n l/ajvečji ilovendki dnemik T Združenih državah Velja za vse leto ... 16.00 1 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r, List slovenskih .delavcev v Ameriki, TELEFON: CHELSEA 3878 NO 185. — ŠTEV. 185. Entered u Second Class Hatter, September 21, 1903, »t the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. THURSDAY. AUGUST 8, 1929. — ČETRTEK. 8. AVGUSTA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. PRICETEK ZGODOVINSKEGA POLETA OKOLU SVETA VODLJIVI BALON SE JE DAVI MALO PRED ENO URO DVIGNIL IZ LOPE PRI LAKEHURSTU Na krovu imam dvaindvajset potnikov. — Če bo šlo vse posreči, se bo med potoma ustavil v Fried- richshafen, Tokio, na californijski obali in slednjič v Lakehurstu. LAKEHURST, N. J., 8. avgusta. — Davi par minut pred eno uro se je začel pomikati iz ogromne mornariške lope nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin" ter nastopil svoj polet okolu sveta. Slišati je bilo par rezkih povelj, ogromna zračna ladja je zažarela v žarki srebrnkasti luči, godba newyorskega sedmega polka je zaigrala ameriško himno. "Graf Zeppelin" se je podal na polet okolu sveta. Potovanje bo trajalo v najugodnejšem slučaju dvaindvajset dni. Da se preskrbi s kurivom in drugimi potrebščinami, se bo moral ustaviti, predno se bo vrnil v Lake-hurst, najprej v Friedrichshafen na Nemškem, nato v Tokio na Japonskem in slednjič nekje na californijski obali. Na krovu ima dvaindvajset potnikov, med katerimi je ameriški izvedenec za vodljive balone com. C. E. Rosendahl. Tega zgodovinskega potovanja okolu sveta se bo udeležila ena sama ženska in sicer lady Drummond Hay, poročevalka za Hearstovo časopisje. Pred nekako štiristo leti je Magellan vprvič dospel z ladjo okolu sveta. Vožnja je trajala več kot tri leta, dočim "Zeppelinu" ne bo vzel polet niti mesec dni. NA HUMBERTOVI BIGAMIST POROKI BO TUDI NAJ REDI PAPEŽ NAVZOČ OBE DRUŽINI Itaiij. prestolonaslednik Bruno mora skrbeti za 2 Humberto je baje zaro- družini s svojo tedensko cen z belgijsko prince- plačo $50 ali sinja Marijo Jose. znaniti s Sing Singom. RIM. Italija. 7. avgusta. — Zad- Frank Bruno; priznan bigamist, nji čas precej vztrajno poročajo, mora vzdrževati otroke obeh žensk, da se je italijanski prestolonasled- i kateri je poročil, s tedensko plačo nik princ Umberto zaročil z belgij- $50, če hoče biti izven Sing Singa, SLOVENSKO IME ZA PRINCA Enajstega avgusta bo objavljeno, kakšno ime je izbrala jugoslovanska kraljica za svojega tretjega sina. V. L. BERGER JE PODLEGEL POŠKODBAM SMITH0V PRIJATELJ JEZMAGAL ŽENA BO ANGLIJA NI POMAGALA ZADOVOLJNA PROF. SNOOKU Z NAČRTOM Znani socijalistični vod:- Kljub naporom široko- Nastopila bo kot priča za Delegati so na tajni seji tel j je podlegel poškcd- j ustnega škofa C anno-bam, ki jih je dobil pri j na je dobil J. G. Pollard BEOGRAD, Jugoslavija, 7. avgusta. — Jugoslovanska kraljica Marija je sklenila poudariti troedini značaj jugoslovanskega kraljestva z imeni svojih treh sinov. Tretji princ, ki je bil rojen pred par tedni na Bledu bo dobil izrazito slovensko ime pri formalnem krstu, ki se bo završil na Bledu dne 11. avgusta. Kakšno ime mu bodo dali, se zaenkrat še ne ve in se ne bo izvedelo, dokler ne bo cerimonija končana. Prestolonaslednik je sedaj star šest let ter se imenuje Peter. Drugi sin se imeniye Tomislav po hrvatskem kralju Tomislavu. Kralj Aleksander bo najbrž izdal ob tej priliki amnestijo, ki se bo tikala velikega števila političnih zločincev, ki so bili aretirani pod diktatorskim režimom. Pri tej priliki bj tudi odlikovanih dosti Jugoslovanov in inozemccv. Angleškega kralja Jurja V. so naprosili za botra. nesreči cestne železnice.! sko prlncesinjo Marijo Jose. Ta novica je tembolj zanimiva, ko se je izvedelo, da bo papež Pij navzoč pri poroki ter bo morda celo izvršil poročno cerimonijo. Zadnji dogovor, med Italijo, in Vatikanom, ki Je končal dolgi spor med cerkvijo In Savojsko hišo. Je omogočil, da oapež dejanski nastopi v tej vlogi. Papež Pij je baje zares obljubil, da bo poročil štiri in dvajsetletnega savojske^a princa in temnolaso belgijsko prlncesinjo, ki je stara dvaindvajset let. Poroka naj bi se za v rill a v Sikstinski kapeli v navzočnosti Italijanske in belgijske vladarske rodbine, zastopnikov raznih vladarskih hiš in vsega kardi-nalskega kolegija. O tej poroki so razpravljali v zad-jem 6asu na konferenci, katere sta se udeležila papež in nadškof iz Turina. Turinftki nadškof je baje prestolonaslednikov spovednik. — je odločil okrajni sodnik. Alger-; non Nova, ko je bil priveden pre-, denj v Kings County sodišču. Bruno, ki je star dva in trideset let. j ter živi na »apadni 139. cesti je bil i predstavljen dvema ženskama, ko-jih nobena noče imeti nobenega nadaljnega opravka ž njim. Dva otroka ima s svojo prvo ženo ter enega z žensko, s katero se je poročil na nepostaven način. Sodnik Nova je rekel, da bo raj-še tako obsodil Bruna kot ga pa poslal v ječo za dobo petih let ter pustil otroke nepreskrbljene. KITAJSKA ZAVRNILA PREDLOGE Kitajci pod nobenim pogojem nočejo nastaviti ruskega administratorja vzhodno-kitajske železnice, predno bi se pogajanja začela. BERLIN, Nčmčija, 7. avgusta. — Šanghajski poročevalec "Berliner Tageblatta" je sporočil danes neko nepotrjeno vest, da je nankinška vlada definitivno odklonila vse ruske pogoje. Poglaviten ruski pogoj je bil. da bi Kitajci nastavili sovjetskega ravnatelja kitajske iztočne žlezni-ce še predno bi se pogajanja pričela. Z druge strani pa poročajo, da bo kmalu obnovljen promet na kitajski vzhodni železnici ter da se ruski uslužbenci že vračajo na delo. ŠANGHAJ, Kitajska. 7. avgusta. Kitajski finančni minister Soong je resigniral, ker radi visokih vojaških stroškov ni mogel iznačiti proračuna. Minister Soong je bil eden najmočnejših mož nacijonalistične vlade. Njegov odstop bo najbrž do-vedel do kabinetne krize. MILWAUKEE. Wis., 7. avgusta. Victor L. Berger, predsednik narodnega odbora socijalistične stranke ter dolgoletni edini zastopnik socijalizma v kongresu Združenih držav, je umrl danes vsled poškodb, ki jih je za dobil, ko ga je voz cestne železnice vrgel s ceste na tlak, kjer je obležal. Zdravniki so ugotovili, da ima počeno lobanjo, h čemur so se pa pridružile še druge komplikacije. Nesreča se je zgodila pred tremi tedni. Star je bil sedemdeset let ter je bil velike in močne postave. Za-dobljene poškodbe so bile tako nevarne. da bi jim marsikateri mlajši takoj podlegel. Ncsreta se je pripetila, ko je zapuščal Berger uredništvo "Milwaukee Leaderja". Ta socijalistični list je bil ustanovil leta 1911 ter ga vzdržal kot edini dnevnik socijalistične stranke v Združenih državah, dasirav-no se je moral boriti s silnimi tež-kočami. Do pričetka tega tedna so zdravniki upali, da se bo Bergeru obrnilo na bolje, včeraj se mu je pa zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo. Mrzlica je dosegla svoj višek. Ob petih zjutraj je izgubil zavest, ob četrt na dve popoldne jc pa umrl. Ob njegovi smrtni postcljn je bila njegova žena in njegovi dve hteri Pokojnik je bil rojen 28. februarja 1860 v Nieder Rehbecku na Sed-mograškem. Šolal se je v Budimpešti in na Dunaju. V Milwaukee se je najprej posvetil učiteljskemu poklicu, nato je pa začel propagirati socijalizem. Njegovim prizadevanjem se je zahvaliti, da je mesto Milwaukee že pred dvajsetimi leti izvolilo socija-listično mestno upravo z Emilom Seidelom kot županom. veliko večino pri primarnih volitvah v Virgi-... m ji. RICMOND, Va., 7. avgusta. — Nepopolna poročilla glede primarnih volitev za governersko mesto kažejo, da je dobil John G. Pollard nominacijo na demokratskem tike-tu z večino *kakih 40,000 glasov. Kandidat Byrdove administracije je očividno zmagal v vsakem okraju države in v skoro vsakem posameznem mestu. S tem, da je bil Pollard nominiran, je izrazil narod Virginije popolno zaupnico Bvrdovi administraciji. Drugi kandidat Roosevelt Page, brat pokojnega pisatelja in diplomata Thomasa Nelsona Page-a. ni dobil niti deset tisoč glasov. Zmagal je le v svojejfi domačem okraju Hannover, kjer je dobil 400 glasov večine. Pollard je velik prijatelj bivšega newyorškega governerja Smitha te.* je znan nasprotnik suhačev. Njegova zmaga je tembolj pomembna. ker je pred kratkim znani metodistovski škof Cannon za-pretil, da sc bo demokratska stranka na Jugu razbila, če ne bo opustila vsake misli na pijačo. zagovorništvo. — Tudi mati stoji na njegovi strani.—Obe sta obiskali obtoženca. COLUMBUS, Ohio, 7. avgusta. — j Danes bo pričala v prilog Snooku,! ki je usmrtil študentko Theoro Hix, j njegova žena, Mrs. Helena M. tnook. Njegova žena in njegova mati sta ! haaške konference izjavili, da niso Snowdeno-ve številke točne.—Stre-semann je zahteval takojšnje izpraznenje Po-renja. HAAG. Holandska, 7. avgusta. — | Kampanja Anglije za popolno re-| vizijo Youngovega načrta so na-padle danes druge sile na tajni sega včeraj obiskali ter se dolgo ča- ji mednarodne politične in repara- OVA NADVOJVODA NAMERAVATA VPRIZ0RIT1 ZRAČNO POTOVANJE ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNKVNIK V AMK&lKl. PARIZ, Francija, 6. avgusta. — Dva nečaka pokojnega avstrijske-Bruno je sprejel odločitev ter ob- j »a cesarja Karola, ki prebivata se-ijubil, da bo plačeval. j na Španskem, bosta pilotirala j po celi Evropi, da obrneta nase po- -♦-~ j zornost ter se postavita pred sve- _ _ ' tom. Ta dva sta nadvojvodi Anton 25 UBITIH V NEDELJSKEMU« m™ Polet se bo pričel v Croydonu, Anglija, prihodnjo soboto. Obiskala bosta severno Francijo. Belgijo, Nemčijo, Carigrad, Budimpešto. Prago, Rim; Nico in Marseilles. Nadvojvodi letata po zraku že precej časa. Januarja meseca' sta bila oba nekoliko poškodovana, ko se jima je razbil v Dijonu aero-plan. PROMETU LONDON, Anglija, 7. avgusta. — Pet in dvajset oseb je bilo ubitih in 75 poškodovanih vsled nesreč na angleških cestah, tekom velikanskega prometa ob priliki zadnjih praznikov. Lepo vreme je le še povečalo število nesreč. ŠTIRJE OTROCI UBITI OD AVTOMOBILA LAKE ODESSA, 7. avgusta. — Štirje otroci Mr. in Mrs. Royal Johnson iz tukajšnje vasi, so bili na mestu ubiti včeraj, ko je potniški vlak Pere Marquette železnice zavozil na križišču v avtomobil, katerega je vozil eden otrok, dvanajst let stari deček. Vlak je povlekel avtomobil skoro pol milje od mesta nesreče. CANADA BO PILA LAHKA VINA STEERUWITZ IN BENEŠ Avstrijski kancelar in če-hoslovaški zunanji minister sta se posvetovala v Plznu na Čehoslo-i vaškem. sa pogovarjali ž njim. Tudi mati bo pričala v njegov prilog. Mati in žena sta morali obiskati Snooka, da ga ohrabrita po včerajšnjih dogodkih v sodni dvorani. Včeraj je bil obtoženec zelo poparjen in potrt. Poslušal je pričevanja vseučiliškega dekana, ki je bil dolgo vrsto let njegov predpostavljeni na ohijskem vseučilišču, in dr. Oscarja Brumelya, ki sta pripovedovala o njem razne grdobijc. Splošno se glasi, da se je javno zanimanje tega mesta za Snookov proces prej povečalo kot pa zmanjšalo. Včeraj je bila zbrana velika ljudska množica v dvorani in še večie pričakujejo prihodnje dni. Med radovedneži je več kot devetdeset odstotkov žensk. de- PRAGA. Čehoslovaška, 7. avgusta. — Avstrijski kanclar dr. Stree-ruwitz se je danes neformalno posvetoval s čehoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Dr. Streeruwitz je obiskal svoj rojstni kraj Mies, ki se nahaja sedaj na Čehoslovaškem. Potovanje avstrijskega kancelar-ja baje nima nikakega političnega ozadja, vendar pa so skušali zatajiti dejstvo, da sta se državnika sestala v Plznu. Dr. Streruwitz je odločen zagovornik zveze med Avstrijo in Nemčijo. To pa je zadeva, ki zelo zanima dr. Beneša. POINCARE SE VEDNO NE SME SPREJEMATI OBISKOVALCEV PARIZ, Francija, 7. avgusta. — Nikak sklep ni bil šc storjen glede druge operacije, ki bo izvršena na prejšnjem ministrskem predsedniku Poincareju. Državnik se počuti dobro, a ne sme še sprejemati ni-kakih obiskovalcev, kot je izjavil danes de. Marion. Njegova žena se mudi stalno v bolniški sobi. a ni-kakih oficijelnih buletinov ne izdajajo glede njegovega zdravstvenega stanja. cijske konference. ! Francoski in italijanski delegati-so vodili napad. Antonio Mesconi j in Henri Cheron. italijanski in i francoski finančni minister, sta i uneto branila Youngov načrt, katerega je potrdila konferenca v i Parizu ter zahtevala, da ga morci-| jo vsi sprejeti v celoti ali pa sploh ne. Cherona je izvolila francoska delegacija. da odgovori na napade Philippa Snowdena angleikeu t fi-' nančnega ministra, ki trdi, da ic Youngov na«.rt krivičen za Angli-' Jo. | Cheron je danes izjavil, da številke, kot jih je navedel M. Snow-den, niso točne in da bodo vsi na-narodi s Francijo in Italijo vred, vsled Youngovega načrta na izgubi. ne pa le Anglija, kot je izjavil Snowden. , Kmalu nato je nastopil dr. Gustav Stresemann ter ponovil, da NemCija. sprejela Youngov načrt kot temelj uravnave glavnih političnih in ekonomskih vprašanj Zahteval pa je takojšnje izpraznenje Porenske ter ugoden sporazum glede vprašanja Saar dol:r. ■ MAROKANCI SPREJELI FRANCOSKO VLADO PARIZ, Francoi?a 7. avgusta. Lucien Saint, v Maroku bivajoči general, je sporočil, da so Maro-rokanci splošno sprejeli francosko vlado, ne oziraje se na par zadnjih spopadov, ki so se završili med njihovimi in francoskimi vojaki. PM2 LADY BAILY JE PRELETELA ALPE TORONTO, Canada. 7. avgusta. Ontario Liquor Control Board je! sklenil v bodoče omejiti zavživa- ( kaj ^ Bazla pQtem je preletela Alpe v svojem Mcth aeroplanu. Re- ŽENEVA. Švica. 7. avgusta. — Lady Baily je dospela včeraj sem- nje žganja ter pospešiti uvoz lah kih fancoskih vin, kot je objavil danes Sir Henry- Rekel je tudi, da ne bodo skrčili cen žganja v Ontario. PREJŠNJI KONZUL SPOZNAN KRIVIM CLEVELAND Ohio, 6. avgusta. — John Popovici, prejšnji romunski konzul v Clevelandu, je bil spoznan krivim, da ni podpiral svoje družine ter je dobil od sodnika ukaz. kla je, da obžaluje, da ni mogla priti pravočasno v Pariz. Odletela je. kmalu naprej proti Marseillesu. ANGLEŠKA KRIŽARKA ZADELA OB LADJO LONDON. Anglija, 7. avgusta. — Admirali te ta je včeraj objavila, da je kolidirala angleška križarka "Cornwall" zgodaj v nedeljo zjutraj s parni kom "Scheer", ki je last DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 000 ................$ ».30 1,000 ..........$ 18.40 a,600 ................$ 46.75 * 8,000 ................$ 00.60 M 10.000 ................$180.00 v Italijo Ltr 108 ................9 9.7» 800 ......................fll.80 - 800 ......................$16.80 " 600 ......................$27.4f Tisksiila. IZPLAČILA PO POtTI ao REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZM PRISTOJBINO 73e. SAKSER STATE BANK COBTLANDT STREET, T§Uphon$t Bnretof new you, a. x> 0390 -o L A S NARODA" NEW YORK, THURSDAY, AUGU ST 8, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. mroBomaHsaeeaKKi "Glas Naroda" v&ii Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of strove officers: U8 W. Itih Street, Bwon|fa of Manbatan, New York City, N. Y.) "GLAS NARODA** (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za cclo leto-----.87.00 in Kanado ~..............................$6.00 Za pol leta ...........-...................43.50 Za pol leta ...................................83.00, Za inozemstvo za celo leto_______$7.00 Za četrt leta ................................$1.50 i Za pol leta .........~........................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda" izhaja vsaici dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ii- •• • .Tdttfm.iHuu' . .i:' ) uv'JJCTJ---i—:i-!i®'CXlIlifiS03BBniU2* ODKRITJA MABEL WILLEBRANDTOVE Mabel Walker Willebrandt je bila zadnje dve leti ("oolid«;vove administracije pomožna državna pravdnica Združenih držav, in njena naloga je bila skrbeti za izva~ janje določb prohibieijske postave. S svojim delovanjem se je žalostno proslavila ter je bila ena najbolj osovraženih javnih osel) v Wasliiiigtoiiu. Y začetku Hooverjeva kampanje jo je smatral narodni (»dbor republikanske stranke za svojo najboljšo govornico.1 \ Kansas Citv je podpirala Hooverjevo nominacijo,' pi»'j jt- pa delovala zanj v .svoji rodni državi Washington u J Kmalu po otvorjenju kampanje je govorila v Spring" i ieidu v državi Ohio, zbranim metoditovskiin duhovnikom. Pozivala .jili jc, liaj v protestantovskih cerkvah agi-t i rajo za llooverja ter je nesramno Smitlia in demokratsko stranko. zmerjala Alfreda Prvič v zgodovini izza dni rekonstrukcije na Jugu si je visoka uradna osebo v tem slučaju drznila mešati ve" :<> s politiko ter ščuvati člane ene veroizpovedi proti članom druge veroizpovedi. Povprečni Amerikanec, ki smatra vero za potrebno stvar, je v tem ozira precej občutji v. Služba za Električno Uporabo *Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti KO GRE ZA SEKUNDE SE UPORABLJA ELEKTRIKO Vsaka izmed 125 milijonov brzojavk, ki jih je na leto poslanih potom newycrskih uradov Postal Telegraph in Western Union sistemov, je bila poslana s pomočjo elektrike iz naših glavnih central. Nad 75 % jih je bilo električno natisnjenih v centralnem uradu ter na dostavnem mestu avtomatično prepisanih na sprejemni pisalni stroj. Velika množina pošiljk je poslanih skozi pnevmatične cevi, ki merijo približno 50 milj ter vežejo važne urade v Downtownu. V urah navala lete te pošiljke tako hitro, da jih še niso poskušali šteti. Našo elektriko uporabljajo za pasovne nosilne sisteme za oddajanje pošiljk; za električno tiskanje; za vse potrebe v poslopju; in za moteme generatorje, ki stiskajo zrak v pnevmatične cevi ter operirajo signalne luči in urnc-časovne naprave na ceveh. Sprva so brzojavni sistemi obratovali z baterijami. Sedanji visoko organizirani uspešni sistemi pa ne morejo poslovati brez popolnoma zanesljivega neprestanega dovajanja elektrike kot ga dobe od nas. President $ The Nhv York luiison Company Brooklyn l.?.;?-zapazila velik nered po omarah, kjer je bilo vse razmetano Opazila je tudi. da je bilo eno okno le priprto. Presenečena je vzkliknila: -"Okradena sem!" Ugotovila je. la ji je zmanjkalo v prvi vrsti 700 D gotovine, srebrna ura in 2 double prstana. Oškodovana je približno za' vsakovrstne 1000 Din. O vlomu je takoj obvestila' nosti. trnovsko stražnico, ta nato policij- Posebno v slučaju d«.brc p;im:*r< sko direkcijo, ki je odposlal detek-'je hudič nedosegljiv in neprekos-tiva. da je ogledal, kako je bil vlom Ijiv. izvršen. Kakor so nekateri stano- Če boš dopr; primero dajal. k;>ka i valci Mestnega loga pripovedovali, boš rekel podomace: jo dopoldne opazovali dva sumljiva Ali boš rekel: Oh ta gospodična moška, ki sta se okoli stanovanja je pa lepa kakor angelj! potikala in prežala ugoden trenu-' Ne. to ne bo držalo Angelj je tek. Izginila sta brez sledu in bo preslaba primera. najbrže njiju izsleditev zelo težav- Rekel boš: Punca pa taka — ko na. j hudič! ______________' Ali boš rekel v domačem govo- , ru: ! To vino je kislo kot jesih? Ali ! pa. — To vino je jako dobro. ----j Ne. prijatelj. Mi. kar nas je pre- V nedeljo. 4. avgusta je umrl v proste slovenski krvi. nu se dru-Clevelandu poznan rojak John gače izražamo. Z malo večjim po-Vukšinič. Pokojni je bil eden prvih udarkem Mi pravimo: naseljencev v Clevelandu. Bival ie — Vino jc kislo ko hudič Ali pa tam okolo 40 let. Doma je bil iz — Salabold to vino jc pa dobro — ga in peklenskega. Madžari pa ba-je celo SrtH\ Hrvate in Italijane prekašajo. Mi smo svojim hudičem tako o-samljeni, da res ne vemo. ka.i bi pocc'i ž njim. Zato smo mu iiaceli pripisovati dobre in slabe la;t- SMRTNA KOSA njeno in ni hotel na nobeno opaž ko reagirati. Neki Moščan je nato Krževske fare, Metlike. Ranjki za- ko hudič odhitel na vodmatsko policijsko Iz policijskc kronike. Franca Epiha, 21-letnega posest.- . - . i • i - • i-.-. i nikovega sina iz Stare Loke pvi Cerkve naj so se toliko mešajo v politiko, on tega ne Loke pri Kočevju je konj na paši ♦ »pazi, posebno ker se tO vmešavanje precej spretno in pri" brcnil s kopitom v trebuh in so mo- Tam se se izpopolnil v svoji vlo- miv lov Detektiv Močan se je vozil Aretacija glavarja kolesarskih tatov. Pred približno dvema letoma zapustil mariborsko kaznilnico in pušča soproga Marijo, v Steelton, stražnico, odkoder je prišla poli- Pa eno sestro Marijo Husic cijska straža, ki je nato odvedla drugih sorodnikov.. Raznožnika močno vklenjenega v. _ ______ Jc policijske zapore justične palače, j n Pred aretacijo je bil prav zani- PRINC JURIJ BOLAN krito vrši. Takoj se pa postavi po robu, ako visoki zvezni urad" rali fanta radi težkih notranjih po-š-kodb prepeljati v bolnico Marija Škulj, 63-letna služkinja ink pred vsem svetom poziva cerkev, naj se zavzame za na Golem pri želimljah- Jc včer^ * v * obirala češnje. Nenadoma se ji je politično stranko. odlomila trhla veja, padla je več , . . ... , , .i-i- metrov globoko in s težkimi notra- lllebrantkiu govor je povzročil vsledtejru tinlaj veh" njimi poškodbami nezavestna ob- ležala. Anton Šporn, 24-letni delavec iz Stražišča pri Kranju, se je te dni milski stroki in organiziranju ko- s kolesom po cesti iz Zelene jame LONDON, Anglija, 7. avgusta. — Kraljevska družina je v skrbeh ra- in rojak se bo takole izražal o svoji preljubi ženici. — Včasi je taka kot hudič. Sitna godrnjava, nezadovoljna. Toda jaz vse potrpežljivo in voljno prenašam. Kajti za delo je ni take kot je ona. Dela pa ko hudič. Precej običajno je sledeče vprašanje: — Zakaj si jo vzel. ker je gr- Hafnerjevo. Med prepirom ga je polila s kropom po obrazu. S tež- ko razburjenje in ogorčenje. Narodni odbor se je te navdušene liooverjeve misi" jonarke takoj otresel. Hubert Work, predsednik narodnega odbora je rekel. da ni mogel izvajati nanjo obenega vpliva ter da ni kimi opeklinami so ga prepeljali v , , . . . bolnico. Njegovo stanje je zelo rer;- a edel, kaj una na programu. no Fanatična dama je nadajevala mirno s svojo agitacijo.« Berl°g*r Marija, 20-ietna siuž- kin j a iz Izlakov, je dvignila prete- Dva meseca po Ilooverjevi administraciji je resignr žak tovor in ji je počila vratna kost. , . , , , . . , .Prepeljali so jo v bolnico. rala ter postala odvetnica mogočne korporacije. pazila na vsak njegov korak. Bil je nekdaj pošten trgovski pomočnik, toda krenil je v strampota. s katerih ni več povratka v solidno družbo. Čeprav vedno pod policijskim nadzorstvom, se je znal 28-letni Stanko Raznožnik, rojen v gorenj- prepiral s'svojo prijateljico Marijo skih Lescah in P^tojen v Godovič pri Logatcu, glavar kolesarskih tatov in njih pomagačev pri vseh lesarskih tatvin. Po prestani kazni proti Vodmatski ulici. Pri železni- je bil vedno pod strogo kontrolo škem viaduktu je zapazil dva rnla- di zdravja princa Jurja. ki je pred ] da JRo hudlč0 ljubljanske policije, ki je budne da moška v prav živahnem pogo- kratkim preklical vse javne sestan- _ j zatQ _ ^ elasi odgovor voru. Eden — starejši Raznožnik ke ter opustil svoje delo v runa- ker jc imel hudič par tavžent je v rokah držal še plavalne n3em uradu. Princ je baje nevarno: hlačice. Bil je popoldne v Tomačc-vem, kjer se je kopal v hladni Savi. Detektiv je oba možakarja temeljito premotril od nog do glave ter v starejšem prepoznal Stanka Raznožnika. Skočil je s kolesa ter ga hotel aretirati. Toda premeteni tatinski glavar je s svojim bistrim očesom zaslutil nevarnost ter jo je v divjem diru popihal čez polje. bolan. Predsednik se je te neljube sodelavke izuebil prejko" V močan vrtinec je zašel. Neki avstrijski državljan ki se ie mogoče, toda zdaj se je začelo tretje dejanje tragikomedi", kopal na prostem Kopališču ori|les, je. I Kamnici je zašel pregloboko v svojih vlomilskih in tatinskih poslih spretno izogibati svojim zasledovalcem. Večkrat se je celo maski-ral, mnogokrat je menjaval obleko Detektiv je nekaj časa sledil Raz-ter se predrugačen pojavlja v me- nožniku, ki je bežal daleč ven na stu. Detektivi so ga nad leto dni za- polje ter .se tam potuhnil. Ko je sledovali, toda on se je vedno pra- zaslutil, da je minila nevarnost, jo vooasno znal umakniti iz Ljubljaae je mahnil po poljski poti v smeri tja na Gorenjsko, kjer je potem or- j ganiziral prodajo nakradenih ko-! . -r RADA BI IZVEDELA kje se sedaj nahaja moja sestra MARY LIEB-MANN, doma iz Ljubinja pri Tolminu. Svoječasno je bil njen naslov: Mary Liebmann, 406 Van-derbilt Ave., Brooklyn. N. Y. Ako kdo ve sedaj za njen naslov, lepo prosim, naj mi ga javi. Rada bi ji pisala nekaj važnih stvan. Vnaprej se zahvalim za to dobroto. Moj naslov je: Jožefa Ga-bršček, Lubino 47. presso Tolmi-no, prov. Friuli, Italia. <3x 8,9&10> Policija je že lani prijela več i Dravo. Zaklical je na pomoč in ^.i^govih pajdašev, ki so prejeli za Mrs. Mabel Walker Willebrandt je začela pisati svo-jginU pod vodo. Nesrečo sta opazi- razne tatvine koles večmesečno je-, je spomine. Kar je skrivala globoko v duši, bo obelodani-jla Pekovski pomočnik Beigot in co' Sami 8lavarJevi pajdaši so pn-; 1 m- elektrotehnični mehanik Vistan, ki v »owvoiskfiti 1 nnes«. sta takoj skočlIa v Dravo ln že ne. Začela jc objavljati članke in v njih pripovedovati.! zaves'nela P°"e5reSenca sprtavlla ' *' na suho. Po daljšem naporu sta ga zakaj prohibicije 111 mogoče izvesti in zakaj Združene di- spravila zopet k zavesti zave niso tako suhe kot bi bilo morda suhačem in gosix>du Hoover ju povšeči. I>a ne bo odkrila ničesar novega, je jasno. Že v drugem članku je pa povedala nekaj nadvse značilnega. namreč, da je govorila v Springfieldu 11a zahtevo narodnega republikanskega komiteja ter da so gospodje v komiteju prav dobro vedeli, kaj bo povedala. S tem je postavila na laž Huberta Worka in dokazala, da je vodstvo republikanske stranke izrecno hotelo, naj te tekom kampanje vmešava vera v politike. znali, da je bil Raznožnik udeležen kot vodja pri 13 kolesarskih tatvinah. Kljub vsem naporom policija dolgo ni mogla spraviti S. Razno-; • žnika pod ključ. Zadnje tedne so se znova začele množiti kolesarske tat-J vine. Samo ta mesec je bilo prijavljenih in zabeleženih nad 10 tat-j vin.. ! Končno se je glavar kolesarskih' tatov ujel v nastavljeno zanko. 13. julija okoli 20. so se začuli na glav ni cesti v Mostah streli. Mnogi Moščani so hiteli na kraj, odkoder so se čuli streli. Bilo je na Smrtna kosa. V Mariboru je umrla Ljudmila Gombac, roj. Perozzi, soproga vpok.. višjega stražnika v Mariboru Mihaela Gombača. Pokojnica je bila iz znane slovenske rodbine v Dorn-bergu pri Gorici in je bil njen oče več let tamkaj župan. V celjski javni bolnici so umrli: dne 17. julija. 77. letni prevžitkar mestu, kjer se steka poljska pot v j Janez Šram s Polzele, dne 18. ju- glavno cesto ne daleč od Černeto-j lija, 70 letni dninar Jožef Šuperger ve gostilne. Tam so Moščani zapa -iz okolice Št. Jurja ob južni želez- žili mlajšega krepkega moža, ki je niči in 19. julija 48-letna prevžit- držal v šahu drugeca gibčnega or-j karica Neža Bele iz Donačke gore. jaka, sedečega na tleh. ; j Mož — detektiv Močan — je • ACMAD/^r\A»* 1 -t i Inženjersko diplomo I ljudem kratko pojasnil siatuacijo L»LA5 NAKUUA — LlSt slovenskega naroda elektrotehničnega instituta v Nan- ter jih prosil, da naj pomagajo od- cyju v Franciji, je dosegel Pavel vesti nevarnega kolesarskega tatu Oasparln, sin profesorja maribor- v vežo bližnje Č erne tore gostilne. v Ameriki! — Naročajte ga! Z MARLJIVIM 3TEDENJEM DOSEZETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam do- našajo 41% obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečno. Sakser State Bank 82 Cortiandt Street New York, N. Y. ske realke. : Tat se je ves čas držal zelo potuh-i In če po petih, desetih leti srečaš prijatelja? Kako mu boš rekel? Ali mu boš rekel: — Dragi prijatelj, že celih deset let te nisem videl. Pozdravljen, dragi prijatelj! Ne, pri nas govorimo drugače. Mi pravimo v takem slučaju: — O, hudič, saj bi te skoro ne poznal Že deset let se nisva videla. Hudiča. kaj si res ti? Kaj te še ni hudič vzel? V teh besedah sta vsa prisrčnost in odkritosrčnost. S temi besedami je označeno resnično zadovoljstvo srečnega snidenja. Sploh se da našega hudiča uporabiti prav za vsako stvar na svetu: — Dobro ko hudič, slabo ko hudič in majhno ko hudič. Stavec ne bo po vsej pravici godrnjal nad mojim rokopisom z besedami: — Tega rokopisa pa ne morem ritati. Ampak bo enostavno rekel: — Kako pa pišete tega hudiča, da še prečitati ne morem? Tujec se zlepa ne more priučiti naši govorici, dočim mu "hudič" leti že prvi dan Jako glako izpod zob. Naše ženske ga ne kličejo s pravim imenom na pomoč, ampak mu pravijo hudim an, hude ali hudoba. kar je pa navsezadnje enoin-isto- Koren je isti. namreč "hud", dočim končnica sploh ne pride vpo-Atev. In če se ne moremo kake stvari spomniti, pravilno enostavno: — I kako se že temu hudiču pravi? Tudi pri moji koloni igra hudič precejšnjo vlogo. Nekateri pravijo, da pisem dobro ko hudič drugi se pa jeze in priavi-jo, da pišem ko hudič zanič. "G LAS NARODA* NEW YOU, THURSDAY, AUGUST S, 1629 The LARG EST SLOVENE BAILTin U. S. A. L'Vl m SOVJETi RAZDEJALI SVETIŠČE JOŽA UKOVIC: ŽALOSTNA GORA Večerilo se je. Zlat oblak je ležal tirnico, nevšečno zažvrgolel In od- tujimi obrazi, med skopimi roka- nad borovniško dolino. Kočenija letel v barje. Samo solnce je pali- mi, med jaro gospodo.... Odnekod Je bila zavita v prosojno meglo, za lo, neusmiljeno pikalo in žgalo, do se razlega hreščava harmonika, na barjem so gorele poihograjskc pe- krvi žgalo. Prevaljah pojo dekleta šmarničnc čl; rdet«, stene in kamenita rebra, Nekoč pa je bilo vsem temu ko- pesmi. Za Trebevnikom se vije rde-ki varujejo globoke in strahotne u- nec. Očeta je zgrabila lokomotiva, ča pasica, zarja lega za gore. Nebo dore z umazanimi vodami, so se ve- ga treščila v pečevje, da se je raz- trepeče v brezbarvnem svitu, šc ličastno odražale v ognjeni luči po- bil. Tistikrat so tolki železni zvon- malo, pa se zatrne večernica ter se mladanskega večera. Pod Žalostno ci po vseh čuvajnicah: pik, pik bodo razmajali zvonovi, goro pa žehtela razbeljena železni pok. Prišli so gospodje s svetlimi "Ne pozabi na nas, na Žalostno pro^a in se neusmiljeno grizla v gumbi in vseprek pisali. Mati jih je goro," se spomni mati žalostne pose,suseno kraško grudo, med rdeč- rotila, da je ne vržejo z negodnimi ti in pritisne hčer k sebi. kasto prst in slakobno brinje otročici iz čuvajnice. A zaman! Iz- "Vrnem se, tedaj pa nam bo zo-Pred svetiščem na gori ic posta- seliti so se morali v razpadajočo pet lepo," se strga otrok materi iz :<> dekle, s cvetjem v roki. malce bajto pod Žalostno goro. rožmarin krčevitega objema ter odhiti za objokano in nemirno. Za njo se je in žalost so vzeli s seboj. .. In po- ogrado. Še enkrat se ozre na Ža-upcgibala starka; na stopnišču je tem se jim je zazdelo, da bo boljše lostno goro, cerkvica je mala, Ma-odložila težko culo. zategnila debe- »n lepše življenje, ako se razkropi- rija z belimi lici ni2ka, Jezušček le vozale in globoko dahnila. De- 1o. eden za drugim ... droban in mil; ves barski svet ob-kle si je popravilo krilo in se sklo- "Pojdiva v cerkev, Micanfca! — jema, od Bistre do ižanskih lazov, nilo nad culo Priporočim te Mariji, da bo rešena od Krima do razoranih polhograj-Zoprt ena. mlada in lepa! Nic v mestu Potem te spremim skih grebenov. Vse je tiho, veter spi več ne bo p as tiri ca, nič več ne bo dola." v hrastovju. Vasi so zagrnjene z di-nabirala brinja in zdravilnih ja- "Ni potreba, mati!" se brani de- m as to kopreno, vsa borovniška do-Hod. v mesto poj de. tam ni bajt in in vdano stopa za materjo pro- lina je zapeta v blažen mir, od beračiie. tam ni Žalostne gore. tam svetišču. "Bom kar sama stekli, Mrkuna do Marinovca v mlinu, od so uospodske hiše. bele in visoke, vsaj ljudje ne bodo oprezovali. kdaj Majerja in graščinskih v Bistri do tam ji ne bo palilo solnce rožniii sem odšla." Rožmanovega kovača v strgani lic. tam se ji bodo zasušili žulji na Poslednjič v svetišču. Cvet, luč tajti. rokah Vse bo kakor v sanjah... in mir! Šmarničn: altarček ie za-1 Micanka poslednjikrat prisluhne. Je bilo težko"" se je zdrami- strl s svilenčasto zaveso, stekleno Nekdo je kriknil, morda se je pla- lo dekle in zavalilo culo na cerkve- lepotičje se skrivnostno lesketa. An- šnemu popotniku smrt nasmehlja- m prat; Seli se smehljajo resnobnim svet- la, mcfrda se je zapuščeni materij niškim obrazom. Prastara tišina je srce raztrgalo. Pod gabri splaval Tekom pogona na vse, kar je verskega, so ruski boljševiki porušili zgodovinsko cerkev Ibcrske Deviec v Moskvi. in potisnila črno ruto na oči. Za hip sta obe začemeli "Ni bilo sile," se je branila starka , , .... zasolzent razlita Pod oboki. Mati pade na ko- svetla senca, bogve kam hiti, bog- lena. joče in poltiho šepeta* ve. kje se spusti na posvečena tla. "Milostljiva Devica! Šmarnic Ti Ali je sv. Jukund z Žalostne gore, V barju je prizvanjaio. nalahno natrgam, voščenko Ti nažgem. Sa- ali je očetov spomin, ki jo spremlja in pritajeno, kakor da trka angel mo čuvaj jo, ne dopusti, da jo zvr- na daljni poti.... drobnimi prsti po nebeških vra- tinči svet. V mestu gre za dekla,1 Na postaji je klenknil zvonec, v tih. Iz grape je polzel topel večer- a vendar naj ostane samo Tvoja daljavi je zavriščala lokomotiva. ni mrak. dišeč po kronicah. zlatih zvesta služabnica. Ti si naša Gospa, pi.skavčkih in mladih brezah. V modra in pravična...." groblji je žvižgal kačar, strahotno čas prehaja, dekle Zadene culo. > Iimri/ITfll in presunljivo. Nad Bistro je grka- mati jo vdano pokropi z blagoslov- LJUUtVli UAJ la lokomotiva in se srdito gnala v ljeno vodo. Zlagoma se spustita v __ klance. laz. kjer se zadnjikrat poslovi mati ' Da ne zamudiš vlaka.' zaskrbi od hčere, srce od srca, ki zapušča ženo v črni ruti. "Ne bojte se, mati!" se zgane de kle. Znak še ni bil dan " , mu sena. v čenci y šolah ko x uče Q naši pi_ Kolikokrat je cula ta mrzli znak crm rutl ln sklepa roki' Tezko tl savi (gajici); združeno je neloč- Vsakih pet minut se je zganilo ob bo v mestu- suvali te bodo. .." ljivo z zgodovino ilirskega pokreta; železni progi in neprijazno klenkni- . ' Ne morem- mall! Kai poreko z njim ge obuja slovanska roman- lo, vsakih pet minut so se prebudi- Uudjc, ko sem se že odpravila. Kaj tika s SVOjimi lepimi legendami, s le čuvajnice iz grobnega sna in se bomo jedli° °ceta je strla zeleznl~ Kollarjem in njegovimi "Hčerami pozdravile z zalobnim klicom. Že- ca' bajta nas nc Prezivl! Za vsa" Slave". Ne smemo pozabiti, da je lezen zvenk je zletel od Preserji ko sleno le2imo lnje' žhce smo ze bil dr. Ljudevit Gaj začetnik danes pod Žalostno goro preko vaških zelodal1 - vrnem se na jesen, zlat taRo ra2vitega zagrebškega tiska; reber do Borovnice. Nato jc pa zgr- medalJ°n vam prinesem za spo- 6 januarja 1835. je izšla prva štc- mel vlak. dolg in črn Tod je delal ml,V obcta mladenka uPre vro" vila njegovih novin "Novinc Hor- njen oče. Na vsakem pragu, na C1CnC 0Cl V dal*av0 Tam n<*ie leži vatske", ki je dobila že tisti mesec mesto, čaroben, zelenkast sev nemirno migata nad njim. Zd se ji, kakor da vabi, sladko vabi. a zopet hnila tistemu enakomernemu za- kako£ da ^ J1 roga sps-čen obraz ... narečje jn novi, na principu ciri-bijanju podpornih kamnov, petero Ali bo lam srečna' zad<>voljna? Med Ucg kQt južnoslovanske nacionalno Minilo je 120 let kar, se je rodil v Krapini hrvatski preporoditelj borni dom, brinje in razdrto škar- dr Ljudevit Gaj Njegovo ime je dovolj popularno; omenjajo ga u- "Micanka. ostani!'* ihti žena v slednjem vijaku se suše njegove krvave srage. Kadar mu je nesla na progo kosilce, je že zdaleč prislu- književno prilogo "Danica". Novine so izhajale v kajkavskem narečju, "Danica' pa je uvajala štokavsko Svetovno pristanišče Hamburg« Iz besede Hamburg se oglaša ne- zgolj bogatim iahkoživeem. Lokali ka tajnostna usoda, usoda posa- \ so silno razkošni, poglavitno atrak-meznikev in usoda srednje Evrops.1 cijo pa tvorijo takezvane "revije" Preko Hamburga zapusti vsako le- j predstave ritmičnih erotičnih ple-to nešteto izseljencev Evrcpo. pre- sov. ko Hamburga prihajajo običaji no- Dalje je v tej ulici lepa Kitajska vega sveta neposredno v Evropo, kavarna .kjer posedajo večinoma Hamburg je svobodno trgovsko Kitajci, zamorci in Japonci. Če za-mesto še izza časa srednjeveške , viješ v postranske ulice, najdeš ce-'"Hanse" in tvori samostojno dr- j lo vrsto barov in drugih zabavišč žavo v okvirju nemške republike; • Dalje ko greš ponoči, bolj si v te-šteje maloveč kot milijon prebi- j mi. Ta je pravo velemestno gnez-valcev, in je pretežno trgovskega i dišče sumljivih klativitezov. apa-in manj industrijskega značaja \ še v in prostitutk. Ponoči ne vidi: Ozemlje te države v državi je I redarjev; le tuintam pride patrulja manjše kakor je mesto samo, ta- i po G—10 mož. Kdor ima zaneslji-ko, da spadajo nekateri njegovi j vega. spremljevalca, lahko poseti deli, ki so dokaj veliki, že k pruski< tudi kako kitajsko klet, kier se pu-državi, tako na pr. mesto Altona j ši opij itd. Wandsbeck ctc. — Središče Ham- Že hujše pa je glede tega v okra- burga, ki se v najnovejših stavbenih načrtih imenu "City", je prav tako kot londonski City — središče trgovine. Leži med nabrežjem in Alstre Tu in v sosednjih okrajih notranjega mesta je celo omrežje širših in ožjih kanalov — imenujejo jih "Fleete" — ki omogočajo, da se spravi blago z malimi motornimi jih tik ob Labi. Tujcu, ki zaide pr vič v te zloglasne ulice, se zdi kraj nevaren že ob belem dnevu, ka-moli zvečer. Kdor pa se je žc privadil temi in pozna značilne ulič- 1 ne slike s številnimi mornarji in vlačugami spozna prav kmalu, da tukaj ni večje nevarnosti kakor v kateremkoli drugem velemestu. Ne- svojo ' domovinsko pravico". Velik de; pristanižua je "svobodna lu-ka". kjer se lahko založi in prevaža blago, ki ni namenjeno v Nemčijo. Če je pristanišče r.a ozemlju svobodnega mesta Hamburga že tako široko, da bi bil lahko promet vsaj še enkrat tolik kot je sedaj pa bi utegnil biti skoraj neomejen aico bi se bila tudi povsod na pruski strani zgradila in moderno u-j redila naravna pristanišča. Pruska ! in Hamburg namreč hudo tekmujeta med sabo. Prusi nameravajo dvigniti Altono in oškodovati Hamburg. Zdi se, da ta ne baš prijazna tekma silno škoduje razvoju trgo- j vine in tudi smotreni izgradnji pri- j stanišča. V pristanišču vidiš ogromno šte- I vilo ladij, med njimi tudi precej ! prekooceanskih velikanov. Največje ladje v luki vlečejo navadno vla-oilci, takozvani "Schlepperji", ki " i nc delajo tahko velikih valov. Pozornost vzbujajo železne konstrukcije, ki so podobne pajčevinam. Tc so moderne ladjedelnice, kjer se grade veliki parniki. Tu je tudi največji žerjav < dvigalo > na svetu ki dvigne na en mah 150 ton. Ob obali so bili zgrajeni v novejšem času nekateri oblakoderi 'visoke hiše», ki spominjajo na Ameriko. I 1 sabo "Plattduetch". ki jc po naglasu precej podoben angleščini in 1 ki ga ne raaumeš, če se nisi preje i bavil vsaj s slovstvom tega nareČ-[ ja. Vendar pa to narečje ni tako ] enetno, da bi na pr. Hannoveranec \ razumel hamburški "Platt". Seve-j da se v mestu povsoi izhaja z na-! vadno nemščino, tie ravno Ima tudi ta svoje lokalizme in izposojene tuje besede iz "Platta". holandske-ga in angleškega jezika. Irobraie-nejši sloji govore pismeno nemlči-no. Precej težko pa raaumejo Ham-buržani južne Nemce. V Hamburgu ne najdeš kavam po našem okusu, t. j. po dunajskem vzorcu. Ali zaideš v kavarno ki Je prav za prav rer-tavracija, ali pa ceio v veliko slaščičarno, morebiti tudi v neko vr^to bara. Nikjer ne najdeš tiste velike mirne kavarne, kjer bi imel na izbiro nešteto časopisov, kjer bi igral karte, šah ali biljard in kier bi se po-util domačega Tetra ni! Popoldan ;n zvečer je v wseh o-menjenih treh vrstah lokalov kon-> etri in občinstvo hodi tjR. da kaj zavžiic ali da pleše. Kdor hoče čt-tati časopise, si jih mora navadno ' prinesti s seboj, ali oa si Jih mora I navadno prinesti s seboj. aLi pa si jih kupiti "van de Tidungsfru" — cd prodajalke črsopLsov, ki hodi po , lokalih. Tuje nam je tudi. da se čez poldan dela in obeduje med 4. in 7. uro popoldne. Samo kdor je neodvisen. lahko kosi ob dveh ali irch. Začetkoma vrlo neprijetno poglavje je občevanje z domačini. Boljši Hamburžan se tu ti osebno razžaljenega, če ga nagovoriš, ne da bi te poznal. Le če se poslužimo "dunajskega"* ali celo bavarskega "narečja" — kakor menijo Ham-buržani — smo varni pred večjimi ! neprijetnostmi. V vsakem primeru j odgovarja domačin silno kratko. 1 precizno in kategorično. Počasi se 1 človek prilagodi razmeram in pozneje spozna razne tipe tega severnega ljudstva in vidi. da se da I z mnogimi dobro in udobno shajati: le sivnega prijateljstva ti ljudje ne poznajo. Ljudstvo je odkrito in do skrajnosti ravnodušno. Nas z juga hvalijo radi nase ljubeznivosti, olike in kavalirstva. ki ga sami mnogo manje poznajo. Sicer so silno samozavestni in ošabni, niso pa surovi kakor Prusi. Vse. kar želiš vedeti in vse kar bi ti mogli drugi dopovedati, najdeš objavljeno po zidovih in stenah. Teh napisov je silno mnogo in gorje ti, če si tega ali onega spregledal in se predrz-neš koga vprašati! V lokalih se ne daje napitnine ker si natakar zaračuna 10 odstotkov. katere ti rad zaokroži vedne navzgor. Posledica je slaba postrežba ter prevzetno in neprijazno osobje. Ako se prihodnjič nočeš jeziti, si prim oran dati vseeno še posebno nagrado. Izjeme scve tudi to potrjujejo pravilo. mož je stalo ob tračnici, vpognje-ni. enakomerno vihteči težke krampe. Za njimi pa se je sprehajal pust nadzornik... Samo, kadar se je približal vlak že na razdaljo puha, so se odmaknili v grapo, otrli čela pogledali za drvečo pošastjo, pa se zopet vstopili v vrsto, sklonili glave in zamahnili s krampi. Zopet se je oglasila ;stara, moreča pesem: pik, pik, pok, pik, pik. .. Nikdo se ni zmenil zanje, le včasih je pri-skakljal poreden kos, se postavil na 1 ffffftlfl Nova moč Otreaite se otrplosti. Se> vera's Esorka, zanesljiva odvajalna tonika, odpravi aaprtje, vzbuja boljži tek, boljše spanje, boljši po-čutek. Dobite Jo v lekarn* ESORKA DR ITQTVA u n KI lUu 1 V A NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE i O G L A S U J T E "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. .j.L j ----- . - --- . .,...- -------i----- ' - ........1 ■ J L. ----- | CENE ZA OGLASE SO ZMERNE | -I Alster je mala reka. ki .se izliva v Labo in ki je v Hamburgu dvakrat zajezena, tako da tvori dva velika bazena: večji se imenuje Aussenalster, manjši je Innenal-ster; peš ju obhodiš v 2—3 urah Okolica glavnega kolodvora, ki leži j vzhodno od Alstre. tu nudi slike svojevrstnega življenja. Tu je drugi zabavni center; prvi je okraj St Pauli, ki ga bomo še spoznali. Promet na glavnem kolodvoru je vrlo pisave zgrajeni pravopis. Njegovo šča ali k tovarnam. Radi teh delo je preporodilo hrvatsko kulturo in obrnilo politiko na nova nacionalna pota. Naš rojak Stanko Vraz je bil ena glavnih Gaje vin oprod, literarni izvrševalec njegovih idej. Dva kajkavca sta položila temelje hrvatskega in srbskega kulturnega edinstva — skupen književni jezik, ki izvira iz hercegovskega narečja in ki sta mu Vuk Karadži in Daničič pripravila še jezikovno podlago. Oba — Gaja in Vraza — je označevalo to, da sta pisala ta književni jezik dokaj slabo. Gaj sploh ni bil preveč spreten v pisanju. Toda stvarne zasluge dveh "ilirskih" romantikov in sa-njačev o "slovanskem edinstvu" ne bodo nikdar pozabljene. Afera, ki jo je imel dr. Gaj a Milošem Obrenovičem, ga je po 1 1848. kompromitirala in si ni mogel več pridobiti nekdanjega vplivnega položaja. Zapletel se je v razne intrige in neuspele akcije, ki so' mu prinesle težke boje za obstoj in za osebno prosost. Umrl je 20. aprila 1872. v Zagrebu, in počiva sedaj v Arkadi preporoditeljev na Miro-goju. Pran Kurelac je dejal ob njegovem grobu: "....ne moremo ga soditi, marveč pomilovati, obžalovati, odpustiti, porabiti slabost in krivico, a priznati mu pošten trud in vse, kar je storil dobrega..." To mu je že zdavnaj priznano in Ljudevit Gaj stoji pred novimi generacijami kot eden izmed onih, ki so s svojim delom zavestno ali nezavestno pripravljali veliko t> dmstvo slovanskega juga. koliko v nevarnosti so zgolj oni, v čolni — Schutten — s prekoocean- j Hamburgu dokaj številni ljudje, j štejejo f—10 nadstropij Veliko jc skih parnikov naravnost v skladi- j iščejo tajnih lokalov, kjer se nudijo j tudi takozvanih plovečih ladiedrl-šča ali k tovarnam. Radi teh "Flee- j kaka izredna doživetja ali kjer se j ^ ki ^^^ veuke parnike tov" je dobil Hamburg ponosno | hazardira. ime: "die nordisehe Venedig". Za; Predzgodovina skoraj vseh ubo-! nekatere dele mesta je primerjava j jev in ropov, ki se zgodijo v St. j z Benetkami upravičena j Pauli. izpričuje v polni meri to tr- j dltev. Samo ob sebi se ume, da je ! v takih podzemnih jamah nevar- Jadrnic skoro ni videti; samo ena je v luki. da se šolajo na nji mladi mornarji. Prav tako je z veslani-cami. Nepoučen človek se čudi, da vidi v pristanišču tako malo de- baš veliko. Sicer so tu številne ma le trgovine, ogromna skladišča in stanovanja revnejšega prebivalstva. Pristanišče je silno široko in razcepljeno. Obsega približno 4000 ha. bala je dolga kakih 170 km, kar zadostuje tudi za največji promet. Točka ki je navažnejša za osebni živahen, saj prispe dnevno kakih j Promet in ki z Prideš 2 malimi 270 osebnih in okrog 80 tovornih ! Parniki ali motornimi ladjami na vlakov. Ob obeh straneh Alstre sc : vsako P°ljubno mesto v labirintu lepi, mirni mestno deli, ob njenih j ~ ^L^ nabrežjih pa so krasne vile. gradi lavcev in mornarjev v delavnicah no. vendar pa sumljivih kotov ni PrjStanišce je skoraj popolnoma IADVERTI8M *fc Nm+d*'\ či. in dvorci hamburških bogatašev — in teh je mnogo. Te zgradbe se prikupijo tujcu zaradi lepe lege nad vodo, srečaš v teh ulicah malo pešcev, neprestano pa drče avtomobili. Prava slika bogatega mesta! Ob vzhodnem nabrežju leži fina Četrt Uhlenhorst, ob zapadnem pa Harvestehude, obe pa sta znani kot najbolj elitna hamburška okraja. Tukaj so edino občilo motorni čolni in ladje na Alstri, ki vozijo elegantno in tiho po Alsterskih bazenih in po Fleetih; vozijo redno kakor cestna železnica. Zapadno od notranjega mesta je ob LaM pristaniški del: dalje proti severu pa lea St. Pauli. To je londonski White-Chaple v manjšem obsegu. Ena sama dolga, široka u-Iiea z neštetimi zabavišči. Tu je najprej sloviti Alkazar, namenjen Landungsbruecken". — Koliko naših rojakov je zapustilo za vedno evropska tla. ko so prekoračili ta most! Most je dolg 400 m in leži na pontonih, da lahko sledi oseki in plimi, ki je v Hamburgu razmeroma jako visoka; razlika znaša 2 do 3 metre. Na tej točki ni zdaleka tako živahnega prometa, kakor bi človek pričakoval. Vzrok je vedno večja decentralizacija t. j. razširjenje in preosnova pristaniškega prometa. Osebni, prekooceanski promet gre danes večinoma tako: Popotniki se vkrcajo in izkrcajo v Cuxhavenu, kamor vozijo k vsem velikim parobrodom posebni vlaki. Pristanišče je razcepljeno v nešteto malih, deloma naravnih deloma umetnih zalivov in iuk. Vsaka ima svoje posebno ime in rabi v posebne namene. Posamezne pomorske , družbe — Reederein — imajo v enem ali v več takih zaUvih mehanizirano in opravljajo stroji delo. ki je zahtevalo nekoč tisoče in tisoče ljudi. Hamburg se ima zahvaliti za svoj obstoj Karlu Velikemu, ki je ustanovil hamburško trdnjavo: da pa se je razvil v toli mogočne pristanišče, gre hvala krasni naravni legi in prirodnemu pristanu, ki ga tvori iztok Labe. 120 kilometrov navzgor je Laba plovna za največje ladje, ki najdejo v Hamburgu varnejše zavetje kot v mnogih drugih pristaniščih Življenje v Hamburgu je dokaj drugačno nego pri nas ali na Dunaju. Domač« prebivalstvo je'hladnega temperamenta, nekam samosvoja pa je tudi vzgoja, ki ne šteje zgovornosit med dobre lastnosti. Tudi vpliv nordijskih držav ter bližnje Anglije in veter iz Amerike se močno čuti tukaj v "severnih Benetkah". Domačini govore med If A cr IN DRUGO ORODJE XV. \J O t« iz JUGOSLAVIJE Garantirane KOSE z rinčkem 'Ji, M. 'JS, :x> ill rrj palcev ..$1- 6 KOS? po ...................1.75 SRP .........................90 KLrEPIL.NO ORODJE .......1.59 BRUSILNI KAMEN 'Bergamo' .50 MOTJKA .................... .90 PRALCA ......................30 RIBE ŽEN za rep z 2 nožema -1.20 Poštnina prosta. MATH PEZ9IR ^^yXN'V^ V trgovini na drobno in v mali obrti so ljudje tako požrešni in kratki, da nam ta sistem ne more biti všeč in ne bi bil za naše razmere in ljudi. Velike trgovske hiše. ne glede na to, all so iste stroke ali ne, imajo razne sisteme, ki se_naslanjajo deloma na naše srednjeevropske, deloma na tuje, nordijske, angleške, severno- ali jilž-no-ameriške in na vzhodno-azlj-ske razmere. Prebivalstvo Hamburga rekrutlra iz ogromnega števila veletrgovcev, uvozničarjev in izvozničarjev. Iz višjih in nižjih nastaVljencev in — radi mehanizacije — le iz razmeroma malo delavcev. Trgovske žve-ze segajo v vse prekooceanske dežele. Zaledje Hamburga je vsa srednja Evropa, Balkan in deli vzhodne Evrope. Nabolj zanimiv del mesta je pič notranje mesto s svojimi starinskimi zgradbami z visokimi, strtoitnl strehami ("Giebelhauser") ob Fleetih. Že te hiše štepejo mnoferpfcfltt do 8 nizkih nadstropij; gornja tet*-ža nadkriijuje vedno spodrtjOjKa nekoliko dec i metrov; okno kiajof-na — cisto kakor prt starih ttiriOttb zgradbah Tudi soiidnost zgrAdlŠ ^i mnogo boljša kot pri Turkih. Store ulice so — kakor povsod —' eelo ozke. ^ 1 ^ ......— — . 1 ■ 11 ■ RAD BI IZVEDEL za naslov mojega brata JOHN ZOONC, doma iz Sekirice, p. Velike Lašče, Dolenjsko. Pred 3 leti je bil na 7 Wood St.. Braddock, Pa. Kje se seda] nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je komu žn&n njegov naslov, da ga mi apmuče in ma bom jako hvaležen. Če pa sam bere, naj se zglasi svoj earn bratu. — Josef Zfono, 1U3 E. 71. St* Cleveland. Ohio. "O LAS NARODA" NEW YORK, THURSDAY, AUG V ST 8*1929 The LARGEST SLOVENE DAILY ta D. 8. A. Mlada ljubezen. ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. I) < Nadaljevanje.) — O, stric, kako ljub si postal izza preteklega meseca! Če bi imela kos trate tukaj, bi kar kozolce preobračala. Oprosti! Pozabila sem. da Lom sedaj kmalu poročena žena! Vsled tega se moramo prav dostojno obnašati! Vsi trije so zapustili samostan ter se šli izprehajat po mestnem obzidju, ne da bi si dosti ogledavali okolice. Obraz Jakobine je zakril Sil ver ju celo verigo Pirenej. Abe j Bordes pa je moral ves ta čas občudovati Pireneje, da prepusti ljubeča sama sebi. Kmalu pa je pokazala Jakobina svoje veselje nad sinjimi, gorskimi vršaci. — Tam zgoraj je svetil tvoj ogenj! — je rekla. — Ti si ga torej videla? — Tekom prvega tedna skoro vsak večer. Oh, če bi ti vedel, kako dobro mi jc bilo! In neko noč si prižgal tri kresove. Zakaj neki? — Da ti sporočim, da sc je moj načrt posrečil in da bom naslednjega dne posestnik vodopada! Umolknila je zopet ter ga na skrivnem sunila s komolccm. — Pazi, on bi naju lahko slišal! Smejala sta se ko ju je abej Bordes opazoval. — Ubogi mož! — jc rekla Jakobina. Naslednjega dne so najeli voz, da se napote v Pontacq. Francoisa Montguilhelma niso našli v tej okolici. Pastir se je nahajal že več dnina povratnem potovanju v Oargos. Dohiteli so ga štiri in dvajset ur pozneje, v južnem koncu doline Argelez. ob vznožju gore Soulom. Bila je deseta ura zjutraj, ko je videl Silver, ki je skozi okno opazoval pašnike, ob bližnjem obronku ovce, ki so bile označene z modrim križem. V majhni razdelji od živali e končno vprašal abeja, katerega je takoj zopet spoma!. Ali je resnica, kar mi mali pripoveduje? Sveta resnica, oče Montguilhelm, in sedaj letamo za vami že dva dni, da vas proe-imo dovoljenja za to poroko! — Vsemogočni Bog! — je vzkliknil pastir. — Ali se ne šalite iz francoisa Montguilhelma, pastirja iz dežele Bigorre? Ne, gospodična jaz ne morem dati dovoljenja, kajti jaz bi si nikdar ne drznil imenovati svojo hčerko princesinjo, za katero jo smatram! — O, vi bi se že navadili, oče! — je rekla Jakobina. In ker sc je hotela zahvaliti dobremu možu za laskanje, ga je poljubila na obe lici. Vspričo teh poljubov so se pastirju orosile oči. — No, dobro. — je rekel, — če v resnici ni prevara, se bom tudi jaz veselil vajine sreče, otroka moja! Naj bi bila vajina zveza Bogu tako dopadljiva. kot je meni! Bog naj blagoslovi to uro ter naj izkaže svojo milost vsem, ki smo tukaj! Francois Montguilhelm je sklonil glavo Njegovi ustnici sta se tre-Ui od globokega ginjenja, a roki, ki sta zopet hoteli prijeti za vezivo, sta izpuščali pentljo za pentljo. Pigous, ovčarski pes je ravnokar zopet spoznal Silverja ter ga obkrožal z veselim lajanjem, dočim so prišla nežna, spomladi rojena jagnjeta bližje ter previdno ovohala obleko gospodične, nakar so jaderno skočile nazaj ter se pri vila k svojim materam. Abej Bordes se ni zopet pokril. Prisostvoval je že različnim zarokam v elegantnih salonih, blagoslovil je že marsikateri par v svečano okrašeni cerkvi, a nobeno teh slovesnih dejanj ni napravilo nanj tako globokega vtisa, kot ta kmečka zaroka, katero je sklenil pastir s pri-prostimi. iz srca prihajajočimi besedami, v senci kostanja ter vspričo krasnih gora s svojimi vasmi, travniki in gozdovi, ki so segali do za-f nežnih višin. Silver Je pokazal Jakobini očetove ovce ter jo seznanil z Bigorrom, čestitljivim oslom, ki je že dolgo vrsto let vodil čredo ali nosil svojega izmučenega gospodarja po prašnatih cestah ravnin ter po strmih stezah v gore Jakobina je gladila po hrbtih modro zaznamovane ovce ter po-gladila tudi čestitljivega Bigorra. ki je radovedno stezal proti nji svoja ušesa. — In ali se hočete že danes zvečer vrniti v Gargos, oče? — je vprašal Silver. — Da. mali, in če hočeš, lahko potujemo skupaj! — In jaz? — je vprašala Jakobina. — O, gospodična, vi bi bili preveč trudni! — Jaz lahko več vzdržim kot mislite. Sploh pa je tukaj Bigorre, seveda, če bo dovolil, da me vzame od časa do časa na svoj hrbet. — Moja gospodična hčerka. Bigorrja ni še nikdar zadela taka čast In če je pameten, bo sanjal celo noč o tem! Jakobina je skočila brez vsakega nadaljnega obotavljanja na osla in ta je takoj odšel v smer proti Gargosu. dočim se je čreda počasi zbrala, da mu sledi. — In Jaz? — je vprašal abej Bordes, — mene ste najbrž popolnoma poz&blU, ka ne? Jakblna in Silver sta seveda ugovarjala, kot se spodobi. — Je te prav! — Je odvrnil duhovnik. — Vrni ta se le domov, kot se vama ljubi. Jaz sc odpeljem nazaj v Argelez ,kjer moram govoriti z notarjem glede zakonske pogodbe ter zbrati potrebne dokumente za oklice. Ti Silver, ne pozabi na rojstni in krstni list! Stvari moramo hitro urediti. Torej srečno pot! — Kdaj pa pridete nazaj, stric? — Najbrž še danes zvečer in najpozneje jutri zjutraj. Zajtrkovali bomo nato vsi skupaj v župnišču. Jaz te pričakujem za gotovo. Silver. In vas tudi. oce Montguilhelm! Jakobina, ti boš obvestila Pupoto, kaj ne? Rec ji. naj nam napravil natlačene artičoke, kot takrat, ko nas ]c-t>b*Hk«-ut.<»'hlat><]. Cherbourg, Ilamb"'? Conte CJrande, Napo II. tiemna R DNI PREKO OCEANA Nsjkrajts In najbolj ugodna pot zs ootovanj« na ogromnih oarnikih: FRANCE 15. aug.; 2. septembra FRENCH LINE STATE STREET NEW VORK. N V COSUEICH LINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutje: VULCANIA 14. AVGUSTA— 28. SEPTEMBRA 2. NOVEMBRA i SATURNIA .11. SEPTEMBRA—16 OKTOBRA 20. NOVEMBRA : Sjiturnia in Vuh aiiin prekaša vse la«l-' je sveta v razkošju. t!o>ti in n»-'.užbw v Kvru-' (»>. 1'uschii« < ene ya tja in nazaj. Veti novosti na teh motornih lailjah vklju ; čim plavalni bazen v drugem rajeredu. PHELPS BROS. Jfc ('O. tieu Ageutje 17 Battery Place, New York i.DVEHTIShJ iN GLAS NAHODA domaČa zdravila v »a Jogi Imam Jedilna dinar«. Knjvjuovo jfCmciiu vo invo in import Iran a domača rdraviia, katera priporoča, mgr. Knajp v knjigi — domaČi zd ravnih Plilte po brezplačni cenik, v katerem je naaiaiko popisna* vsaka rastlina za kaj a« raDi. V ceniku t>odete uain nougo dmgin fcurismin sivar*. Math. Pesdlr •ox m, city Hail Sta. New York. N. V. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. / - c i CENA GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK 14. avgusta: J*resid«nt Koosevelt. Cherbourg. I>re~ 15. avgusta: Kram.*. Ha\r* Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Warl.iruhe Bremen Mauritania. Cherbourg 16. avgusta: Homeric. Cherbourg Arabl«.-. Cherbourg, Antwerpen \ Iilrndam. Uoulogne sur Mer, Rotterdam Augustas, Napoli. Ct-nova 17. avgusta: Hamburg. Cherbourg. Hamburg le viathan. Cherbourg 20. avgusta: lie de France. Havre 21 avgusta: Stuttgart. Boulogne sur Mer. lire-men Aquitaiil*. Cherbourg rge Washington. Cherbourg ure-nien 22. avgusta: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Urernen, Cherbourg, Kremen 23. avgusta: Vulcania, Trst Majestic, Cherbourg 1-tplanrt. Cherbourg Antw^rpen Hot ter dam. Boulogne aur Mer. Itut- tfrdam 24. avgusta: Albert B'-tllin. Cherbourg. Hamburg Minnek.thda, Cherbourg 26. avgusta: Resolute, Cherbourg Hamburg 27. avgusta: I'arls. Havre 28. avgusta: P-ererigarla, Cherbourg Amerlea. Cherbourg, Bremen 29. vagusta: I>r*-sdeii. Cherbourg. Bremen 30. avgusta: Olympic Cherbourg l*enntand. Cherbourg. Antwerp«>n Tterlin Cherbourg. Bremen New Amsterdam. Cherbourg, IV»t-t^rdam 31. avgusta: St. Lotil*. Cherbourg. Hamburg C-»nte Bia nos mano. Napoti. Genoi-a 1. Jesenski izlet. — sep. «.. MBe ne France". 2. Jesenski izlet. — okt 1«. "II® d* Prane«" Božični skupni Izlet. — 6. dec.. "He de F-,r.c»". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati r ; stari kraj, je potrebno, da je po-j učen o potnih listih, prtljagi in i drugih stvareh. Vsied nase dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedrzavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece* in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA GlaSom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim j prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriikih državljank, ki so se po 1. juniju 1938. leta poročili. žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičen! žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedriavljanov, k! so bOl postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na ! poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK ZASTAVE, REGALIJE, IN VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO VZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA. (Agency for Sparton Radie) IV A N P A f If ▼ *" * CONEMAUGH, PA.