesto. Darovalkam iskrena hvala! n__ Xapad na V i »je m vrhu. Pred dnevi srno poročali, da je bil napaden posestnik Maznik in da je bil obdolžen napada Jože Kastrevc. Kakor je dognala preiskava, ni bil napadalec K asi reve. temveč posestnikov sin Janez Hostar ki je sam priznal svojo krivdo. Proti Kastrevcu je kazensko postopanje ustavljeno. n_ Na živinski sejem v Novem mestu so prignali okoliški kmetje nad 800 glav goveje živine in par sto prašičev. Razvila se je precej živahna kupčija in je bilo prodanih nad 200 glav goveje živine. Iz Kostanjevice ko— Qřostilničarska zadruga za kosta-njeviški okraj je imela svoj redni letni občni zbor 14. t m. v prostorih načelnika Bučarja v Kostanjevici. Po tajniškem in bla-jajniškem poročilu je bil sklenjen proračun za tekoče leto, ki določa zadružno let-nino po 5 Din kakor dosedaj, tako da bo /našal cel prispevek z Zvezno letnino in naročnino za stanovski list skupno 35 Din na leto. Tri razgovoru o gostilničarski pivovarni v Laškem je občni zbor zaključil soglasno, da iz zadružnih prihrankov nakupi najmanj 10 delnic. Člani sami pa sub-skribirajo še nadaljnih 40 delnic, katerim siede še druge. Dogovorilo se je tudi vse potrebno za primerno propagando po vsem okraju v korist lastne pivovarne kakor tudi potrebnih zalog piva v Kostanjevici, št. Jerneju in eventualno pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Pri volitvah sta bila z malimi spremembami izvoljena staro načelstvo kakor tudi stari odbor zadruge. Iz Šoštanja št— Sovo avtogaražo zida gostilničar g. Cerovšek. S tem dobi Šoštanj dtugo javno uara/o, ki je zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa gotovo potrebna. št— Cepljenje svinj proti rdečici se bo začelo po razglasu sreskega načelstva začetkom meseca maja. Kdor namerava svinje cepiti, naj to prijavi do 1. maja ob-J'nskemu uradu ali pa živinozdravniku g. Koželju. Iz Slov. Bistrice sb— Obrtna nadaljevalna šola je v nedeljo 13. t. m. z razstavo zaključila pouk za tekoče šolsko leto. Razstava, ki jo je otvoril predsednik tukajšnje Splošne obrtne zadruge Podhraški s primernim nagovorom, je obsegaia večinoma risbe in nekoliko mizarskih izdelkov. Razstavljeni materijal je pokazal !ep napredek in iznajdljivost učencev. Posebne pozornosti so \ redni izdelki slikarskega vajenca Albina Kranjca, ki se uči pri mojstru Verhovniku v Sp. Novi vasi. Njegov očividni talent bi b o škoda zanemariti. Oba razreda je redno obiskovalo 62 učencev, izmed katerih je bil 8 nagrajenih. Pri otvoritvi razstave smo pogrešali večino naših mojstrov, kar ni ravno hvale vredno. sh— Izprcmembe posesti. G. Ferenčak ie kupil hišo nasproti železniške postaje, kjer namerava v kratkem otvoriti okrepčevalnico. — Zdravnik g dr. Marcius je prodal svojo enonadstropno hišo na Tržaški cesti pekovskemu mojstru g. Žur-inanu, ki jo sedaj temeljito popravlja. — Cvilakovo hišo v Šolski ulici je kupi! sedlar g. Laznik. — Tovarnar g. Stiger je popolnoma prenovil lani kupljeno hišo na glavnem trgu in je javni prostor pred njo vzgledno preuredil. Tozadevno bi se lahko zganili tudi drugi hišni posestniki, zlasti pa Olepševalno društvo. sb Izlet na Veliki vrh. Podružnica SPD priredi 26. t. m. popoldne izlet preko Sv. Archa na Veliki vrh in k Sv. Trem kraljem s povratkom preko Tinja v SI. Bistrico v nedeljo zvečer. V soboto se bo prenočevalo v Ruški koči. Ob tej priliki se bodo pregledale zanemarjene markacije v svrho obnovitve. Iz Ljutomera lj— Vinarsko društvo je imelo v nedeljo 13. t. m. v hotelu Zavratnik svoj redni občni zbor. Predsednik g. Zemljič je uvodoma grajal dejstvo, da se vinogradniki v sedanji kritični dobi mnogo premalo brigajo za stanovske interese in organizacijo, o černer je pričala zelo slaba udeležba članov na občnem zboru. Tajniško poročilo je omenilo, da se je pomladi preteklega leta vršil v Ljutomeru tečaj o rezi trt. ki ie bii takrat zelo potreben; vodil ga je g. Glaser, upravitelj banovinske trsnice pri Kape i. Meseca aprila se je vršil vinski se-em s povoljnim uspehom. Na vinarskem kongresu v Krškem je zastopal društvo g. Jože Bratuša Splošnega vinarskega kongresa v Beogradu meseca januarja t. 1. so se udeležili trije člani. Blagajniško poročilo je odpadlo; gmotno stanje društva ni dobro. Novi odbor je sestavljen takole: predsednik g. Fric Zemljič, odborniki gg. dr. Schwarz, Fr. Seršen, Jakob Rajh, Alojz Škof, Vekoslav Štampar, Verbančič in Pučnik. Zaupniki so gg. Fistrovič, Vaupotič Marko, Štiberc Mihael, Špinďler Lovro, Perbil, Makovec Anton in Dunaj. Delegata za kongres sta gg Zemljič in Rajh. Končno je kletarski nadzornik g. Zabavnik predava! obširno o vprašanju organizacije, o razmerju vinarskih društev napram centrali, o delovanju centra! in o važnejših določbah novega vinskega zakona. Nato se je razpravljalo o podrobnosti vinarskega kongresa, ki bo 29. maja v Ljutomeru. Želeti bi bilo, cla bi se vinogradniki našega okoliša in '•ploh države krepko oprijeli svoje organizacije, zakaj edinole v tej je moč. Danes pa je noložaj še zelo neugoden. Predavatelj g. Zabavnik je n. pr. omenil. da je v Dravski banovini približno 20.000 vinogradnikov, v organizaciji pa jih n: niti 200Ó. lj— Pogreb ge. Heričeve se je vršil v soboto 19. t. m. ob veliki udeležbi njenih sorodnikov, prijateljev in znancev na tukajšnje pokopališče. Pred hišo žalosti in na l>okopališču je moški zbor zapel dve lepi žalestinki. V imenu Sokola iti meščanske šole se je poslovil od pokojnice ravnatelj omenjene šole. Pogreb je vodil ob asistenci domačih duhovnikov pater dr. Gracijan Meric, svak pokojnice. lj— K zadnji ponovitvi »Grofice Marice« pripominjamo še naslednje: Občinstvu izven Ljutomera priporočamo, da si nabavi vstopnice v predprodaji v trgovini Repič. Večjim skupinam so na razpolago avtobusi in s sedeži opremljeni tovorni avtomobili po znižani ceni; naročila sprejema Avlopro-me.tna družba v Ljutomeru. — Pri tej priliki izreka Sokol zahvalo tvrdki Ropaš v Celju, ki mu je iz svoje zaloge prepustila za vse uprizoritve operete pianino najnovejše konstrukcije brezplačno v uporabo. lj— Govorice o hudi nesreči. Te dni se je po našem kraju raznesla vest o strašni letalski nesreči, ki se je baje v četrtek 17. t. m. pripetila pri bližnjem Sv. Bolfenku na Kogu. Nad ta kraj je baje priletelo neko letalo, ki ga je vodil pilot — domačin od Sv. Bolfenka. Hotel je posetiti svoje starše ter vzel s seboj še štiri druge vojake, ki so bili doma iz sosednih krajev. Nameraval je pristati na nekem travniku, pa Je uvidel, da je to nemogoče. Pol ure je krožilo letalo nad gričasto pokrajino ter potem strmoglavilo na tla. Pilot je bil ^smrtno ranjen ter umrl v štirih urah, njegovi spremljevalci pa so bili pri priči mrtvi. Kaj je na zadevi, še nismo mogli ugotoviti. Iz Kočevja kč— Krajevna organizacija jugosloven-skih emigrantov (Orjem) v Kočevju no imela svoj redni sestanek v soboto 26. tega meseca ob 20 na običajnem mestu. Pridite vsi! Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje mesto inženirja-obratovodfe Prosilec mora imeti elektro-telmično kvalifikacijo in mora biti državljan kr. Jugoslavije. Prednost imajo prosilci z daljšo prakso pri sličnih podjetjih. Prošnje z natančnimi osebnimi podatki jn zahtevkom plače je predložiti obratnemu vodstvu do 5. maia t. 1. Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo samo na debelo PREMOG, domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe. KOVAŠKI PREMOG vseli vrst KOKS, livarnišiki, plavžarski in plinski. BRIKETE. Prometni zavod za premog, d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15 L. Zabvala Ob smrti naše nepozabne iskreno ljubljene vzor-sestre, svakinje in tete Ji/larije Šega izrekamo toplo zahvalo vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, vsem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Prav srčno se pa zahvaljujemo za vse mnogo-bro.ine iz srca prihajajoče izraze sočutja in tolažbe. Ljubljana - Jesenice. 22. IV. 1-930. 6159 Iz Murske Sobote ms— Delni župni sokolski ziet v Mursko Soboto. Dne 1. junija priredi mariborska sokolská župa delni župni zlet v Mursko Soboto. številna sokolská društva so že prijavila svojo udeležbo. Letošnja sokolská prireditev bo posebno zanimiva zaradi izbirne tekme med telovadci, ki hočejo iti na vsesokolski zlet v Beograd. Ta dan bo tudi ofi-cijelna otvoritev našega lepeca Sokolskega doma. Prosimo bližnja društva naj bi za 1. junij opustila vsakršno prireditev. SOKOL Iz žune Liubliana. Zbor društvenih pro-svetarjev se sestane v Ljubljani v nedeljo 4. ma.ia na Taboru, kier bo zboroval do Dro-sramu kakor ie bil objavljen vsem društvom po okrožnici. Dolžnost vseli župnih društev brez izjeme ie. da odpošljejo svo-iesa prosvetarja oziroma njesovega namestnika k tej važni se.ii. Požrtvovalno delo žune Tu/.la se zrcali v zneskih, ki iih ie tamkajšnje članstvo nabralo za francoske ooplavlience v znesku Dreko 15.000 Din ter tudi za ponesrečence » Dakse« skorai 3000 dinarjev. V Tuzli se ie pokren la akciia. da si nabavi kolikor moaoče veliko število članov svečani kroi. Uspeli ie bi! orav leD. ker se ic oulasibo preko 80 naročnikov. Osnovanih ie bilo tudi nekai sokolskih čet po zasluci žup-пега starešinstva in zlasti učiteljstva po raznih naseljih. Društvo v Kreki ie sodelovalo pri ustanovitvi čet v Marančaninih, Husinah in L.iubačah. istotako na delujejo na tem tudi društva Gračanica. Derventa in Bi jeli ina. Sokolsko društvo v Krani*1! se ie osnovalo namesto prejšnjega plemenskega Sokola tn šteie danes preko SO članstva ter pre-ceišnie število naraščaja in dece. Skupno ima skorai 400 pripadnikov, kar je vsekakor veliko število. Ima Da na ra®polaeo lepo telovadnico v Gaievem domu. Še večji razmah ovira, kakor mnogokje. premajhno število predniakov. Društvo pripada župi Zasrreb ter deluje na tem. da bi se tudi v neposredni bližini Křap ne osnovalo še nekoliko društev ki bi bila takoj sposobna ž i v l j e n .ia. —сд^ Nad kozjaškimi prepadi Kaplja na Kozjaku. 20. aprila. Srečo v nesreči je imel Adamov (Šrangir-jev) konjar. V ponedeljek je peljal z dvema konjema deske v Brezno. Vozil je po Potočnikovi grabi, ki je precej razorana zaradi pogostega drsanja hlodov. Posebno je ta pot polzka v deževnem času, ko moraš paziti na vsak korak, da ne zdrsneš v 10 m globoki prepad, ki zija na de«ni stra.ii, pod njim pa šumi potok svojo enakomerno pesem mimo žag. Ko je konjar pripeljal do Kolaričeve ža-ce. se je voz nagnil in voz s konji je drvel v prepad. Vendar pa raste nižje prepada drevo, ki je zabránilo nadaljnjo nesrečo. Voz se je ustavil ob močnem drevesu. Toda za konja je bila muka, ker sta skoro visela v zraku. Konjar je odžagal priprego in konja sta se kotalila do potoka. Tik pred njim sla se postavila na noge in ее čudno spogledala. Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsako- нШщЯ| vrstnega pohištva po najnižjih cenah. ННШВ Nekateri pravijo, da sta si nalomila rebra. Konjarju se ni nič zgodilo, prestal pa je smrtni strah. Enak dogodek se je primeril že lani nekoliko nižje, že blizu ovinka, ko prideš v Brezno. Neki pijan konjar je peljal drva. Ker pa se pijančku blešči pred očmi, ni opazil opasnosti. Voz je zdrvel v prepad, konja sta se ubila u blapček se je streznil v tistem hipu in ostal živ . . . Škodo je moral sam poravnati gospodarju. Prigcdil se je še en primer, da se ie neki pijanček sam vračal v Brezno in padel precej nizko, se potolkel in — zaspal spanje pravičnega. Drugi dan se je trezen, toda z mačkom vrnil domov . . . Skrajni čas je že, da se na teh opasnih mestih zgradi lesena cestna ograja. Saj ne stane toliko — lesa je dovolj pri nas in je zelo. zelo poceni. Seveda bo kdo dejal: saj gradijo cesio iz Ožbal-ta na Kaplo in je ta pot lepša in manj nevarnejša od one in kdor se boji, da se ubije, naj gre po oni poti. Toda. kdor gro v Brezno dve uri daleč k trgovcu, ali na postajo, da se odjvelje v Marenberg, aii gre na Hib-nico, ta vendar ne bo šel v Ožbait in potem nazaj gor še celo uro še do Breanega. Saj tako bi potrošil cele štiri ure! Sicer Pa res že zelo nestrpno čakamo na boljše čase. ko bo pot iz Ožbalta na Kaplo dograjena in bo baje avtobusna zveza na našo planino in turisti bodo imeli 1е[ю pot na Pankracij. kjer bo v najkrajšem času otvor-jena prva planinska postojanka na Kozjaku. Takrat se bodo lahko drugi prepričali, da se tudi pri nas pridno gibamo. Saj imamo tamburaški zbor. knjižnico tudi ustanov- ljeno in smo se že obrnili na CMD po nasvete. In igre prirejamo. Smrtna kosa je pri nas zelo pridno m tudi zelo hudobno na delu. Od novega leta bdležijo črne bukve 23 smrtnih primerov, kar je za našo malo planinsko vas. ki šteje komaj 1300 duš. zelo mnogo. V vsem lanskem letu je bilo komaj 30 primerov. Na pustni torek je umrl 721etni starček Jože Štrablek iz Lipnice. Vse dneve je plesal in obhajal pusta. Sredi veselja pa .je moral v večnost. Pri Reberniku so imeli pretekli ponedeljek koline. Kolini! je gospodarjev brat Andrej. Ko je zarinil nož. je sam omahnil na hrbet, parkra! dihnil in njegova duša je splavala na oni svet po plačilo za trud na tem svetu. Zadela ga je srčna kap, ali, kakor pravijo pr! nas. »terčak . Mož je bil star komaj 40 let. Zadnje dni imamo z.op t več smrtnih primerov. Ž" dru-2ič po.je naš zven Sv. Katarine svojo turobno pesem in to v enem dnevu kar trem mrličem. Zgodovinsko darilo Ob priliki 100 letncc belgijske neod« visnosti jc prejel kralj Albert veliko čestitk in daril. A najbolj se je i/ka« zala portugalska vlada, ki je poslali zaboj z 12 steklenicami madcire in 12 steklenic portskega vina. Obe vinski vrsti izvirata iz jako čislanega in dra» rt ega letnika 1830. in sta torej po sta« rosti enaki kraljestvu Belgiji! Iz fara Podpisani Anton Rubin, posestnikov sin v Št. Jerneju št. 11, pošta Loče pri Konjicah obžalujem, da sem 31. decembra 1929 obdolži! Šteiana Anžiovar-ja v Celju tatvine svoje listnice, zahvaljujem se mu. da mi je žalitev odpustil, ter odstopil od kazenskega pregona. Moia žalitev je temeljila na pomoti, ker sem listnico pozabil pr: tvrdki Stermecki. Celle, dne 23. aprila 1930. Anton Rubin. KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR NA VRHNIKI javlja tužno vest. da je danes, dne 23. aprila, preminul gospod Schiffrer Etni šolski upravitelj na Vrhniki Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 25. aprila ob 15. uri izpred mrtvašnice drž. bolnice k Sv. Križu v Ljubljani. Na Vrhniki, dne 23. aprila 1930. Zahvala. V nesreči, ki nas je zadela s smrtjo dragega nam očeta, starega očeta itd. Josipa Olivotti su nam bili v uteho mnogobrojni izrazi sočustvovanja. pokojniku darovano cvetic in častno spremstvo na njegovi zadnji poti. kar vse nam potrjuje izpolnitev naše iskrene želje, da bode ohranjen blagemu pokojniku trajen spomin. Rcčica pri Bledu, dne 23. aprila 1930. ŽALUJOČI OSTALI. I Prodajalka vešča damske konfekcijske stroke se sprejme takoj. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra" Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da je preminula naša blaga mati in babica, gospa Marija Šalamun bivša posestnica v Obrežu pri Središču dne 23. t. m. Pogreb predrage umrle bo v petek, dne 25. t. m. ob 15. uri od hiše žalosti na središko pokopališče. Obrež, Središče, Sv. Boltang, Ptuj, 24. IV. 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Elektromotorje transformatorje, razne c-tro je. elektro-materijal. aparate, popolnima tovarniško nove. iz zaloge bivjfc firme Transformator prodaja po znamo znižani ceni Vo.jnovič Л Oie, Skla lišče Ljubljana - G'inci Ш83 Nofost! Novot 11 Zelema GluSinska Brozov|£< patent postelja tlot ijiva, s tapecirantm ma-dracom. zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenoči&čt, nočne službe In za potujoče osebe stane Oin. 450.— Ras pošiljam po poštnem »ovzetiu. Lesen» patent postefla tložhiva, • tapeciramo» madracom. tele ptak» ťčna sune Din. 280.— Le!«ttta ta »unianje — gc»tBbl)|»ajnovije *r«li »ta-toe Dia. 1)0.— L. BROZOTZOi Zagreb* Шса K. Zahvala Za prisrčne izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli osebno ali pismeno in ki so nam ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega očeta, gospoda Avgusta Žabkarja Industrijalca, posestnika itd. itd. lajšali našo neizmerno bol. se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena g. zdravniku dr. špornu za njegovo izvanredno skrb in požrtvovalnost, čč. duhovščini, zastopnikom upravnega sveta, ravnateljstvu, uradništvu in vsemu uslužbenstvu Strojnih tovarn in livarn, zlasti še g. čargonji za njegovo .tad vse veliko pomoč in uslužnost. Globoko zahvalo smo dolžni ljubljanskemu županu g. dr. Dinko Pucu, podžupanu g. prof. Jarcu, čč. gg. o. Kazimirju Zakrajšku in Kopatinu za tolažbepolne obiske pokojniku ob bolezni, upravi Narodne banke, Rokodelskemu društvu s predsednikom preč. g. Alojzijem Strojem na čelu, nevskemu zboru in godbi za orelepe tolažbepolne žalostinke, zastopnikom raznih oblasti, korporacij in društev, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter končno vsem znancem in prijateljem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. V Ljubljani, dne 24. aprila 1930. Žalujoči ostali. Emerson Kousli: MOŽJE Roman XXXVIII. POGLAVJE Da sem moral v tistem trenutku izreči sodbo o njej, bi bil imenoval njen nagib plemenit. Ce bi bila vsaj porogljiva, cinična, prezirljiva — vse to bi se bilo ujemalo z mojim razpoloženjem. A to, kar se je zc!aj zrcalilo na obličju Sheratonove Grace, hčerke ponosne rodbine, ženske, ki sem jo nekdaj prav tu, na tem mestu, tako poljubljal, da je biia vsa rdeča in vroča-- Danes vem. da sem si tistikrat pravilno razložil njen izraz. Na njenem obličju sta se zrcalili duševno trpljenje in groza. Njeno oko jc bilo podobno očesu ranjene antilope, ki trepeče pred svojim preganjalcem. »Jack.« ie zašepetala, »ne zapustite me! Jack, potrebovala vas bom! & Preden sem se utegni! odločiti za kako vprašanje, sem začul za паша topoi bližajočih se kopit. Še trenutek in k vratom je prijahal njen brat Harry Sheraton, ki je stopil s konja in ga privezal zraven •mojega. Pozdravil me je, odpíraje velika vrata. Videl sem ga prvič, lüdka; sem se bil vrnil. »Ali vaju ne motim?« jc vprašal. »Strašno me veseli, da vas vidim, Cowies — že doli v mestu sem slišal, da ste doma. Dolgo ste bili na potovanju.« »Da.« sem odvrnil, »delj, nego sem nameraval; zakasnil sem se za mnogo tednov. A zdai sem srečen, da sem spet doma. Ne, ne,« sem dejal, videč, da hoče spet odvezali svojega konja in naju pustiti sama. »Videti je. da se dobro imate, Harry.« »Vesel bi bii, če bi vam mogel vrniti ta poklon. Ali ste bili bolni? Tam ste se srečali z divjaki, kaj ne?« Uganil sem, da meri s tem na brazgotino na mojem vratu, ki se je še vedno poznala, a upiralo se mi je, da bi premleval staro isto-rijo. »Da,« sem odvrnil, »pogodili ste. Najbrž vam je kapetan Orme kaj pravil o tem?« Obrnil sem se h gospodični Grace; priznala je, da je nekaj čula o nenavadni operaciji, ki je bila pustila sied. Po zadregi, ki sem jo opazil pri Harryju, sem uganil, da je ta stvar zanj nova. Gospodična Grace nama je pomagala s tem, da se je obrnila proti hiši. »Vem, da se boš hotel kaj pomeniti z Jackom,« mu je dejala. »A čuj, Harry, takoj drevi ju dobodj semkaj, njega in gospo Couie-sovo; kar misliti ne smem na to, da živi sama v tisti stari hišici. Poslala bom Katona z vozom.« Pomoliia mi je roko. »Tak do drevi, jelite?« Priklonil sem se ji in rekel, da bova zelo srečna, s Čimer sem seveda mislil, da bova zeio nesrečna. To je bilo vse, kar se je odločilo pri mojem obisku. Bil sem še vedno zaročen. V rodbinskih posvetih, če so se vobče vršili pri Sheratonovih, se o tem očividno ni govorilo drugače. Ako v moji stan Virginiji še nikoli m bil prišel kak častilec v siromašnejšem stanju na obisk, kakor jaz tisto jutro, ko sem pozdravil svojo nevesto, gotovo tudi še ni bil nobeden odšel v bolj nejasnem razpoloženju duha, nego je bilo moje v tistem trenutku. Mislim si, da je miadi Sheraton čutil nekaj takega, zakaj brez ovinkov je jel govoriti o stvareh, ki so bile s tem v neposredni zvezi. >-Okrutno je, ko vidim v vaši hiši tujca,« je pričel. »Vem, da mora biti tudi vam težko. A kakopak, vaš oče se je menda z vso sib) vrgel na tista zemljišča tam v hribih na Zahodu. Slišal sem, da so zelo bogata z ogljem in da je samo potreba, da človek z zaupanjem počaka pravega trenutka.« »Moj oče je zmerom trdil, da je v teh zemljiščih veliko bogastvo,« sem odvrnil. »Da, najbrže bi bil že prihodnje leto dosegel vse; kar je upal; a zdai je zanj prepozno.« »Ali ne bi bilo m-oči dobiti še kakega posojila?« Zmajal sem z glavo. »V teli časih bo težko dobiti kaj na po- I sodo. Valuta je zdaj slaba in če republikanska stranka prihodnji mesec izvoli Lincolna, tedaj ne bo ostalo v Virginiji vobče ničesar takega, kar bi bilo podobno valuti. Prav nikake možnosti ne vidim, da bi ohranil dom.« »Nu, o tem nisem tako prepričan,« je v zadregi nadaljeval. »Moj oče je z menoj govoril o teh stvareh in sklenila sva, da vas povprašava, ali iih ne bi smela vzeti v roke. In tako je za naju dva zdavnaj odločeno — v slučaju, razumete — če bi vi in moja sestra — skratka, končnoveljavno sva sklenila, da s morate spet vrniti v svoj stari dom. To bo vse najina skrb. Ce bi bilo treba imetje spet odkupiti, bi šlo veliko denarja v izgubo in midva ne moreva dovoliti, da bi ti ljudje kar tako prišli semkaj in kratkomalo ukradli eno izmed starih virginskih selišč. Uredila bova to tako, da rešiva vaš dom za vas in za sestro, in mislila sva že, da morda najdeva sčasoma tudi pot, kako dobimo tudi ostalo imetje nazaj. To se pravi, če vam polkovnik Meriwether, družabnik vašega očeta, ni ponudil kake boljše rešitve. Sodim, da ste z njim govorili o tej stvari?« »Vobče nisem govoril z njim o tem,« sem mirno odvrnil. »Iz mnogih razlogov mu nisem hotel pripovedovati vse svoje istorije. Saj sem jo itak že dovoljkrat premleval. Vkljub temu se mi pa vidi zelo plemenito od vas in vašega očeta, da se tolikanj zanimata zame. Neoprostljivo bi bilo od mene, če tega ne bi cenil. Vendar upam, da se ni v tej stvari doslej nič zgodilo —« »Upate? Kaj, Cowies, ali mar ne želite, da to napravimo?« »Ne želim.« »O, tedaj —« »Saj poznate našo rodbino.« »To je res. A morda ne boste užaljeni, če vas opomnil, da ima stvar dve plati in da gre za dvojni ponos. Vsa dežela ve o vaši zaroki in zdaj, ko ste se vrnili, so vsi prepričani, da bo sestra kmalu določila dan svoje svatbe. In midva bi želela, da sestra ne bi pričela preveč od kraja — vraga, Cowies, saj veste, kaj hočem reči.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne I namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Ditu Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 jJCdcr hece da se mu posije po postí naslov aH ßaieo drugo informacijo ticoco sc malih oglasov naj priloži i sicer ne bo prejel c< noctis nceve ше mann idgomora t út (От CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. •љ Gospodično IperfektBO v nemščini iščem b dvema otrokoma 3—3 iet. I'omudbe e sliko in prepisi t*f!-ičevai na naslov: l>r. Keinmal!, zdTa\ni-k, Nova Uradiíka. 15740 Več šivilj |»r» Učenko in učenca bvdjšiii e.tar?--v sprejme ta-t-rg-orica, z mešanim blagom" MedveSefe Mirko, Žužemberk. Pre most imajo % meščarnsko šolo jo dobri Mčunarji. 15541 Hotelsko sobarico ■teščo item.-čine zmožno Kavcije «prejme botel Strniš:5. ' 15831 Učenca » oskrbo v l.iši sprejmem takoj za soboslikarsko in piee-karsko '.br*. Ivan Ko-xačíň. sobosli-karstvo, M -ť.i-i». 15783 Vajenca «a «lesarsko ;n itf-eikajeva!-s!;o obrt sprejme Franc Golob. Ljubljana VIL Jr-r-«e'jeva 47. 15975 Natakarico •»оНгво ?!i prijazno sprejmem takoj v sta.'n j službo. Na* у v i k, ve os'.as. odde>k »Jut-ra«.* ~ 15958 Dekle za vse hišno poste, zanesljivo, pošteno, zdravo in udanc, ki zna tudi kuhati in servi-i ali in ki poseduje večletna spričevala, sprejme ugledna obitel-j treh odraslih oseb. Z znanjem nemščine imajo prednost. Samo resna in zmožna dekleta; ki reflektirajo na dobro in stalno e-lužbo, Daj poěljej-G svojo ponudbo na naslov: R. Kunz. Stari trg it. 1 /IX. — Službo je nastopiti 15. maja. Predstaviti se je pozneje, po pismenem dogovwu-. löüäü Vzgojiteljico za takojšen nastop k 0-letnemu dečku ia 131efcni deklic-:, z znanjem nemščine in francoščine sprejmem Ponudbe « fotografijo na [veštn-i pretinao 53, Bred na. Savi. ' 15985 Dobro šiviljo iščem za dom. Ponudbe na oglas, oddelek зЈи-tra« pod šifro »šiv®"as. 15995 Potoval, uradnika za propagando in prodajo kartotek in kartotečnega knjigovodstva iščemo za takoj. V poštev pride samo gospod z dobro pisarniško prakso. Fiksum io provizija. Ponudbe na: »Karto-teka«, d. i о. г.. Ljubljana selenburgova 6Д. MÍHtí Frizerko ki dobro orrhtli -a in ma »ilk-i:a, t* - ' dobri plači #эге rrve * Pot er Ursiilescu, r.ioški in damski frizer v Mur=k; Soboti. 16029 Mlado pletiljo d »liro izvežbano sprejme Josipi na Pleško. Kolezija, De vinska ulita 9. 16020 Zobotehniškega praktikanta iščem na deželo. Naslov v oglasnem oddelku >Ju-trac. 16013 Trgovski pomočnik železninar, agilen, dober in zanesljiv prodajalec, vešč eJc.v. m nemškega jezika, dobi dobro stalno mesto. Ponudbe pod »Železninar« na podružnico ijubra« v Mariboru. 16031 Učenko sprejmem za pletiljstvo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 15869 Potnik kateri že potuje in bi vzel s seboj fine pletenine domačega izdelika, naj se osla-si pod »Stalen zaslužek« na oglasni oddelek »Jut-a«. 15925 Trgovski potnik prav dobro vpeljan, želi primernega zastopstva samo konkurence zmožnih t.v.rdk. ' Stroka postranska stvar. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Potnik 600«. 16035 4 i л Л f-i d Kateri sejmarji ali zastopniki iščejo cenene šlagerje, igračne predmete ter diruge za Slovenijo se-nzacioneme takoj prodajne stvari. Zahteva se samo izurjeno govorico. V S dneh zasluži za.stopni-k 6 do 8000 Din. Pišite takoj na razpošiijaloico Omnia, Ljubljana, Miklošičeva 14. law Boljšo šiviljo ki bi hitro in zanesljivo izvršila obleke, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točna«. 16007 G. Tb. Botnian: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa Skrivnosti spadajo v preteklost Živite in zaslužite lahko ravno tak-o kot pred vojno. Oddajamo prosto neodvisna zastopstva,' vezana z eksistenco. Smo na višku, kajti nii prodajamo svetovne patentne šlagwje. Kdor vidi — kupi. Prodajamo tudi na obroke. Proti temu potniku provizijo takoj- Pri nas je cenjen vsak potnik. Potniki. Vašo delavno moč dajte v dobre roke. Pišite takoj na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sadovi dela«. Priložite 1 Din znamko za vsebinsko bogat katalog. 16001 "i i. oblas'v. «oncesijonirana šoferska šola Čamernik. Ljubljana Dunajska eesta Štev. M ;Jug<-avto). let. 2236. Pouk in oraktičnf vožnje 251 Učitelja (ico) perfektnega za italijanski jezik, rabim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Konverzaci ja«. 15974 Za pouk nemščine ic sicer dvakrat- v tednu v večernih urab, iščem gospoda ali gospodično. Pismene ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro ■-.Večerne ure«. 15978 Oblastveno koncesijonirana šoierska šola I Gabersčik. bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana. Bleiweisova eesta št. Prihodnji redni tečaj prične 1. maja. 16000 Gotovo vam ie znano, da take stvari kaj slabo vplivajo na želodec. Ubogi potniki so morali vzeti podplate pod pazduho in gledati, da so prišli na krov. Tu so viseli preko ograje in goUaje. kašljaje, kolcaie buBli v vodo, vsi bledi in zeleni, kakor bi bili pravkar vstali od smrti... tl'4 Prodajalka mešane stroke, vešča nem ščine in tudi gospodinjstva, zmožna kavcije, želi pre-meniti mesto. Vprašani» na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 60«. 15960 Izurjen tkalec (strokovnjak), okrog 50 let staT, praktično izkušen nad-mojster, v sirovem in pisanem tianijn bombaževine, pol- in polni volni, svili, umetni svili, platnu, ki ima temeljito znanje in je vešč češčine, iščb službe kot nadjmojster ali vodja tkalnice v Jugoslaviji. Ponudbe pod »Tüchtig 69« na ogla-s. oddelek »Jutra» 15769 Prodajalka z dežele, z večletnim spričevalom, želi praneniti službo (gre kamorkoli) — Gre tudi kot blsgajničarka a'i poslovodkinja. Naslov pove osrlas. odd. »Jutra«. 15595 Prodajalka prvovrstna moč v manu-faikturi in galanteriji, z večletno prakso, vešča nemškega in slov jezika, želi premeniti mesto na Go-reojiske-m. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 15938 Bivši trgovec ki ima žena osebno pravico za gostilno in kavarno, zelo delavna, iščeta službo. Pristopita pa tudi kot tiha družabnika. Ponudbe pod »Junij« na ogla-sni oddeVk Jutra«. 15845 Mlajša gospodična tTg izobražena, želi mesto v večjem trg podjetju — najraje v Ljubljani. Nastop 15. maja ali 1 juni'a. Ceni. ponu-l-be na podruž. Jutra v Mariboru pod »Poštenn«. 15834 Dober Žagar in cirkularist zmožen vseh popravil.^ s trinajstletno prakso. išče služb» na venecijan'ki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15979 Katero elektrotehnično podjetje bi blagovolilo nakloniti 22-letnemu, že nekoliko izvež-banernu mladeniču v električni stroki na daljno na-obrazbo. Nastopi takoj aJi i 1. oktobrom. Certjene ponudbe prosim na og'asni o Idelek »Ји-tra.« pod šifro »Nadarjen elektrotehnik« 15981 Pletilja telovnikov išče stalno mesto. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra. 15999 Mesto hotelske sobarice iščem za junij 19c». Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16017 Kot pisarniška moč aii kót skladiščnik v vele-treovini. oskrbnik volepo-sestva, ali kbra šivilja. Dobrosrčna. Din 1000, Družabnik. Dober mizar, Dopis 3110, Dcfbro ohranjen. Elektromontér. Enakosmer-ni tok. Filatelilja, Ford. Hvaležna in pridna 16. Hitra prodaja. Hišnik 15613. Izprehodi 2. Izvcz. Izurjen pomočnik, Iskrenost 416, izprašan strojevodja 5736. Izvežbana. Izvrstna gospodinja. Inetniktorica, In-Sitrukcija, Krim, Китјас. Kavaleto. Kletno 300. Kupim vilo. Lepa sponVad, Ljubezen. Lepa mladenka. Lep zaslužek. Lepa noč. Marinšek. Mimosa. Majnik. Moto 14736. Meblnvano. M ,to 10—13. Mladenič 1930 Mirna stranka. Manjši lokal. Mizar 15805. Oskrba in zadovoljstvo. Organizator. Oeanüiva. Pomladni čas. Pouk - Lhibljana. Pri-tMčje. Plemenita. Pristni Gorenje. Parcel 3V>. Po-f(«fvo 383. Pri:a.te'jstvo. Poštena řn zanesljiva. Poštena p'aönica. Ped iet :e 6613. Polena 20. Puch 330 Pridna gosoodinia 53 Pod-uradnik 35. Plum i --Ига«^ Slovenija 1437«. S'avbrr podjetft». SVirrmi interesi. Sejmar. Sezona ВЫ, Točni plačnik, Trgovina 500 Din. Točno p'ačilo. Točno plača. Tudi izven mesta, Točilmco in restavr. kuhinjo, Tatra, Trajen sporazum. Uradnica 35. Ugodna nalož'te v. V L.. Vsa oskrba in zadovoljstvo, Vzamem. Velepodjotje. Vesten 230. Vonrelege, Večna pot. Wählerisch. 106. 1800. 15/5 16—18 let, 36, li, 150, 90, 5432, 456, 195. Kuharica stara 33 let, se želi poročiti z gospodom — пајтаје dri. uslužbencem. Pred.nost imajo orožniki. — Cenjeroe dopise pod značko »Hrepenim po dobrem možu« na oglasni oddelek ».Jutra«. — Tajnost zajamčena. 15965 Gospod se želi v svrho žeuitve se znaniti z do 30 let staro gospodično, trg. naobraže no ali šiviljo. — Le resne cenj. ponudbo pod »Bolja je spomlad.- na oglasni oddelek »Jutra« 16000 Dva mlada psa mešana bernhardinske-ovčje pasme, izvrstna čuvaja, Ö in 3 mesece stara proda L)».'i G>rjanc. Višnja gora. 15759 Mladi psi volčje pasme po nizki ceni naorod-ai.i v Rožni dolini, cesta XVH/20. 15057 Dieselmotor 30 HP, p" ugodni ceni pro-dam. Naslov pove oglasni oddelek »-Jutra« 1 Pletilni stroj 14;35, rabljen, prodam. N* ogled pri tvrdki Ivan J.;x in sin, Ljubljana, Gosp-->-svetsfca сеГ-ta 2 16014 Čevlje kemično barva s strojem M. ТгеЬат, Ljubljana. Sv. Petra cesta 6. 15214 Ce nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuč. Ljubljana Wolfova ulica 12. 243 Slaščičarji, peki, hoteli in restavracije, uporabljajte samo čajno margarin« ma&Co ki je najcenejše in snako naravnemu maslu, ker je izdelano гз sveže smetane in rumenjaka in stane samo 26 Din kg. Franjo Svoboda, Zagreb, Žer javiceva ul, br. 2. MIKUš Mesti** trg 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- Hoška oblačila izvršuje okusno, po nepretiranih cenah JOSIP NOVAK Breg št 2 Sprejemajo se tudi obleke v popravilo, likanje in modernizacijo. 6058 Pristopajte k Vodnikovi družbi! Zahvala V težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega nepozabnega sopioga •in očeta, gospoda izrekamo za vse izraze sočutja vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vodstvu in nadzornemu odbo-ru »Nahavlja-lne zadruge uslužbencev drž. žel.« za irjih pomoč in naklonjenost v času bolezni, za po-kloTMiev krasnega cvetja in spremstva, enako uslužbencem zadruge, častiti duhovščini, častitim sestram v bolnici za njih trud m požrtvovalnost, pevskem« in glasbenemu društvu »Sloga-« za njih v srce segajoče žalostiake in vsem, ki so mu hiM dobri prijatelji in tovariši in so ga spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji pori. V Ljubljani, 24. aprila 1930. Žalujoča soproga Julija Končar s hčerko Milico. 612« Ureáuie Davorb Ravljen. Izdaja za kotffisorcij »Jutra« Addi Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Franc Jezer šek. Za inseratni deä je odgovoren Alaizij Novak. Vsi v Ljubljani