Posamezne StevOkei Navadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*50. .TABOR- izhaja vsak dan, raz ven nedelje in praznikov, oh 18. uri a datumom naslednjega dne ter stane •nesežno po pošti D 10**—, *a ino-temstvo 18*—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10‘—% in ser ati po dogovoru. NvoSa se pri upravi .TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. PollAMa * j>E£ana~ v gofovlfti* Posamezne številke* Navadne Din —*75, oh nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul. št. 4, L nad* stropje. Telefon luterurb. šL 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št. 24. — SHS poatnočekovni račun štev. 11*787. Na naročila brez denarja ae na •aira. — Rokopisi so n« vračajo- Leto: lil. *^*«g«yaBa«Bagiai Maribor, sobota 4. novembra 1922. Majni temelji fašizma, j Valutami dogovor s Češkoslovaško. ^ ,9d'kar 5® fašizem postal gospodar' se mnenja o njem zelo križajo. • budje, H vidijo v njem preporod; acionn.lizma, znamenja prihajajoče j a"sanse evropskega človeštva. Neka-; . ri oheudnjpjo v fašistovskom vodji' *'issolinim tip heroja, ki si s svojo „('0no.voljo pridobiva mase in ž njimi j varja zgodovino; torej filozofija sta- j , 8a Garlylea. Drugi so bolj skeptični; n« pripisujejo italijanskemu fašizmu tfinv0116 V3®n06lfi- Italijanom je tempe-• več nego ideje. Še nedavno so Beograd, 3. novembra. (Izvir- dalije Je bil dosežen med Narodno Eam-no.) Z večernim vlakom so dospeli iz ko in češkoslovaškim čekovnim ura- dom dogovor, da bo češkoslovaški čekovni urad unovčil četice in menice, ki se bodo pri nas izdali trgovcem za nakup v Češkoslovaški. Ta institucija bo nosila tudi vse eventuelue izgube, ki bi nastale vsled valutnih izprememb. Številka: 250. S eksploatirati njihovo delo za napredek I naroda kot celote; 2. krčiti pota narodni ekspanziji, uveljavljati pod najboljšimi pogoji narodno delo na svetovnem trgu, zavladati nad slabšimi. To je tedaj skupna miselna podlaga fašizma in panigennianizma, in če proučimo teorija in razvoj pangermanizma v Nemčiji, nam bo jasnejša in lažja tudi sodba o idejni in praktični vrednosti fašizma. Kakor komunizem postavlja za vzor iot ,l ^orntmisti tako močno »večino* 3o imajo sedaj fašisti. Narod, ki s Jii; ? 'a'bkoto izpreminja. svojo ideale, Uk, Prage dr. Kunuanudi, n;egov pomočnik Plavšič in ravna olj Narodne banke Novakovič. 0 uspehu pogajanj v Pragi je izjavil Novakovič, da je glede nakupa in prodaje češkoslovaških kron oziroma našega dinarja dosežen „x >»»>«. —------------- . * u ~ * i. popolen spora-zum. Za nakup in proda- To je dalekosežnoga pomena za naše modiro arejeno družbo, tako si pan-jo dinarja se ustanovi v Pragi posebna trgovce, ki bodo vsled tega mnogo german^em m farnem postavi jata za centrala, slično pa v Beogradu za na- manj izpostavljeni raznim valutarmm .,deaj} in°ai° urejen nai od, historično kup in prodajo češkoslovaških kron. izpremembam in iz tega izvirajočim)j* ^dinico. Zato je komunizem Na ta način upa, da se bo onemogočila težkočam, dispariteta med obema valutama. Na- m°r© prinesti ozdravljenja današnji s, ^ki družbi. Tud.i vrednost fa.ši-| ideologije je zelo dvomljiva,1 L1 Z °^ai'om na demokracijo. j jo®ka m podobna, mnenja se križajo ‘nJ6 dni v komentarjih raznih listov, f5^'cc-'c>n'h dogodkom v Italiji. Toda t» 'e bvnutno gospodar Italije in jjka spravlja v ospredje. Kdor so peli ^^ičnimi vprašanji, mora zavzo-bram temu pojavu svoje stališče. klo p bi zelo napačno, če bi fašizem ?• 4 noveSa in izvirnega. Ni bil sa-tii0 lerascho nezadovoljen z demokrate’!Marveč tudi cela. vrsta, drugih miting v‘ 'r italijanskem svetu je bil tol-Wr£a. ^zadovoljstva znani znan-C, ;.,v Scipio Sighele, v zadnjih spisih ^ ^glielmo Ferraro. V bistvu gre ^oiu1- eTa razmerja med posamezni-ta* ®ei«to, a-li znansiveno: za indi-vSei ZCQl in kolektivizem. To .je najini,1 , J.a najvažnejši problem našega V rešu.i« evropska družba že »gg, ,.raaicoske revolucij©. Ne bomo po-11 .v njegovo teorijo in zgodovino, w Jairn° le’ da sta dva velika narodi r J^lla dvo specifični gibanji, ki JijQ ,esita akutni problem. Prvo giba-baugermanizem, drugo fašizem. Zofig®" i® skupino to, da imata isto filo-Podlago. Njuno stališče napram *kor (?n}u družbe in posameznika je ta3'1 ^entično. Oba poilvreU podreju-lsi ®PSanieznika nairodu. Narod je rični pojem. tg0^^?Sermanizom se je pojavil dokaj najbolj ga je ojačila nemška Išari .nad Francozi 1. 1870—71. Bis-3® bil njegov svečenik, cesar Vitu. bf1 Bismarikov učenec. Pangerma-je moral utemeljiti potrebo uem-ti ;ekspanzije, zato pa ni smrd računa-?l, demokracijo. j) današnja Italija je približno v istem to°žajri kakor Nemčija za Bismarko ^ časov. N jen naj večji problem je ^Pbdamslca konsolidiacija. Vojna »zma-^Je.razdražila masi: en del čuti nav-^1^'hje, drugi del razočaranje. Pro-ni bil rešen, razmerje med in človekom je ostalo na prej-Oij **®vadTŽni imdlagi. Državne fiuan-^ ‘Rajajo z vsakim budžetom slabše, Jelico, v; ev,™™ ne Pred prihodom StambuSiskeg® y Beograd. B e o g r a. d, 3. novembra. (Izvirno.) Alco se bo o priliki obiska Stam-bulijekega v Beogradu, dosegel med našimi oficijolnimi krogi sporazum, se bo gotovo sprožilo tudi vprašanje, zakaj ni ukrenil ničesar, da zatre koini-taško gibanjo na naši južni meji. Po našo državo in Bolgarijo, Zopet revoSuclja v ASbanf|f. Trocki obupal nad svetovno revolucifo. kozmopoliteki pan germanizem, in fašizem pa sta nacionalna. Oba pa stremita po svetovnem vplivu; prvi si jo začrtal cilj »Von Berlin ,bis Bagdad«, I drugi želi nadvlado v Jadranskem in zadnjih vesteh jc poveljnik komitašev j Sredozemskem morju. Guibalna sila o-na svojem pohodu dospel do črte j beli pa je ekonomska situacija obeh na-* Ohrid—Bitolj. To je početek nove več-' rodov. je ekspedicije na naše južno ozemlje. | Izločiti fašizem iz italijanske sredi*' »Tribuna« izprašuje, ali je to pot do; no in ga presaditi na pr. na jugoslo-prijatoljisko-sosednih odnošajev med venska tla, jo sicer mogoče, ne bi pa ^ hoo, ki nas na jugu Evropo % J^^adiiti, se je razvila italijan-a l^ffsemanizma, deloma pod vplivom, deloma iiopolnoma bilo na korist našemu narotdu. Če bi mi sprejeli pangermansko ideologijo, bi s tem napravili križ čez svojo bodočnost. T , o . „ ,r . . t 4 -r,- ; Isto velja za fašizem. Njegove metode London, 2. novembra. (Izvirno.) so po napadu umaknile v smeri na Be-,, ._____tv „ n- “ t, , v’ . . , Tr .... ■ tti j • , , Tr , . . ; bodo nodzgale italijanski nacionalizem Reuter poroča iz Aten: vr A bamji je rat. Vlada je zbezala v Valono. Mirje . ^ . , im ,T, , j.-,-! •• i.-i- ■ i, in nekoliko ozdravile njegovo clemo- izbrulinila revolucija. Vladno čete so vstaski beji so brli obešeni. Ii „ ®____ 1 kracijo, (o trajnem uoiiniku seveda se ne more nihče soditi, razen če hoče vero-i vati svojim mislim), v drugem mil je jul Pariz, 2. novembra. (Izvirno.) interesov bi bilo bolje, ko bi bila re- ’ Pa morajo nujno povzročiti nešteto kon- »Exoelsior« objavlja izjavo Trockega volucija izbruhnila v gospodarsko ne- fliktov, anarhijo in nazadovanje, VI o svetovni revoluciji. V sedanjem polo- odvisnih Zedinjenih državah, ki imajo i času, ko je Bismamk žel uspehe svoje žaju takega gibanja ni pričakovati in naj'boljšo industrijsko tehniko in naj- j diktatorske roke, so^se tudi na Angiieš- bi ga tudi ne bilo želeti, kar množice večje zlate rezom'©, ter v Angliji. Poli-j kem pojavili glasovi, naj vlada, trdneje še niso pripravljene. Rusija je zadnja tični položaj pa je omogočil revolucijo j brada mase in posnema nemško reak- država, v kateri bi smela revolucija izbruhniti. S stališča komunističnih Pomanjkanja tobaka v naši državi. Beograd, 3. novembra. (Izvirno.) Finančno ministrstvo jo protestiralo pri direkciji monopolov radi pomanjkanja tobačnih izdelkov, posebno cigaret, tor povdarja, da trni vsled tega država občutno škodo. Mussolinijeva metla. Pariz, 2. novembra. »Potit Pari-sien« poroča iz Rima: V političnih krogih trde, da bo Mussolini zahteval od min. sveta odstavitev grofa Sforzo kot italijanskega poslanika v Parizu, ker je Sforza brzojavko, ^ v kateri jo ponudil stojo ostavko in ki je ^ bila strogo tajna ter šifrirana, sporočil pariškim časopisom. Občinske volitve v Angliji. London, 2. novembra. (Izvirno.) Po dozdajnih vesteh jo delavska^stranka izgubila v Londona 200 občinskih mandatov. London, 2. novembra. Pri včera.i- vojnemu sodišču in sojen skupno ministri in cooitumaciam. Anglija plača dolgove Ameriki. London, 2. nov. (Izv.) V Cardiffu je imel zakladni minister Baldwin govor, v 'katerem je izjavil? Anglija bo 'delala po možnosti roko v roki z Ameriko. Morda bo ena izmed' prvih njenih nalog, da odplača angleška dolgove Združenim državam. Ti dogori so za Anglijo težko breme. Anglija pa jih prizna in jih prevzema. Rekla je .Ameriki, da jo odgovorna do slednjega pennyja in da bo do zadnjega pennyja poplačala. BORZA, C ur ih, 3. novembra. (Izvirno1. Pred-borza: Pariz 37.60, Zagreb 2.20, London 24.53, Berlin 0.08s/g, Praga 17.30, Italija 23.05, Newyork 548.50, Dunaj šnjih občinskih volitvah so glasom 0.0071, žigosane krone 0.0075, Budim* ^ 1 ' Sofija 3.75, samo v Rusiji, d očim se drugje ni mo-1 cij°. Modri državnik GHadstana je odr ;-la uveljaviti. {ločno odlklondl vsako drugo politično j metodo nego je demdkracija. Vprašaj* { mo se, kdo je zmagal v evropski zgodo-bo hotel odzvati, bo izreče,i posebnemu * vini: Bisanarik ali GUadstome? . 1 b,n r?10;. ■^■aklwr pangermanizem, ta-. ^.fašizem dva glavna smotki nim11^ naT°dne maso na znotraj, oveuiu mišljenju cnoien cilj; »Times« po dozdajnih poročilih konservativci pridobili 101, zgubili 32, liberalci pridobili 33, zgubili 15 mandatov, delavska stranka pa jo iz.gubila 368 in pridobila le 5 mandatov. Neodvisna stranka je pridobila 37, zgubila 19 mandatov. Turčija noče v Lausamie. London, 2. nov. (Izv.) Iz Carigrada poročajo: Sodi sc, da bo turška vlada odklonila udeležbo na konferenci v Lanenimi. Grški kralj pozvan na odgovor. pešta 0.22, Varšava 0.04, Bukarešta 3.47. Zagreb, devize: Dunaj 0.082—0.087, Berlin 1.20—1.50, Budimpešta 2.33— Demokracija je danes v krizi, o tem1 ni dvoma. Upadanje avtoriteto, duhovni moralni in idejni kaos, gospodar site težkoče, slepi stvanikarsko-pohtični boji iitd. — vse to so simptoni te velike fari* ze. Toda demokracijia je nujna in neizogibna oblika sodobnega življenja, To je sijajno dokazal boš komunizem^ ki je pod egido »diktature ptroJotairijaK ta« porušil temelje demokracijo, zaito' pa danes žaluje na razvalinah lastne/ hišo. Nobena ekstremna točka so ni dala izvesti; komunistična Rusija so je morala vrniti na stare demokratične temelje in polagoma že zopet uvaja za* sobno lastnino in demokratično pravo. Danes gre za to, da države in narodi pokažejo, kaj je in kaj ni demokracija, da ozdravijo svoje množice od vročice, ki jim je slikala čarobne utopije, da pa na drugi strani dajo mesta ljudem, ki so sposobni, s pomoV;o treznih in prosvetljenih množic izvrševati delo sta-i rili zgodovinskih herojev. Modema im diustrijska kultura ne prenaša aristokratskega realizma, ne prenaša pa tudi komunističnega idealizma. To so v glavnih obrisih idejni temelji fašizma, podani za one čitatelje, ki poznajo idejne struje zadnjih desetletij in ki iščejo v političnih pojavih tudi vzroke in posledice. Diagnoza fašizma je tedaj:' 2 63. Bnkairešt 40.75 -42.25, Milan 250 Postou8> strniti s pomočjo nacionalizma O-.J T.nm.a™ -no m ^7 vr 1. i razdvojile ljudske mase in jih vporabiti 272.50-277.5C, Neuyo.rk! za rešitev glavnih ekonomskih problemov! —254, London 61 62, Pariz ^ 432 50 437.50 Praga Italije, hkrati pa jih vzposobiti za narod- 198.50—201.50, gvica 1120—1110, Varša- no-romantični imperijalizem. Prognoza va 0.445—0-545, valute: dolar 60—61, le- Poskus je problematičen za samo Italijo, vi 29—31, češke krone 195.50—198.50, za °stale narode Pa nesprejemljiv. Kako funti 267-50-272.50, franki 430, drahme ^ Sln°b"e,sla v praksi’ se ne da im 1 soclltl-boroden pojav, pangermamzem, je Atene, 3. nov. (Izv.) Listi poroča- 10°’ madz- krone 2.2n—^.56, marke 1.39, polomil na trdih dejstvih eodobno-jo, da bo kralj ker se smatra odgovor- lefi 43.50, Ure 246—250. ; ga ekonomskega in političnega žir- nirn za poraz »a zlom Grške, pozvan j, ljenja, dasi je bil izgrajen mnogo trdneje pred proisko vatno komisi te. A ko se ne'. *—o— i in je imel solidnejše pogoje. J—usr »TXBOK« Maribor,. 4. goveinto l.jgl Češkoslovaško-štali-janski spor. Italijansko čaiaogiisje se zmova živahno bavi z idejo oeškoelovaško-jugoalo-venskega koridorja ter ogorčeno napada Češkoslovaško, da se še ni odrekla temu načrta. S tem hoče italijansko časopisje očividno opravičiti zadržanje italijanske vlado v avstrijskem vprašanja, v katerem skuša provesti sabotažo. Nairavno je, da. so italijanski napadi na Češkoslovaško še zaviti v nekak »boljši« ton, doeim so pa napadi na. Jugoslavijo do skrajnosti brezobzirni in surovi. Zanimiv ie v tein pogledu tozadeven član ©k lista »La čoce Rapublie" nn«, v katerem se naravnost in brez prikrivanja očituje zadržanje Italije na prana Jugoslaviji, odnosno na-pram Mali antanti. Ta. republikanski list konstatira pred vsem, kako je vsa naoijonalna in fašistovska štampa takoj po sestanku Beneša, in Sehanzerja v Benetkah naj resneje prerokovala, da »postane Trst kmalu Češkoslovaško izhodišče na morje«. Toda skoro istočasno je isto časopisje začelo v dnevnih člankih in noticah kaliti razpoloženje naprsna Jugoslaviji ter s tem seveda tudi proti Češkoslovaški ter proti celi Mali antanti. Ravno te dni pa je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v praškem parlamentu naglasil, kako skrajni čas je, da se odstrani neprijazno razpoloženje Italije napram Mali antanti. Odmev Beneševih besed pravi list — ni še izzvenel, ko smo dobili poročilo o govoru fašistovakega. vodje Mussolinija v Neaplju, ki je odkrito izjavil, da ali se bo fašistom izročila, vlada mirnim potom, ali pa si jo bodo priborili s 6ilo. Program te vlade bi bil seveda ■vojna proti Jugoslaviji, ali z drugimi besedami, proti Mali antanti, ker .ie Mussolini, ki je poprej priznaval ra-pallski ugovor kot nujno politično potrebo, sedaj v Neaplju i 'javil, da "odklanja« vsak spcrazum, sklopljen v Sv. Margareti med Italijo in Jugoslavijo. češkoslovaško časopisje odgovar-jjja na italijanske napade, v kolikor se iti nanaša jo na Češkoslovaško. Podu službeni .praški »Čas« pravi, o-adnajoč se na ohlajenje avscrijsko-itali-janskih odnošaj-ev, da želi Češkoslovaška v svojem lastnem interesu, da se .odmošaji med Italijo in Avstrijo ne poslabšajo. Želeli bi — pravi »Čas« — da iz sedanje situacije Italija, a osobito meslužbena, Italija, črpa tiouk, da se za-tmore samo s sporazumom in nesebičnim sodelovanjem o čuva?! mir. Z neopravičenimi težnjami za ojačen je prestiža ter z kneperialistienimi asjpiraci-jjami se mir resno ogroža. Mi ne želimo jfe, da pride do sodelovanja med Italijo ju Avstrijo, nego, da se tudi nam omogoči sodelovanje z obema državama. »Lidove Novime« ostro napadajo na-flfbopainje Italije, da. se dokoplje do pri-tveligiiranega položaja pri izvajanja akcije za sanacijo Avstrije. Ako je Češkoslovaška dovolila Italiji, da dobi v mednarodni kontrolni komisiji pred sednisko mesto, s tem ni prizna’ j. Tta- Rudyard Kipling: Zdravnik hiše. (The Kouse Snrgeon,) Iz angleščine prevedel K. P. (Dalje). V gostilni sem pogledal v zrcalo. Videlo se mi je, da mi zadnji dan tedna nj baš prijal. Vse, kar sem v Holme-serofbu doznal in doživel, som si drugo 1 jtoitro natančno za,beležil. Nadejal sem ■ae, da ee bom talko iznebil spominov na, strašno hišo. Toda, dožiiki so dejetvova-li na mojo dušo tako, kakor pravijo, da učinkujejo na telo nekaki žarki, ki so še povsem neznani. Manj eem sposoben za Sherlocka Holmesa tank or kateri si bodi mojih ananeev; nedostaju mi metode in potrpljenja. In vendar me je sitno mikajta misel: kaj, ko bi zasledoval tisto nadlego do njenih korenin, do njenega javora. Nobene teorije ni bilo, ki bi mi pokapala pot, razen meglene ideje, da $em zašel med dva električna pola in sprejel udarec, ki je bil namenjen drugem?«. Nate sem občutil v duši silen nemir. Promatral sem se natančno; hal sem ee, da me bo zgrabila groza pied nfldaa.ravnim; a Suša mi jo ostaja liji nikakih vodečih vlog. češkoslovaška želi, da se obdrži in zagaranrira ne-zavisnosit in prosperiteta avstrijske republike. Tri cilj pa bo dosežen samo tedaj, ako bodo vse zainteresirane države nesebično izvajale akcijo za reševanje Avstrije. _______________ Politične vesti. * Zanimivosti iž nemškega političnega društva. V dokaz naši trditvi, da je nemško politično društvo na Široko odprlo vrata tudi renegatom za vstop, navajamo točko pravil, ki govori o članstvu: »Mitglied kann jeder Staats-bširger manniichen Gesciilechtes des Konigreiches SHS iver d en«. Nikjer ni-kakšne omejitve, da je vstop omejen samo na Nemce. Zrniči mo je, da se je n. pr. učitelja na trgovski šoli Koivat-seba vpisalo brez njegove vednosti — kakor on sam trdi — med člane ter da si je navedeni naknadno dobil potrdilo, da je izbrisan iz članskega seznama. Končno še pribijemo, da je bil na dan ustanovnega zbora pol. društva v Mariboru znani dr. M ran la gg iz Celov-ca s svojimi sinovi. Da ni samo slučajno prišel v Maribor, o tem no dvomimo, in vemo tudi, da si je izstopati! potni lkt za Jugoslavijo pod firmo nekega športnega društva. In naši tako-zveni Nemci vkljub temu še vedno z vco drznostjo trde, da nimajo zvez z inozemstvom. "Sultan odstavljen. Iz Carigrada javljajo, da je narodna skupščina v A n gori proklamirala odstavitev sultana. Naslednika ni imenovala, pridržala pa, ei je pravico, izvoliti državnega poglavarja, brez dinastičnih pravic. Država se bo imenovala odslej mesto »Otomansko cesarstvo« — »Turška država«, kar pomenja proglasitev republike. * Pri občinskih volitvah na Angleškem je po dozdajnih poročilih doživela delavska stranka hud poraz, napredovali pa so konservativci. Značilno za predat oječe volitve v parlament. * Grčija pristala na lansansko konferenco. »Temps« poroča iz Athen: Grčija jo pristala na to, da se skliče orientka mirovna konferenca v Lau-•sani. * Volitve na Grškem. Volitve v pa-r-1 aaneait bodo v drugi polovici decembra. CKOZOBOHOOTJEnaCSJOGJDKOISCJSOHCJOD V SOBOTO IN NEDELJO NABIRALNI DAN LJUDSKE KNJIŽNICE. oanHriffinanEnanroETOSDHasnHaBCMa Deieima kronika. — Izjave Dušana Plavšiča v Pragi. Pomočnik jugoslov. fin. ministra g. D. Plavšič jo v Pragii povodom razgovora izjavil o valutni re.gulhriji dinarja sledeče: Mala antanta je danes v pol. oziru za Srednjo Evropo največjega pomena. Če pa, naj to ostane, mora na-praim ostali Evropi tudi v gospodarskem pogledu nastopati enotno. Mora- le človeško ogorčena, baš kakor bi bila žrtev neprimerne in n ©ban« šale. Zvijala se je v bol ih in hi la tako razdražena, da je drhtela v meni vsaka žrlica. A ena misel me je vsega oblači a!a, ki je ni moči dovolj jasno izraziti: silila me je nazaj v preteklost, To me je uverja- lo, da mi bo podjetje uspevo, ee so bom nameril na pravo pot. Čez nekaj dni mi ie prišlo na misel, da bi šel v pisarno gospoda, solicitater-ja J. M. M. Baxterja, kj je bil proda! gospodu M’ Leodu vilo Holmes ero fr. Povedal sem mu, da se mi posestvo dopode in da bi ga nad kupil. Ali bi se ne hotel zame pogajati v lastnikom? Gospoda Baxtorja, velikega, že malo osivelega, grgrajočega moža, moja ponudba ni posebno vnela.. Prodal sem vilo goepodu M’ Leodu,« :e dejal, »in ne vem, bi se li zdaj spodobilo, da mešetarim in pobijam ceno stvari, ki som jo prej hvalil. Sicer Vam lahko priporočam --------.« »Znano mi je, da zahteva neverjetno ceno,« sem mu prestrigel besedo, »in za nameček še zahteva tisoč funtov za to, karo vem, da človek lahko preživi v takem roiku veko ve duševne potrtosti. »Dobre se spominjam«. Usta so se mu malo razklenila, kakor bi bil skusil staro gren. »Take stvari me seveda na motijo,« sem nadaljeval. »Jaz si' ni^m vtepel v glavo, da bom kupil le takšno hišo, ki je smrt še ni poselila.« _ »Seveda me. Nihče se s takimi stvarmi ne ukvarja. Gospod M’ Leod je malo muhast — prav za prav njegova žena; in ker sem mu mogel ugodili, sem mri ceno nekoliko navil — kakor mi je velel zajem moie stranke — d asi mi je bilo zelo neugodno.« »Zato sem so tudi nabodi Jč Kam, Iz tako, da vsak Ip izmed ni- ^r'We ”, : morda tudi več, ter postavi a .. čim preje. Moja misel te izven .u >-mo dobre organizacije in >“"0 ne požrtvovalnosti je treoa.« -* ’ mi priporočamo Nučičev pred 0=, važevanje. Izkaz njegove z,Jir :e I Samo kot H. izkaz prispevkov za korčev spomenik na drugem. mestu. — Jugoslov. akad. društev E.u Dunaju. Z našim osvooooeto ^ u j edin jen jem se je izurim! ^ idealov naših predvojnih ganizacij; zavedni jugosmvansK hočejo nadaljevati začelo oe o ^ , .©dvojnih tovarišev m IlT1V-jLiof, •■■’ja, drugi, važnejši de! ten Ja. 'reč popolno ujedinjente •, ^ ■ divanov in stapljante na*0S’’’ j ju- ■ A še trcl.nenega naroda v nfl. 0jj. goslovanski z enim kultu rmm . tičnim ciljem Da. to privede s ,. bila osnovana že lansko^ *eto^ ,8 organizacija. »Triglav«, ka.ora stavila gam to cilje za nalogo.^ . . ^ kom toga šolsltcga leta se je zop- pu-številno odzvala, akad. mladl.ja $ naju pozivu »Triglava« in i sjed^j svojem prvem občnem edibor: Predsednik: Bonoom * Ante, cand. med., podpreds.- _ ^ivoj* Joža, cand. ing. forest., -^nL,v Jl: novič Damjan, cand. med, Igo Oraš, cand. ing. forest,, 'to^ari šlefič Tefkija; stud. med., e,..j0jčar! Rupnik Viliko, cand. med., 'Km1' aThi-Gavrilovič Bogdan, cand. in6," otl!boi'’ var: Dolenc Vladimir, abs. m® •’_f.^)ijfc niški namestniki: MafenkbvrO-c;ind. med., Guteša Petar, ca revizija: Hadžič Mehmed, ca Pivnička Milka, stud. iuri j^gke« Skamnmrvn v SloVftDJl* ^ 1 _ — Samomori v Slovenit letu je izvršilo v Slovenil 117 oseb. Od teh se jih 6» vstrelilo 38, a utopilo 18. se zaklale, tri so se vrgle pejj; pa sta se zastrupili »NarP^J j* ša« smrt samomorilcev v »10 torej še vedno — vrv. q\jef> — Posojilo IDO milijonov ^ Kakor poročajo listi, naj m e ^0]^ va v Eranciji posojila JOP ^ vnj' frankov, katere poirabi za ske, naibavo orožja in municU • ^ posojilo zelo nujno, sc postoP gojanjih po skrajšanem te©11, — Ustanovitev fašistov paP8/' Berlinski listi poročajo, da in izgredi komunistov rodiu . nalist.ičnih krogih močno P’ .. ffet? ki je sklenila ustanovid P° v čiji posebno organizacijo V° , jjglc italijanskih fašistov, ki bo lin L -go boriti se proti ibomiunistom^.^ jf? protinarochnim elementom. Z8] vstop v neonske fašislovskc JC cije je našel vspešno dober slej je vpisamih že lepo š'tcv’ dija^J ki pripadajo največ krogom bivših častnikov, uradniko"«, ^ in raznih drugih n nm ešžence^ ■ Vari • njegovih' beised sem posnel, hiša prav dobro znana.« paj i »Da, da, poznam jo, • jo sezidale moje sorodnice * »Gospodične Monltria, ‘ zamimavo! Brez dtvoma bo bn ne v posestvo, preden ec . prekrili z novimi stavbam1-1 »Prav res, močno jim ]e Ljlreli i »Nič se ne čudim. Ta*0 .^jjji, ^ sotečem kirnij. Ne morem jih je napotilo, da so vilo te tri Med Angleži je navada ^ širjena, dia v vljudnem Z^A a\ & A trudil' sem se na, vso moč, da ^ gs> prikupil — nčh:6e ničesar -10 proda le radi denarja. , -v »Gospodična Neža -s trn — je zbolela« (govoril ^ o dano) »in ker so se silno uu mova/nje prodale.« 1 *' »Naravno. Slu-bi! sem, bahir-^to-nekaj takega. - O Mouiibriejih (moj Demon m gi . ati jih je v istem hipu ustv> da jim 3* raD,; - tfn.1 V »Ne vem, ali smo si kal _ . moči domnevati, dena.r.« odgovoril samozavestno.. odrastek redovkbe j-" rz," : d#,. .(Ealie Mafflj*p;-4r®waw im r»T S B D R V SCran 3. Dopisi. Od sv. Barbare v Slov. Gor. Pred PM dnevi je bil tukaj shod mvalidor. Govornik je pobiral tudi od invalidov prispevk« za invalidsko organizacijo. Bilo je precej invalidov, večina posestniki. Govornik jfe razmotrival različne potrebe invalidov, zahteve na vlado itd. Napadi je med drugim uradnika od °«* gl. Maribor, da je dal rubiti neko yaovo invalida. Mtienja smo, da tudi >avalidi spadajo pod enake zakone kakor ^rugi državljani ia upamo da govornik 2 enakimi govori ne pride več. Slovenska Bistrica. V proslavo 10-^ nice bitke na. Kumanovem je bila v dne 24. okt. ob S. uri zjutraj darovana v farni cerkvi daritev, ki so ji Prisostvovali zastopniki uradov in vo-MS*-ter uSitel-'stvo s šolsko mladino. — cestni aprovizacijski odbor se je raz-~ Pritegnili so se Se sledeči gg.: AMoKč Vekoslav, Kolarič Jurij, Marin-, Anton in Zurman Jos. Odbor se je aece konstituiral: predsednik Lorger arnund, podpredsediik Dorn Josip in oriki Matija. — Mestni občinski tnk 3e v svoji se.ii, dne 27. ok- * ,£a t. 1- da se bodo dali računi tukaj-'dmv Umnikov, ki so bili predloženi po Končanem popravljanju mestnega a£istrata, klavnice in ene mastne hiše, jS°toviti potom gradbenega inženirja iz jaribora in to v navzočnosti župana anijela Omerza ter občinskih odborni-Grila. Justineka in Kosa. Le tako hi*211-11' ra.čuni se bodo plačali. Glede ^ Št. 159 so jC ponovno sklenilo, da Proda, ker je potem, izvedencev do-bi temeljita popravila zelo done i |a T ^ar *e v škodo obči- li' ~jUf>^ek kupnine pride v ubožni (Jo isti me$ne občine, letne obresti se bo-’. Pc,ra-Zdelile med mestne, ubožce. V sfa Sej-' s.e '1e živahno razpravljalo o u-Bist^V^V'- 11ie^ahske šole v Slovenski V$j odborniki so izrazili mnenje, ,VenM ^ - otvoritev take šele za slo-(j ie°istrisK;i okraj izrednega pomena. ami se Pooblastilo, da. vse i yv. p°izveduje zlasti glede šolskih in drugih izdatkov ter da o v Prihodnji seji obširneje poroča. 0DA Konjic. Povsodi po Sloveniii se s^a nekak® jednskomerno rszvijnioče jice t- Ba vsel1 B8Še Kon- 0,. .V nudijo posebnost svoje vrste. Ze Vid železnica (modrost in daleko-un°st starih tržsmov) ie nenavaden v in Prif8, da se v tem delu sveta jJ1 Doysein drugače. Spričo tako ozkih to«nikaeij z ostalim svetom ie pač sih8V”°’ m8'° ve!T,° 0 političoem lup?.1?!0 'zven ra?e okolice, o socijalni oddabene vlade, o novih gospo-Drl Pojavih in različnih drncih iz-Lj.meT«bah današnjega svet«. Tujec, ki lenT k n4m> se cla m* n^esarne nio o boju proti draginji, o padanju dviSu na5e krone, k8iti konjiški .j»°vci so kljub naročevanju blaga iz |j.-j?2*mstva* vedoo in povsod neobčut-iriv’ ^»dar bi šlo za znižanje cen. Le smo šli z ostalo državo v istem Vir ’n S'Cer’ k0 Je Padec krotle P°' An? katastrofalno podraženje življen- ji P°trebicin. Tedaj si videl, kako je toči?! t'roni1 08 nissti, sladkorju in Pri žalostne povojne razmete so tudi Pokazale rane v družabnem in *oMarskem ^vlienjH. Poleg starih k*« trgovcev se je v povojnem 90SU ugnezdilo m kaj špekulantov in .jv! kov, ki hočejo postati celo elas-I1*1 konjiških trgovcev ter tako diktirati »Cevne cene brez vsakega sodjalnega jttta. Ta aacm izkoriščanja konzumenta '»sžuje vse gospodarsko in družabno '■'djenje. Ce se je gospodarsko življenje ‘*ko razvilo, da konzumen ti potrebujejo Otovih posredovalcev med seboj in roducento«, o»j se bi to vršilo 8 trgov. moralo, to je, naj bi se prodajalo jpteno blago brez pretiranih dobičkov ^ brez nevarnosti uničenja drugega ob enem pa bi se ne smelo za-«ar V*ti ozdravljinje našega skupnega irif ne8a in državnega življenja. Pre* ' smo, da se bo to ozdravljenje ^oglednem času tudi izvršilo, ko bo ,živlienje različne nepridiprave 0 kot goi)e tvore. Celjske vesti. Mestno gledališče v Celju. V torek, dne 31. t. m. je gostoval na celjskem odru drugič ansambel nar. gledališča v Ljubljani. Vpirizorili so Ibsenovo dramo »Hedda GaMer« - Ponudbe ped »Takoj« piTale: investicija predsedništva, v torek) dnc 7 t m ob 8> uri zvečer. na upravo ’la ora * 21°' stfskepra sveta 4,161.00 Kč.; pevske vaie zenskega zbora se prično v, Mlad državni uradnik, veSč v™™«™ lOfinnuiim soboto> dnc { m> ob g_ ur5 zvečer. No- slov., Brb«lirv., nem*k. in ital. vi pevci in pevke se sprejemajo in vpisu- j jejo med pevskimi vajami in sicer le ■ sedaj ob početku sezije. Odbor. § Narodno železničarsko glasbeno j društvo Drava naznanja p. n, društ- j vam in posameznikom, da je društvena! • godba na pihala in lok vsak čas pod j n i^ri najilculamitnejsimi pogoji na razpolago, j i<*žem za popoldanske or« po- r.a. _ J1 i T^eflafebamti nai se tozadevno blagovo-1 stranski zaslužek v pi- sarni Dopisa pod ^Postranski vina je v zadnjem času popolnoma za- j ali na^apcinika cosn.i *asl«ž*k'‘ »* »P™®- 2161 ostal, tako da je omejena trgovina z, Autoila ^čaj, delavnica vinom le na Itonzum v pokrajini. Vzh c j jvTsLTi^bof kor. kol. temu vinske cene niso popaistile. J rga-j ^ Nova zavarovalna družba se snu jo tev je končana povsod, izvzemsi Vis. i y MaTiharu pod immom jugosovenska Grozdja so se prodale le male kolicme, zavarovalTm d. d. >Zom«. Bo to Popol-v Neretvi in sicer 7 do S iv kilogram,i e]ovenakb ^varovalno podjetje z z mostom in mladim vinom. pa ss m ni- 9,500.000 din. delniške glavnice. Delnice bodo po 250 din. Opozarjamo na rainist. pošto in brzojava 190,000.000 Kč.; investicija ministrstva železnic 1,500.000 Kč.. investicija poljedelskega ministrstva 37,100.000 Kč. ter investicija min. javnih del 1.268,510.000 Ivč. g Trgovina z vinom v Dalmaciji. — Glasom obvestila pokrajinske uprave oddelek za trgovino in industrijo za Dalmacijo, trgovski in obrtni zborni v Ljubljani je preostalo v Dalmaciji j Refl0fctemiti na1 so Zadevno starega vina se olci-oglo 15.000 lil. Izvozj ^ obragati 1Ta posestvo društva ?,ta- j ri'bor kor. kol. ali na kapelnika gosp. j južne. žel. j jezika, kakor tudi vseh pisarn, del, želi v prostem času vstopiti h kaki tvrdki, najraje ekspediciji (ker sem v železniški stroki popolnoma verniraii) proti mali odškodnini. Pismene ponudbe pod „Yesten“ na upravo lista. 2149 Odda se jako dobra hrana (dnevno pečenka in _ močnata jed). Naslov v upravi. 2152 Dobiva *e r vseh boljših trgovinah usnja in n* <*«kelo P BERSON-KAUČUK D. D. Zagreb, Wil»ono» '■ 1986 8—6 kako večje trgovine, g Trgovska šola v . . ... No^em Sadi., razglas o subskripciji delnic.! Glasom odloka ministrstva za trgovi- § Mestni kin0- »Zmaga« III. in obč- no se osnuje v Novem Sadu nižja trgovska šola, v katero se je dosedaj prijavilo nad 700 učencev. g Izvoz Čebule iz Madžarske. Madžarska je dovolila izvoz 1000 vozov, čebule. Vsega so je pridelalo lotos na Madžarskem 2300 vagonov čebule. Delavci *e vzamejo na brano. Vpra*a *e y upravi. 2150 Dotična oseba, katera mi je 1. novembra okrog 17. ure zvečer na Pobrežju boo izmaknila z ramen ter bila opazovana, se opozori, da jo v teka treh dneh pošlje v tobačno trafiko Krekeva ulica St. 6. 2156 Pristopajte k Jugoslo venski Matici, nem zadnja epoha amerikanskega pusto- j lovskega filma »Skrivnost dvojnega j križa« v 6. činih se predvaja v petek, | soboto, nedeljo .in pondeljek._ Glavni urednfk ; R a d i v o j R e h'a r Odgovorni urednik: Rudolf Ozira. ^ lFe«5 deklet v starosti 15 do 20 let sprejme Kartonažna tovarna ;| V Mlinski ulici ši. 30. 2142 3-2 j , sSamo, «0rva, premog, Sito, feroampar, sadje in cSrug® cSeželese prScBaBke kupuje in prodaja B! E> R E J OSET, MarE&or, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 , ?p9 O prebridkt izgubi našega nadvse ljubljenega sina, brata in svaks, gospoda Josipa Štrempfel kr. narednika 45. pešpoika v Mariboru se najiskrenejše zahvaljujemo v prvi vrsti g. zdravnika kovniku Korenčanu, g. podporočniku Vodušek«, g. zdravtiiRU Petroviču, g. častitemu duhovniku, g. naredniku Martinčiču te sestram za ljubeznjivo ravnanje, tolažbo fn.požrtvovalnost za č«sa bolezni rajnkega. Dalje se zahvaljujem« še gg. darovalcem in nosilcem krasnih vencev, g£. narednikom-pevcem in gg. godbenega odseka za ginljive žalostinke ob odprtem grobo. Ob koncu ae zahvaljujemo še gg. nositeljem žalne zastave pri pogrebu, vse”J’ ki so mu lajšali trpljenje za časa njegove bolezni in ki so ga spremili na njegovi zadnji pot?. IDRIJA—MARIBOR, dne 29. oktobra 1922. 2159 Maka užaloščeni raffllal šlreraplel la NavaL POZIV K SUBSKRIPCIJI DELNIC Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je pripravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru * odlokom z dne 10. oktobra 1922 VI. št. 4435 dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d. s sedežem r Maribor«. To novo podjetje se bode nazivalo 2153 4 »ZORA« JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA O. D. V MARIBORU E. Izvleček 82 itafuta; § 12. Trajanje te družbe časovno ni omejeno. § 2. Namen družbe je prevzemanje direktnih ter indirektnih zavarovanj proti o?njo in direktnih ter indirektnih življenskih zavarovanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 3. Delniška glavnica se določa na 2,500.000 Din in sestoji iz 10 000 komadov na ime se glasečih delnic £ po 250 Din nominalne vrednosti. § 4. Prevzemna cena vsake delnice znaša 300 Din in mora vsnk delničar tskoj ob subskripciji vplačati a) 50% nominalne vrednosti delnic in b) diferenco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki delnici. Z ažijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki združeni z osnovanjem družbe. Ostanek pa se dodeli splošnemu rezervnemu fondu. § 5. Za cistalih 50°/o ncminclne vrednesti delnic pa podpiše in izroči vsak delničar menice v prid družbe. § 15. Prvi upravni svet, ki obstoji iz 5 članov in 2 namestnikov, volijo koncesijonsrji in znaša poslovna doba prvega uprav, sveta pet let. § 18, Po preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvoli glavna skapčina delničarjev novi upravni svet sestoječ iz 5 članov in 9 namestnikov tudi za dobo pet let. § 27. Ko so emitirane delnice Že podpisane, skličejo koncesionarji ustanovno skupščino potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu izhajajočih uradnih listih. § 28. Ustanovna skupčina je sklepčna, ako je najmanj teliko delničarjev navzočih, da predstavljajo njihove delnice vsaj 5/1( delniške glavaice. § 30. Ustanovni skupščini je pridržano: a) sklepanje • ustanovitvi družbe ter o itstuta; e itatutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike, b) volitev nadzorstvenega sveta, c) konstatacija, da je Štatutarično predpisani del delniške glavnice v gotovini že plačan. Ustanovna skupščina sklepa • ustanovitvi družbe in o itatutu a tako večino glasov, ki predstavljajo najmanj */« vseh podpisateljev delnic ter vseh delnic, ki se emitirajo. V vseh drugih slučajih sklepa ustanovni skupščina z absolutno večino glasov. § 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje* za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najpozneje teko® 14 dni po ustanovni skupščini. _ n. Podpisovanje delnic začne 5. novembra 1922 In se konca 11. decembra 1922. ,4 III. Javni subskripciji izročene delnice se bodo podpisovale p«; Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljubljanski kreditnj banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Trgovski banki (pop**1 Slovenski eskomptni banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru. MARIBOR, dne 3. novembra 1922. Pripravljalni konzorcij snujoče se zavarovalne d. d. „Z O B v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 12, pisarna dr. Slokar-J»> odvetnika v Mariboru. .Lafit&ik iu izdajatelj; KojKzoreii »Tabor«. —* Uekw**w d. i «