(i r, . iv C i) \ < rv 0< 'si •..->. ' O. Spedlztone te abbenametrto postale — PoStnina plačana ▼ goto'
Leto XXn., št. 249
jpra
Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 Inser.itcu oddelek: Ljubljana. Puccinijeva n lica S — Telefon fa. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Liubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servi?io Conri Con Post. No 11-M1R
IZKLJUČNO iASTOPblVO za oglase u Kj.
Italije in inozemstva ima Onione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO
petek 30. oktobra 1942-XXI
Cena cerst. 80
Izhaja ritk dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lit 18.—*
za inozemstvo pa Lir 22.80.
UttdoiitTO: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5. teleta« itev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi ae ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Siloviti feoji v Egiptu
Zopet večje število angleških tankov uničenih — Več sto
ujetnikov
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 29. oktobra naslednje 886. vojno poročilo:
V	siloviti bitki, ki se bije že 5 dni na fronti pri Alameinu, je prišlo tudi včeraj do ponovnih močnih neprijateliskih napadov, katerim so osne sile uudile močan odpor.
Uničili smo še nekoliko drugih desetkov oklopnih voz in zajeli nekoliko sto ujetnikov.
V	uspešnih strmoglavskih poletih so oddelki italijanskega in nemškega letalstva obstreljevali s strojnicami in obmetavali z bombami zbirališča čet in sredstev na sovražnih postojankah.
Nemškj letalci so sestrelili dve britr.n-ski letali, dve drugi pa so zbile protiletalske baterije.
Letališči v Lucci in Ta Veneziji sta bili bombardirani od osnega letalstva. Eno letalo »Spitfire« se je vnelo zadeto od strela nemškega lovca.
Oddelek štirimotornikov vrste »Libera-tor«, ki' je skušal napasti luko v Navari-nu, so naši lovci prestregli in ga prisilili, da je odvrgel bombe v morje. Eno sovražno letalo, ponovno zadeto, se je v plamenih zrušilo.
Princ Piemontski
maršal Italije
Rim, 29. okt. s. Agencija Štefani poroča iz Rima, da je bil princ Piemontski s kraljevim ukazom imenovan za Maršala Italije.
mmma
Hitlerjev pozdrav Duceju
Najtesnejša povezanost italijanskega in nemškega naroda
R t m, 28. okt. s. Ob 20-letnici Pohoda na Rim je Fuhrer posla Duceju naslednjo brzojavko:
Ekseelencn šefu Kr. italijanske vlade cav. Benitu Mussoliniju — Rim.
Ob 20-letnici pohoda na Rim se moja misel obrača k vam in k vašim ustvaritvam, kakršnih ni bilo prej v zgodovini, v duhu najz.vestejšega prijateljstva in zavezništva, Z menoj združeni celotni narodno socialistični nemški narod se živahno udeležuje obletnice dneva triunifa fašistične revolucije. Kar ste Vi, Duce in Vaši bojevniki storili, je dalo Vaši tedanji revolu-
Sprejem nemške na čelu v
Rim, 28. okt. s. Duce je sprejel v beneški palači delegacijo visokih prvakov narodno socialistične stranke z dr. Leyem na čelu. Delegacijo so spremljali Tajnik
stranke Vidussoni, generalni podpoveljnik GILa Bonamici in podtajnik GUFa D'Este. Pri sprejemu je bil navzoč tudi nemški veleposlanik na Kraljevem dvoru Eksc. v. Mackensen. Duce je najprej sprejel dr. Le-ya, ki je Duceju izročil Hitlerjevo osebno sporočilo ob 20Ietnici Pohoda na Rim. Dr. Ley je potem predstavil posamezne člane delegacije Duceju. Za vsakega izmed njih, med katerimi je bilo tudi več odlikovanih za vojaško hrabrost in nekaj vojnih pohabljencev, je Duce imel prisrčno besedo.
Dr. Ley je podčrtal, da je s svojimi tovariši prinašalec pozdravov in čestitk delavcev in vojakov, ki se skupno na notranji in vojni fronti bore drug ob drugem s proletarskim ljudstvom in borci fašistične Italije. Dr. Ley je omenil, da je stara ideološko solidarnost, ki je vedno obstojala med fašističnim in narodno socialističnim
gibanjem, imela za posledico, da so v Nemčiji od pričetka smatrali Duceja in njegovo veličastno delo kot simbol borbe. Dodal je, da Nemčija občuduje italijanskega uuha, ki je vedno vztrajal ln vztraja žilavo in z vnemo pri svojih idealih. Nemčija ve, da bo zmaga morala kronati skupni napor obeh narodov osi, zagotavljajoč jima boljšo usodo in popolno sodelovanje. Oba naroda sta mlada in se spoštujeta, ker sta se vedno borila skupno v sličnih okoliščinah proti sovražnikom, ki so hoteli ovirati njun razvoj. Iz te zveze je nastalo prijateljstvo, ki se ne ustraši ovir in ki ga bo čas še utrdil ter ga naredil vedno bolj tesnega in učinkovitega.
Duce je v odgovoru na pozdrav omenil dogodke pred 20 leti, ko se je pričela fašistična revolucija. Odtlej se je razvijala huda borba proti boljševizmu, plutokraciji in židovstvu. V tej dobi se je morala Italija boriti v treh vojnah. Prva v Abesiniji je "bila dejansko vojna proti Angliji, kajti za Abesinijo je stala Anglija, druga vojna v Španiji se je vodila prvič "amo ob rami z nemškimi tovariši in je imela za posledico, da so boljševizem strle junaške falange nove Španije. Tretjo vojno, sedanjo, bo italijanski narod odločno vodil do konca, ki pomeni zmagj. V zadnjih aeh letih vojne se je rodilo globoko tovarištvo med italijanskimi in nemškimi vojaki. In to tovarištvo, je dodal Duce, je najboljše jamstvo za bodočnost obeh narodov.
Duce je nato naprosil dr. Leya, naj se zahvali Fiihrerju, ker je odredil, da se delegacija narodno socialistične stranke ude-
ciji vrednost preobrata v zgodovini človeštva.
Danes se najina revolucionarna naroda skupaj borita v najtesnejšem bratstvu v orožju proti istim silam, ki so se nekoč brez uspeha zoperstavljale v notranjosti Fašizmu v Italiji in narodnemu socializmu v Nemčiji, židovstvo, plutokracija -n boljševizem bodo zaradi tega izgubili to bitko prav tako, kakor so jo izgubili tedaj. S tem trdnim zaupanjem vas pozdravljam, Duce, z največjo prisrčnostjo in pošiljam Vam in vašim črnim srajcam svoje vova-riške pozdrave in tovariške pozdrave nemškega naroda. Adolf Hitler.
Racije z dr. Leyem
palači
leži manifestacij ob 201etnlci. Nato se je Duce prijazno razgovarjal z dr. T,eyem in s člani delegacije.
Ob slovesu je dr. Ley trikrat vzkliknil: Heil Duce! Ko so izstopili iz Beneške palače, je množica, ki se je zbrala na trgu, živahno vzklikala članom delegacije.
Berlin, 28. okt. s. Davi ob 201etnici fašistične revolucije je šef narodnosocialistič-nih organizacij v inozemstvu državni tajnik von Bohle obiskal Dom *"ašija in čestital v svojem imenu in v imenu sestrske narodno socialistične organizacije.
Japonske čestitke
Rim, 28. okt. s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko:
Eksc. Benitu Mussoliniju, vrhovnemu poveljniku Oboroženih sil, Rim.
Ko vam Ekscelenca pošiljamo izraze naših odkritosrčnih čestitk ob slavni 201et-nici Pohoda na Rim, imamo čast na ta radostni dan sporočiti Vam vest o zmagi japonske mornarice v pomorski bitki na južnem Pacifiku dne 26. oktobra in o uspehih naših operacij na južnozapadnem Pacifiku dne 26. avgusta, v drugi bitki za Salomonske otoke.
Uspehi so naslednji: Potopljene so bile ena bojna ladja. 5 nosilk letal, 3 križarke,
5	rušilcev, 6 podmornic, ena minolovka,
6	parnikov in ena ladja nedoločene vrste. Poškodovane so bile dve bojni ladji, dve nosilki letal, 4 križarke, en rušilec, ena podmornica, ena minolovka in dva parni-ka. V borbah ali na tleh je bilo uničenih nad 400 sovražnih letal.
Kontreadmiral Katuo Abe, mornariški in letalski delegat japonske mornarice v mešani vojaški tehnični komisiji, in poveljnik Toyo Mitunovu, mornariški in letalski ataše japonskega veleposlaništva v Rimu.
Poglavnikova poslanica
Rim, 28. okt. s. Ob 201etnici je Poglav-nik poslal Duceju naslednjo poslanico:
V trenutku, ko Italija slavi 201etnico zgodovinskega Pohoda na Rim, stoji usta-ška Hrvatska ob strani Črnih srajc, zavedajoč se, da se je s pohodom na Rim pričel pohod Evrope v novo zgodovinsko dobo in napredek človeštva.
Sprejmite, Duce, moje najbolj iskrene čestitke tudi v imenu hrvatskega naroda, in želje, da bi bil Vaš genij dolgo ohranjen Italiji in da bi jo vodil do novih zmag in nove slave.
Nalčik na Kavkazu zavzet
Nad 7*0*00 ujetnikov, zajetih ali uničenih 66 topov, 38 tankov in mnogo drugega orožja
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. 0kt. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na zapadnem Kavkazu so nemške čete, nspešno podpirane od letalstva, odbile trdovratne napade sovražnika na gorske postojanke, ki so bile zavzete v prešnjih dneh. Hrvatski letalci so sestrelili 6 sovražnih letal, dočim so sami izgubili eno letalo.
Zapadno od Tereka so rumunske planinske čete skupaj z nemškimi planinskimi lovskimi cddelki v naskoku zavzele po sovjetskih četah močno hranjeno in močno ntrjeno mesto Nalčik. Severovzhodno od Nalčika obkoljene sovjetske čete so_ bile uničene ali zajete. S tem je bilo v štirih dneh boja uničenih več sovjetskih divizij, zajetih doslej nad " 000 ujetnikov in zaplenjenih ali uničenih 66 topov, 38 tankov, kakor tudi mnogo drugega dragocenega vojnega materiala.
V	Stalingradu so nemške čete odbile več sovražnikovih protinapadov in so nato zavzele nadaljnje industrijske naprave in hišne bloke. Sovražni protinapadi južno od mesta, ki so bili podvzeti z močnimi silami in močno podporo tankov, so se zopet kakor vedno z velikimi izgubami za sovražnika izjalovili. Nemško letalstvo je podnevi, kakor tudi ponoči napadalo sovražne postojanke, topniške baterije in transporte v Stalingradu.
V	severozapadnem delu Kaspiškega jezera sta bili potopljeni dve trgovski ladji s skupno 3.000 tonami, dve petrolejski in 5 drugih ladij pa je bilo zažganih ali močno poškodovanih.
Včer?j je sovjetsko letalstvo izgubilo 44 letal. Pogrešamo 2 lastni letali.
Po ogorčenih borbah so se boji v Egiptu včeraj še stopnjevali. Kljub silovitim na-padem in izredno močnim silam ni s o vraž-
oM razstavo Revolucije
Med navdušenimi manifestacijami množic je ob 20 letnici Pohoda v Elm otvsri! razstavo, ki prikazuje ves ogromni napredek Italije pod
njegovim vodstvom
Rim, 28. okt. s. Duce je davi otvorii stalno Razstavo revolucije. Resnično zgodovinskega značaja v svoji celotni vsebini dokumentov in njih sintezi, nudi razstava svetlo panoramo tega, kar je Fašizem storil za italijanski narod in za vse človeštvo. Zastave Domovine in Revolucije so davi krasile gozdnato dolino, kjer stoji poslopje z dragoceno in neminljivo zbirko polog poslopja za razstave moleme umetnosti. Ob cestah so postrojitve čet dale svečan značaj obredu, s katerim so se pričele svečanosti 20!etnice.
Duce je prispel ob 10.30 ob spremstvu tajnika Stranke, pc; .iravljen s predpisanimi zvoki trobente in z gorečimi ovacijami ljudstva. Pregledal je skupine Vojske, Mi lice in GILa, nakar je stopil do stopnišča razstave, kjer so ga pričakovale delegacija Narodno-SDcialistične stranke, ki jo je poslal Hitler, ob spremstvu podtajnika Stranke Barberinija, generalnega poveljnika GILa Bonamicia ter podtajnika GUFa D' Estcja, nadalje diplomatska zastopstva sil trojnega pakta in najvišji predstavniki državnih oblasti. Duce se je ob navdušenem vzklikanju tistih, ki so bili v prvi vrs+j in ki so ga spoznali, nekoliko pomudil, da je odgovoril na pozdrav posebnega Hitlerjevega odposlanca ob proslavi 201etnice, voditelja nemških organizacij dr. Leya in vseh drugih prvakov, nakar je s prožnim korakom stopil na stopnišče in poklical k sebi šofa nemške delegacije, kateremu so sledili kvadrumviri, člani Velikega sveta Vlada, direktorij Stranke, šef generalnega glavnega stana Oboroženih sil, maršali Italije, sansepolkristi in vsi drugi najvišji prelstavniki oblasti Domovine v vojni. V veži so bile napisane naslednje besede: »Kar smo storili je pomembno, toda za nas je važnejše to, kar bomo storili.«
Duce se je ustavil in si ogledal kronološke razpredelnice. Nato je šel skozi obok kjer se je blestilo besedilo prisege, nakai je takoj pričel otvoritveni obisk. Njegovim očem se je najprvo nudila vizija lastne otroške dobe, sveti spomini na njegove starše, trde in zmagovite stopnie njegovega dviga. 2-Popolo d' Italia« se odpira kakor velika stran slave in luči v življenju. Ki ga polni toliko mogočnih stvaritev. S tajnikom Stranke ob strani, ki ga je vodil za-poredomc. po 30 dvoranah, je razlagal Duce tu in tam dr. Leyu in najvišjim nemškim hierarhem najpomembnejše dokumente na razstavi.
Intervencija in prva svetovna vojna zavzemata s svojimi dokumenti eno izmed največjih dvoran. Med smešnimi takratnimi izgubami zaveznikov na italijanski zemlji v primeri z velikimi, kj jih je imela Italija v Franciji in Macedoniji, je samo en Američan. Duce se je tu pa tam posmejal, kadar je stal pred kako fotografijo ali dokumentom. včasih se je pa zamislil.
V eni izmed dvoran so razstavljeni znaki pomedenega podtalnega dela. Tu je dr. Ley naravnost od Duceja dobil najpodrobnejša pojasnila o borbi, ki je vzpostavila red med narodom in omogočila preporod Domovine
Sledi razstava o letu 1919.. z ustanovitvijo Fašijev in takoj nato Fiume z veliko raztrgano zastavo Kvarnera. ki je razvita v sredi dvorane. Vrste se leta pred Pohodom na Rim. pretvoritev pokreta v stranko, pojav fašističnega sindikalizma. Vse to so za Duceja nepozabni prizori.
Trezno je prikazan Pohod na Rim. Zraven je dvorana žrtev v polmraku, kjer se je Duce dlje časa pomudil in si ogledal relikvije mučencev. Ena dvorana je posvečena skvadrističnim Desmim. Potem pridejo dvorane, posvečene obnovi, doktrini, usta-novan. delu. Stranki V dvorani fašističnega tiska se čitajo Ducejeve besede: »Novinarstvo je šola življenja«. Nekj list svari Italijane: Naša rešitev je v naši drznosti! Sledi galerija s sovražniku odvzetim orožjem in zastavami, dvorana, posvečena Imperiju, kinematografski dokumentarni ma-terijal, borba proti židovstvu in mason-stvu. odrešitev Albanije, dokumenti o vojni v Španiji z vsemi trofejami, s spomini krvi in zmage. Opazi se raztrgana veriga in čita se datum 10. junij 1940.
Sedanja vojna obsega dve veliki dvorani, ki sta združeni s tretjo, posvečeno darovanju poročnih prstanov v vojni. V tej velikanski bitki med zlatom in krvjo je pravični Bog. ki živi v duši mladih narodov že odločil: Zmagali bomo! Te besede gotovosti so v živi luči presenetljivega okvira, ki je osvetljen s smehom junakov: Amadeo Aosta di Savoia. Italo Balbo, Bruno Musso-lini. in vsj drugi, ki so že v tej vojni ove-kovečili Domovino.
Ob izhodu je tajnik Stranke imensko predstavil Duceju prireditelje in umetnike, katere je Duce nagradil z najvišjo pohvalo. Zopet so se razlegale trombe, nastale so zopet velikanske ovacije. Duce se poslovi od dr. Leya in stalih članov nemške delegacije, odgovori na pozdrav zastopnikov oblasti in naroda ter stopi v svoj avtomobil. ki se napoti proti mostu Cavour kjer stoji novi pokrajinski sedež ženskih Fašijev. Med tem je bila na Ducejev ukaz Razstava revolucije odprta za ljudstvo, ki s5 je danes razstavo lahko ogledalo brezplačno.
Velikodušna amnestija
za I300 konfinirancev
Rim, 28. okt. s. Ob 201etnici pohoda na Rim je Duce odredil obširno odpustitev kazni v prid političnim konfinirancem. Z izvršitvijo teh odredb bo osvobojenih okrog 1300 konfinirancev. Razen tega bodo odpuščeni vsi policijski ukori in opomini zaradi političnih razlogov.
lo Stranke Duceju
Sprejem predstavnikov Stranke v Beneški palači — Izročitev legitimacije štev. 1 za leto XXI. — Adresa zahvale,
vdanosti in zvestobe
Rim. 28 okt. s. Ob 12.30 je Duce sprejel v Beneški palači tajnika Stranke, ki je Duceju ob spremstvu članov nacionalnega direktorija izročil izkaznico Stranke št. 1., obnovljeno za leto XXI. Navzoče je bilo ob spremstvu predsednika Združenja padlih in ranjenih za Revolucijo zastopstvo sirot, med njimi 6 sirot po padlih za Revolucijo in 8 sirot po padlih v vojni, ki so Duceja počastili v imenu združenja. Po pozdravu Duceja, ki ga je odredil tajnik Stranke, se je Duce očetovsko pomudil ob vsakem otroku, med katerimi je bil tudi sinček Vezia Orazia. Duceju so bile posebno všeč besede, ki jih je z ljubko počastitvijo izrekel deček Ballile.
Tajnik Stranke je predložil Duceju poročilo o silah, uvrščenih v fašistični Stranki in v njenih organizacijah. V Stranki in njenih organizacijah ter v bojevniških Fašijih je organiziranih 4.770.770 pripadnikov, v fašističnih vseučiliških skupinah 159.297, v GIL-u 8,754.539, v ženskih Fašijih 1,027.409, v organizacijah kmečkih gospodinj 2,491.792, v poljedelstvu zaposlenih delavcev 864.922, inozemskih dijakov 875, v fašističnem šolskem združenju 179.615, v fašističnem združenju javnih nameščencev 386.865, v fašističnem združenju nameščencev v državnih podjetjih 153.421, v fašističnem združenju železničarjev 158.582, v fašističnem poštnem združenju 87.665, v Dopolavoru 4.612.294, v italijanskem narodnem olimpijskem odboru 740.980, v narodnem zavodu za fašistično kulturo 211.990, v narodnem združenju družin padlih v vojni 379.284, v narodnem združenju družin padlih v letalstvu in pohabljenih 6202. v narodni zvezi upokojenih oficirjev Italije 301.532, v skupini imetnikov zlatih kolajn za vojaško hrabrost 126, v zavodu Sinjega traka 23.668, v narodnem združenju trobojnega traka odlikovancev za civilne zasluge in zasluge v mornarici in letalstvu 3500, v narodnem združenju pohabljencev in voj-
nik zaradi hrabrosti nemško-italijanske vojske dosegel nobenega uspeha. Več sto sovražnih vojakov je bilo ujetih.
Letalstvo je nadaljevalo napade na letališča na Malti.
V južnovzhodni Angliji s0 nemška letala včeraj napadla industrijske in pristaniške naprave.
nih invalidov 215.852, v narodnem združenju bojevnikov 907.196, prostovoljnih Ie-gionarjev Italije 97.841, v oddelkih ardi-tov Italije 20.037, v Garibaldijevi legiji 5989, v oboroženih in specialnih oddelkih 497.499, v italijanskem planinskem sredi-
šču 45.290, v italijanski pomorski ligi
261.499.
Nato je minister Vidussoni naslovil na Duceja naslednjo adreso:
Duce, čast imam izročiti Vam poročilo o silah stranke ob 20-letnici Pohoda na Rim. 20 letih neizprosne predanosti stvari ima stranka v svojih častnih vrstah naslednje svoje tovariše, iz fašitičnih vojen: padlih 34.322, med temi 1.240 hierarhov, ranjenih 50.435. med temi 1.524 hierarhov, odlikovanih 17.643, med temi 1.362 hierarhov. častni album veže en sam Fašij žrtvovanja padle v junaških letih pred vojnami in tiste v vseh vojnah, može vseh starosti in iz vseh slojev, najboljše od nas zaradi zvestoba in prednosti Fašizmu in Domovini.
Stranka, Dnce. je ponosna na toliko bogastvo krvi in žrtev, ki so najgotovejši in najresničnejši znak, da Stranke v 20 letih ni zahtevala drugega kot privilegij za oor-bo in ni zahtevala druge pravice zase kot pohod v svojstvu prednje straže naroda, v čigar zdravem in plemenitem srcu je postal Vaš čredo razlog za življenje in gotovost za bodočnost. l'o Vaših uKazih Stranka budno in ljubosumno čuva ideale revolucije in dela ter se giba na ravni stvarnosti v zavesti svojih dolžnosti v osvobodilni vojno, v kateri je zastavila vse svoje sile, vsa svoja sredstva.
Z zgiodom moralne neizprosnosti, Id Je zakon življenja, in zavestno sprejetega žrtvovanja, ki blišči v luči idealov naše stvari in domovine, nudeč z odprtim srcem najvelikodušnejšo in najstvamejšo solidarnost do tistih, ki najbolj čutijo neizbežne nevšečnosti trenutka, braneč se s priznanjem bratstva v orožju in z duhom hrabrih borcev, polje stranka kakor živa neizčrpna in neizčrpljiva sila, kajti Vi Duce, ste njena vera in njena duša.
Mam Duce, je usoda podelila izredno visoko čast, da Vam Izročamo ob stavni 20-letnici strasten in zvest glas Vaših Črnih srajc in fašističnega naroda, katerega usodi ste Vi odprli težko, toda ponosno in slavno pot zaslužene veličine.
Duce, danes je v vseh odločno, svečano in neizprosno Vaša volja: vredno živeti zgodovinsko uro, da postane fašistična Domovina velika, živel Duce!«
Ducejevo priznanje za izvršeno delo
Minister Vidussoni je nato Duceju poklonil nekaj publikacij Stranke.
Duc« je odgovoril hvaleč udejstvovanje, ki ga je Stranka na vseh področjih na<-rodnega življenja in zlasti v področju podpiranja in solidarnosti z borci in njih družinami. Nato je Duce očrtal smernice ra akcije, ki naj se izvedejo in ki imajo danes samo zmago za cilj. Končno je tajnik Stranke odredil pozdrav Duceja, Navzoči so mogočno odgovorili: A noi!
Fašistična zbornica Duceju
Rim. 28. okt. s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko:
Zbornica fašijev. korporaeij obnavja ob 201etnici Pohoda na Rim, Vam Duce fašizma, prisego zvestobe naših borbenih eskader izpred 20 leti. Vi ste dovedli v Rim Italijo Vittoria Veneta. Vi boste porodil fašistično Italijo k zmagi.
Grandi. predsednik zbornice fašijev in korporaeij.
Tajnik stranke maršalu Cavallern
Pozdrav črnih srajc vojski
Rim, 28. okt. s. Tajnik stranke se je ob spremstvu članov nacionalnega direktorija PNF podal danes v vrhovno poveljništvo, da izroči Oboroženim silam pozdrav Črnih srajc. Sprejel ga je šef generalnega glavnega štaba maršal Čavallero s podtaj-niki v vojnem, mornariškem in letalskem ministrstvu.
Tajnik stranke je naslovil na maršala naslednjo poslanico:
Ob 20. obletnici Pohoda na Rim pozdravljajo Črne srajce tovariško vnete, oborožene armade na kopnem, na morju in v zraku. Fašizem, za katerega je bilo življenje že od pričetka borba, izpopolnjevanje in dviganje duha, čuti dejansko v globini svojega srca bratstvo do hrabrih borcev Oboroženih sil. Zgodovinski dogodki, kj so se pričeli z vojno in se razvijali v nadaljnjih vojnah v teh 20 letih v luči novih idej, nastalih iz Ducejevega genija, vežejo fašizem kot idejo, silo in ljubezen do domovine z borci, kar je razlog za ganjenost, ki se zrcali v velikem dejanju preprostega vojaka, ki ne popusti do zadnjega diha in preživlja zadnje trenutke v borbi s sovražnikom z vizijo lepe Italije. S to vizijo in v službi interesov domovine je preživljal fašizem idejo vojaka, borca, prostovoljca in pohabljenca. V teku let od Piave so se rodile črne srajce Mussolini-jeve, vojaki med vojaki, ki so se borili proti zanikovalcem domovine s vzklikom »Živela Italija!« in ki so se bratili z vojsko ter doživeli junaško tesnobo vseh osvojitev. V teku let je za veličino fašistične domovine stal v Abesiniji fašistični narod v sivozelenem v borbi za imperij Rima tako kakor v plemenitem in viteškem sodelovanju s krvjo v španski narodni vojni. In danes je zopet fašistični narod z vso svojo vero v junaških vrstah oborožene sile za veličino domovine in v skrajnem naporu v zadnji in odločilni osvobodilni
vojni. Ta neizčrpna borbena vnema je prvi in resnični razlog gmotnega in duhovnega bratstva, ki veže stranko z vojaki Italije v neločljiv blok, ki ima samo eno voljo: služiti z vsemi silami in dušo zmagi V tem 20-letju vojne ima stranka čast biti tolmač oboroženim silam hvaležnosti naroda. ki sledi, se udeležuje in živi z junaštvi borcev, katerih hrabrost jamči, da bo zmaga dobljena in da bo domovina živela v sreči in slavi svoje nove civilizacije. Živel Kralj! Živel Duce! 28. oktobra XX.
Sef general, glavnega stana Čavallero se je v imenu Oboroženih sil zahvalil s toplimi izrazi solidarnosti predstavniku Stranke, poveličujoč velikega vojaškega duha Duceja, ki se v Italiji v vojni odlikuje vedno bolj kot vrhovni šef vojske, mornarice in letalstva.
General Galbiati borcem na frontah
Rim, 28. okt. s. šef glavnega stana Milice general Galbiati je poslal borcem na vseh frontah naslednji pozdrav po radiu:
Borci! Milica otvarja danes vrsto razvedrilnih koncertov, ki so vam posvečeod in ki jih izvajajo vaši tovariši v sivozelenem ln Črne srajce, ki so se vrnile iz vojne ali čakajo, da se odpošljejo na bojišče. Hotel sem, da sovpada ta prva oddaja z 2<Het-nico revolucije. Pozdrav, ki vam ga pošiljam na ta svečani dan, smatrajte za učinkujoče bratstvo, ki veže v en sam fašij
vse borce Italije. Ci> pričetku tretjega desetletja ste v orožju povsod, kjer je borba za triumf pravične stvari. Junaški duh fa-
NodoJjevange na 2. strani
Nadaljevanje s 1. strani
ž i zrna, ki je razvnel pred 20 leti prve mn-
čence, vas vodi v teh težkih časih odločilne borbe. Spominjajte se, tovariši borci, Ua se v vojni zmaga predvsem z vrednotami duha. Možje eskader, ki se še danes ->orijo ob vaši strani, izpričujejo in potrjujejo to. Domovina vas gleda in vam sledi z ljubosumno ljubeznijo. Vi ste tolmači njenih zahtev, neupogljivi maščevalci v preteklosti odrekanja, tvorci nove zgodovine. Duce je na čelu legij, ki napredujejo. V njegovem imenu se lahko sami) zrnata. Tovariši borci! Liktor bo tritinifiral na vseni svetu in vi boste ponosni, dri ste s svojo žrtvijo in hrabrostjo prispevali h dokončni zmagi tega simbola, ki je jamstvo za red, pravico in rimsko omiko med narodi.
Spominske svečanosti po vsej Italiji
Rim, 28. okt. s. Za svečani dan ob 201et-nici Pohoda na Rim so bile v vsej Italiji resnobne spominske manifestacije na zgodovinski dogodek, ki so jih priredili v glavnih mestih, ne da bi bilo delo v uradih, tovarnah in na polju prekinjeno. V Rimu so bili zjutraj položeni Iavorjevi venci v svetišču padilih, na sedežu L i t trum. na žaro padlih fašistov v Campi&dogliu, v voti v ni kapeli Ve ran o in v svetišču Milice V vsej Itailiji 90 biile opravljene ob navzočnosti zastopstev organizacij, ki predstavljajo sile režima, žalne maše za padle v revolucija in za domovino. Zavodi, ustanove m združenja so poslala Vladarju, Duceju in tajniku Stranke izraze vdanosti in trdne vere v zmago, za katero vsa Italija dela z žiilavim ponosom.
V več mestih 90 bila izročena namenu javna dela, ki so bila dovršena v letu XX. Ob 12. uri so zvezni tajniki ob sipremstvu članov zveznih diiirek torijev in krajevnih Fašijev ter predsednikov bojevniških združenj in poveljnikov vojaških oddelkov in dirugih zastopnikov ponesla v vojašnice po
Poslanice Oboroženih sil Visokemu
komisarju ob 20 letnici Revolucije
O priliki 201etnice Pohoda na Rim je Visoki komisar prejel naslednje poslanice: Od generala poveljnika divizije »Ison-zo«: »Divizija »Isonzo« katere pešadijski polki zaradi slavnih vojnih podvigov praznujejo svoj praznik armadnega zbora 28. oktobra na obletnico Pohoda na Rim, ki proslavlja lepo duhovno ozračje Fašizma, dokazano v 20 letih borb in zmag, ki se dajo primerjati samo slavnim časom rimskega cesarstva, pozdravlja ponosno slavne prapore legij, s katerimi so zvezani vsi dogodki Revolucije in Domovine v orožju«.
Od poveljnika 23. pešadijskega polka: »Spominjajoč se junaških dejanj S. Lucia
činu najvišjim vojaškim predstavnikom pozdrav Črnih srajc. V mnogih mestih so bile predstave v čast vojnim ranjencem. V svetiščih padlih za Revolucijo iin v federacijah Fašrijev so se izmenjavale straže invailidov in ranjenih za Revolucijo sikvadnstov in Fašistov pred pohodom, Oboroženih sii. Milice, GUFa in GIL^. Sedeži organizacij Stranke in javnih uradov sio billi ves dan v zastavah.
Razstava italijanskih umetnikov v Berlinu
Berlin, 28. okt. s. V dvorani Narodne galerije je bila otvorjena razstava del italijanskih umetnikov pod orožjem, ki jo je priredil glavni stan italijanske vojske. Navzoči so bili visoki vojaški predstavniki in zastopniki oblasti, katere je sprejel grof Cossato kot zastopnik veleposlanika Alfierija, general Marras in generalni konzul. Francesco Sapori je govoril o značaju razstave, ki priča o italijansko-nemškem bratstvu v orožju. General Marras, šef italijanske vojaške misije je na-mestu veleposlanika Alfierija otvoril razstavo v imenu Kralja in Cesarja ter na ukaz Duceja.
1 komisar Grazioli na
ustanovah
V ljubljanski mestni zastavljalnici ln otroški bolnišnici Velikodušen dar so«ooo lir za siromake
Ljubljana, 28. oktobra.
Današnje dopoldne je posvetil Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli obiskoma v mestni zastavljalnici in otroški bolnišnici. V spremstvu gg. podprefekta dr. Davida in šefa kabineta dr. Bisie se je pripeljal pred Rdečo hišo na Poljanski cesti, kjer sta ga pričakovala župan general Leon Rupnik in podžupan dr. Salvatore Tranchida. Ekscelenca je vstopil v pisarniške prostore zastavljalnice, kjer ga je pozdravil ravnatelj zastavljalnice in nato vodil visoke goste po uradih, razlagajoč jim način poslovanja pri ocenitvi zastavljenih predmetov. Objasnil jim je ureditev v skladišču, kjer so na varnem spravljeni pisalni in šivalni stroji, pokazal je veliko blagajno, kjer so shranjene dragocenosti, in veliko skladišče, kjer je v vrstah omar shranjeno drugo zastavljeno blago.
Po prejetih informacijah od ravnatelja zastavljalnice in od predsednika Zavoda za kredit in zavarovanje sen. Cam-pane je Eksc. Grazioli izjavil, da se problemi, ki ovirajo promet v zavodu na škodo bednega ljudstva, skrbno proučujejo in da bodo najvažnejši izmed njih morali biti rešeni na način, da se da zavodu potrebna prožnost poslovanja, ki mu bo dovoljevala odpovedi začasnih dispozicij in da bo poslovanje tako pri-sposobljeno potrebam sedanjosti.
Po ogledu je Visoki komisar ob navzočnosti župana, podžupana in ostalega spremstva dal navodila za nadaljnje poslovanje
zastavljalnice. Naglasil je zadovoljstvo nad vzornim poslovanjem zavoda, potem pa se je dotaknil nekaterih sprememb, ki so se pokazale nujne za uspešno nadaljnje poslovanje ljubljanske mestne zastavljalnice.
Končno se je Visoki komisar zanimal, kakšnim socialnim slojem pripadajo ljudje, ki prihajajo v zastavljalnico. Na pojasnilo vodje, da so to po večini najpotrebnejši revni sloji, je Ekscelenca velikodušno odredil 50.000 lir za rešitev zastavljenih polic siromašnih družin z otroki, ki niso v položaju, da bi si1 lahko preskrbeli zimsko obleko in zastavljene odeje.
Visokemu komisarju se je za izkazano dobrotljivost prisrčno zahvalil g. Rudolf v imenu vseh, ki bodo deležni njegove velikodušne podpore, še posebej pa v ;menu zavoda in uradništva.
Eksc. Grazioli je nato v spremstvu župana, podžupana in funkcionarjev Visokega komisariata peš odšel do otroške bolnišnice, kjer ga je na vratih pozdravil primarij dr. Bogdan Derč s svojimi zdravstvenimi pomočniki. Odlični gost je vstopil najprej v razdeljevalnico hrane in se zanimal za nje poslovanje.
Nato je pregledal bolniške sobe, se tu ln tam ustavil ob posteljici majhnega bolnika, se zanimal za njegovo bolezen, za socialne prilike staršev bolnih otrok in za potrebe vobče. Ogledal si je tudi kuhinjo in pralnico.
Ko si je Eksc. Grazioli ogledal še hišno kapelo in pohvalil sestro prednico za
di piave izražajo Sinji Pešci 23. polka »Ccmo«, strnjeni okoli svoje slavne zastave. železno voljo za borbo do končne zmage, kj naj vrne mir in plodovito delo vaši pokrajini.«
Od generala poveljnika divizije Planinskih Lovcev: »Planinski lovci, ki jih je 201etnica našla še vedno močno zaposlene v neposredni borbi proti boljševiški hidrl, Vam preko mene izražajo svojo vero v gotovost usode Fašistične Domovine«.
Eksc. Grazioli je odgovoril vsem trem poveljnikom in poslal njim častnikom in vojakom svoj tovariški pozdrav in topla voščila v gotovosti zmage.
lepo ureditev bolnice, kuhinje in pralnice, je zagotovil primariju dr. Derču vso svojo pozornost in naklonjenost za rešitev vprašanja osrednje otroške bolnice. Zagotovil je, da je njegova želja, čim prej se lotiti razširjenja bolnice ter ojačiti akcijo v korist zaščite in pomoči r~ m in otrokom.
Junaštvo italijanske konjenice na vzhodu
Berlin, 29. okt. s. V dneh obeh obramo-nih bitk ob Donu, piše vojni dopisnik Emst Veit v »Borsen-Zeitung«, so naši italijanski tovariši zopet odeli s slavo svoje zastave. Posebno odlična je bila akcija nekega konjeniškega polka, ki je morda prvič v tej vojni mehaničnega orožja, oklepov in betona izvedel akcijo in zmagal. Ta akcija se ni rodila po treznem računanju, temveč je nastala na vzpodbudo srca in duše. Hrabri možje, pravi konjeniki, so izvedli le ukaz svoje lastne krvi. Akcija je bila kakor himna triumfa nad materijo in bo ostala večno v zgodovini vojne in v zgodovini konjenice.
Dopisnik opisuje akcijo polka, ki je ščitil napredujočo pehoto ponoči na neki obvladujoči višini ter napad sovjetskih čet. ki so se nenadoma pojavili iz teme. V nekaj minutah se je eskadron razvrstil in napadel. Sablje so se svetlikale v prvih žarkih solnca in z gotovostjo, kakor bi bili na vežbališču, se je 150 mož vrglo . svojimi konji na sovražnika. Nasprotnik je bil presenečen. Vojaki ob strojnicah in možnarjih so naglo zapustili svoje orožje, toda nevihta jih je dosegla in padali so pod sablami. Po drugem napadu so bik boljševiki popolnoma uničeni. V tem trenutku je drugi eskairon napadel sovražnika z boka in ga prisilil k umiku. Prišel je še tretji eskadron, ki se je z vzklikom »življenje ali smrt! Naprej Savoia!« vrgel na sovjetske vojake v frontalnem napadu. 150 mrtvih in 300 ranjenih boljševikov je obležalo na tleh, 500 jih je bilo ujetih. Poik se je zopet zbral s svojim poveljnikom grofom Bettonijem na čelu. Po kratkem povelju so se povesile sable in polk je odjezdil v paradnem koraku pred prizorišče zmage, da bi počastil svoje junaške padle. Ob 2501etnici ustanovitve je uooda konjenici namenila novo krasno zmago v borbi za Evropo.
Izpred vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Rošu Edvardu, pok. Antona pok. Sevar Marije, roj. v Kranju 18. III. 1880, bivajočemu v Ljubljani, uradniku, v zaporu;
2.	Poekaju Vladimirju, sinu Josipa in Friderike Sluga roj. v Dutoglianu 30. IV. 1905, bivajočemu v Ljubljani, v zaporu, in
3.	Ranklju Josipu, sinu Josipa in Angeline Bovas, roj. v Litiji 7. VI. 1917, bivajočemu v Ljubljani, dijaku v begstvu:
Obtoženi so:
Roš Edvard a) prevratne združbe (čl. 110 k. z. in čl. 4 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1942), ker je v Ljubljani v dobi pred marcem 1. 1942 skupno z drugimi neznanci organiziral in vodil prevratno družbo, ki je imela namen, da nasilno izvrši prevrat političnega, gospodarskega !n družbenega reda v državi;
b) sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 110 k. z. in čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah organiziral oborožena krdela z namenom, kakor pod a).
Počkaj Vladimir in Rankelj Josip razen tega še: a) prevratne združbe (čl. 4 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker sta sodelovala v Ljubljani pred marcem t. 1. pri prevratni družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) oboroženega krdela (čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker sta na področju Ljubljane v razdobju pred marcem t. 1. sodelovala pri oboroženem krdelu s tem, da sta dobavljala živila, orožje, municijo in razstreliva; c) prevratne propagande (čl. 5 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941) ker sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah vršila propagando za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi, z otežujočo okoliščino za Roša Edvarda, ki je bil organizator; d) napada na varnost države (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker sta v istih okoliščinah izvršila napad na varnost države cer dejanja, ki so povzročila opustošenje, ropanje in poboj na anektiranem ozemlju.
Iz ten razlogov je sodišče spoznalo Roša Edvarda, Pcčkaja Vladimira in Ranklja Josipa za krive prevratne združbe in prevratne propagande ter sodelovanja v oboroženem krdelu, pri čemer je za prva dva izključilo obtežilno okolnost organizatorjev
ter za tretjega priznalo olajšilno okoliščino zaradi starosti izpod 18 let in po či. 62 št. 6 k. z. Obsojeni so bili: Edvard Roš, Počkaj Vladimir in Rankelj Josip v dosmrtno ječo, trajni preklic opravljanja javnih služb, na zakoniti preklic, na Izgubo oporočnosti, soprogovske ln očetovske oblasti.
Obenem jih je obsodilo skupno na plačilo razpravnih stroškov, pristojbine za sodbo ter vzdrževanje v zaporu in v preiskovalnem zaporu;
oprostilo pa je Roša Edvarda, Počkaja Vladimira in Ranklja Josipa obtožbe napada proti varnosti države zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče je odredilo zaplembo najdenih predmetov ter objavo pričujoče sodbe v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani in v »Pic-colu« v Triestu.
Ljubljana, 22. oktobra 1942-XX.
Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
Prezlju Srečku, sinu Jakoba ln Irene Premuš, roj. 13. I. 1910 v Novem mestu, istotam bivajočemu, mehaniku, nahajajoče-mu se v begstvu: Obtožen je bil:
a*) prevratne združbe (čl. 4 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941 in dodatkov), ker je v Novem mestu v nedoločenem razdobju sodeloval pri prevratni združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in socialnega reda v državi; zločin je bil ugotovljen v Novem mestu 3. septembra 1942;
b) članstva v oboroženem krdelu (po čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v nedoločenem razdobju med majem in septembrom 1942 sodeloval ln še sodeluje v oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov proti varnosti države s tem, da je dobavljal razno blago.
Iz teh razlogov je sodišče Prezija Srečka spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga je obsodilo v dosmrtno ječo, trajno izgubo opravljati javne službe in trajni zakoniti preklic, na izgubo oporočnosti, očetovske in soprogovske oblasti in na povračilo stroškov razprave.
Sodišče odreja objavo pričujoče sodbe v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani in v »Pic-colu« v Triestu. Ljubljana, 23. oktobra 1942-XX.
»Boji se nadaljujejo •t«
Teden dni je že, odkar se je začela ofenziva angleške armade, sestavljene iz pripadnikov kakih 10 narodnosti, proti itali-jansko-nemškemu afriškemu zboru v Egiptu, a vse nade Angležev se še vedno omejujejo na tolažilno ugotovitev: »Boji se nadaljujejo ... « Ne morejo pa več prikriti razočaranja spričo dejstva, da začetni zalet ni dovedel 8. armade do kakega večjega uspeha. Seveda se angleški vojaški strokovnjaki trudijo na vse načine, da bi ta neuspeh, če ne že prikrili, pa vsaj razložili. Tako trdijo med drugim, da na afriškem pesku niso mogoče bliskovite ofenzive, kakor tudi ne nagle obkolitve in hitra napredovanja. Skratka, opaža se vedno bolj, kako trd oreh je zanje napad pn El Alameinu. Zato so postali onkraj F.o-kavskega preliva zelo previdni v napovedovanju nadaljnjega razvoja. Njihova zadrega je tem večja, ker je nekaterim njihovim opazovalcem že ušla opazka, da bi ofenziva v Afriki mogla pomeniti začetek »drugega bojišča« ...
Nobenega dvoma nI, da so bili Angleži prepričani, da bodo s svojo ofenzivo v Afriki dosegli bliskovite uspehe, kakor so prve dni na ves glas zatrjevali, sedaj pa se je ton angleške propagande bistveno spremenil. Tako so na mah začeli govoriti o »težavah podjetja« in o »uspešni sovražni obrambi«, pripravljajoč obenem javnost n* dolgo in težko bitko in sicer »obrambno bitko«. Tudi ne prikrivajo več, da je naloga predora v italijansko-nemški obrambni sistem pri El Alameinu »zelo težka«, češ da se odpor osnih edinic »tem oolj veča, namestu da bi se manjšal«, čim bolj se razvija angleški napad. Spričo tega pravijo sedaj ob kislem grozdju, javnost ne sme pričakovati »čudovitih uspehov«. Kajti angleška akcija je »počasna in bridka«. Tako se ne smemo čuditi, ako se vse angleške nade omejujejo sedaj samo še na stari obrazec: »Boji se nadaljujejo ... <
Da, boji se nadaljujejo, toda z vedno večjimi angleškimi izgubami in z vedno manjšo nado v uspeh, medtem ko odpor osnih čet, kakor priznavajo sedaj tudi že v Londonu, »vedno bolj narašča«. Ako je Smuts v svojem znanem londonskem govoru, ko je napovedal »prehod v ofenzivo«, mislil
na afriško ofenzivo, potem si bilance te ofenzive ni težko že sedaj predstavljati. Os je tudi na tem vojnem področju, kakor že na vseh drugih, pokazala, da ni le kos vsakemu sovražnemu ofenzivnemu poskusu, marveč je sposobna prizadeti sovražniku najhujše izgube in spremeniti vsak tak podvig v »trd oreh«, ob katerem se zbrusi še tako nabrušeno sovražno orožje.
Nov Alfred v »Traviati«. V petkovi
predstavi Verdijeve »Traviate« bo nastopil v partiji Alfreda mladi tenorist Anton Sladoljev, ki ga pozna občinstvo iz njegovih nastopov v partijah Lenskega (Onjegin), Ernesta (Don Pasquale), Orlovskega (Netopir) in Gasparona. Nastop v »Traviati« je za vsakega tenorista važen preizkus, ki odloči o njegovih sposobnostih. Zato bo petkova predstava »Traviate« prinesla novo zanimivost. »Traviato« bo pela Ivanka Ribičeva, očeta Vek. Janko.
Poslanica Zveznega tajnika Vrhovnem poveljniku Oboroženih sil Slovenije
in Dalmazije
o priliki 20 letnice Pohoda na Rim je Zvezni tajnik poslal Eksc. Roatti, Vrhovnemu poveljniku Oboroženih Sil Slovenije in Dalmazije, naslednji tovariški pozdrav Črnih Srajc Ljubljanske pokrajine vrlim vojakom, ki delujejo v novih italijanskih deželah:
»Ob zori tretjega desetletja fašistične
dobe počil|ijo Črne Srajce moje zveze preko mene svoj toplo občuteni tovariški in prisrčni pozdrav s častitkami Vam, Ekscelenca, in vsem tovarišem po orožja, ld se pod Vašim poveljstvom ln pod Liktorskim znamenjem bojujejo za večjo Italijo.
Orlando Orlandini.
Pozdrav poveljnika Armadnega zbora
črnim Srajcam
Poslanici poveljujočega generala Montagne in poveljnikov čet v Sloveniji Zveznemu tajniku
Ekscelenca general Robotti, poveljnik 11. Armijskega zbora, je poslal Zveznemu tajniku naslednjo pozdravno poslanico Črnim srajcam Ljubljanske pokrajine o priliki 201etnice Fašistične Revolucije:
Na dan, ko Stranka in ves narod praznujeta in dvigata prapore in duše, združuje Dvajsetletnica Fašistične Revolucije naše vojske onstran meje, na straži in kujoč prihodnost Italije, dviga 11. Ar-madni zbor simbolično svoje zmagovito orožje s klicem revolucionarne vneme ter se pridružuje z vsem srcem čustvovanju vseh Italijanov. Živijo Kralj! Živijo Duce! General Mario Robotti.
Razen tega so naslovili poslanice poveljujoči general Montagna, poveljnik skupine Črnih Srajc:
Črne Srajce v orožju ob zori dvajsete obletnice pozdravljajo s ponosom tovariše zveze v »prvi črti« in njihovega znamenitega Zveznega tajnika in zglednega navduševalca. V Ducejevem imenu. Zmagali bomo. — Poveljujoči general Monta-gma.
Zvezni tajnik je odgovoril takole: »Gi-njen se zahvaljujem za Tvoje tovariške izraze, Tebi in Tvojim vrlim legionarjem velja najprisrčnejši in tovariški pozdrav Črnih Srajc Zveze v prvi črti! Zvezni tajnik Orlandini.
Komandant bataljonov skvadristov Niz-za: Častniki in legionarji skvadristi bataljona »Nizza«, ponosni, da se bojujejo v imenu Duceja za veličino cesarske in fašistične Italije, pozdravljajo na zgodovinski dan, ki je naznanil svetu začetek fašistične omike, v vas vse junaške Črne Srajce Ljubljanske pokrajine. — Prvi se-njor Giovanni Tebaldi.«
Poveljnik 17. skupine Topništva Obmejne Straže: »Ob 201etnici pohoda na Rim so topničarji te skupine, trdo in zmagovito preizkušeni v bojih proti sovražnikom domovine, razširjevalcem komunizma, ponosni ko zagotavljajo Vam predstavnikom Stranke svojo popolno vdanost Domovini in njeni nezlomljivi veri v zmago. Živijo Kralj! 2ivijo Duce! Polkovnik SimonettL
Tajnik je odgovoril takole: Hvala za Vaše ponosne izraze Vam in Vašim vrlim topničarjem tovariški in prisrčni pozdravi Črnih Srajc moje zveze ter voščilo za vedno nove zmage v imenu Kralja in Duceja. Zmagali bomo. — Zvezni tajnik Orlandini.«
poveljnik IL bataljona Črnih Srajc: »Častniki in legionarji II- bataljona udarnikov Črnih Srajc globoko občutijo dokaz prisrčnega tovarištva prek vas s Stranko in ko se zahvaljujejo, ponavljajo svoj trdno odločitev, da bodo s popolno udanostjo slu-
Gospodarstvo
Predpisi za ogrevanje
Smatrajoč za potrebno, da se tudi za zimsko dobo 1942-43 določi čas za ogrevanje in da se določijo prispevki, ki jih morajo plačevati uživalci centralnih kurjav, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo s predpis! za ogrevanje z dne 26. januarja t 1. št. 10 izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 28. t m.
V zimski dobi 1942-43 se uradi, zasebna stanovanja, hoteli in drugi javni obrati, ki imajo centralno kurjavo, ne smejo pričeti ogrevati pred 1. novembrom in se mora ogrevanje končati, če ni drugih odredb, 15. aprila 1943,XXI. Kotli centralne kurjave za urade se ne smejo zakuriti pred 6. uro. za zasebna stanovanja, hotele in druge javne obrate pa ne pred 8. uro. Kotli se ne smejo več naložiti po 16. oz. 18. uri. Najnižja temperatura v prostorih, ki se ogrevajo, mora znašati 16 stopinj Celzija, najvišja pa 18 stopinj.
Prispevki, ki jih plačujejo stanovalci za ogrevanje, četudi se zaračunavajo ločeno od najemnine, ne smejo presegati prispevkov iz zimske dobe 1940-41. Prav tako mora ostati nespremenjen znesek za kurjavo v hotelih in v zasebni oddaji sob. ki se je plačeval v minuli dobi 1940-41. Oddajanje tople vode se mora omejiti na največ tri dni v tednu, in sicer na soboto, nedeljo in sredo.
Morebitne spremembe določb glede trajanja dnevnega ogrevanja, temperature v prostorih in oddaje tople vode v bolnišnicah in zdraviliščih odobruje Visoki komisariat na obrazloženo zahtevo prizadetih. Ce bi nastali pri uporabljanju predpisov te naredbe spori med hišnimi lastniki in stanovalci, jih rešuje krajevno pristojno prvostopno upravno oblastvo. Proti odločbam teh oblastev je dopustna pritožba na Visoki komisariat, ki odloči dokončno.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo z kaznimi in po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. (zapor do dveh mesecev in denarna kazen 5000 lir).
Prepoved izdelovanja
in prodaje igrač
Smatrajoč za potrebno urediti izdelovanje in prodajo igrač, je Visoki komisar glede na svojo naredbo s predpisi o prodaji oblačilnih izdelkov in drugih porab-nih predmetov z dne 9. oktobra 1941-XIX izdal naslednjo naredbo. ki je objavljena r »Službenem listu« 28. t. m. in stopi v veljavo 15. dan po objavi.
Od dne uveljavljena naredbe (t j. od 12. decembra) je prepovedano izdelovanje igrač. Prodaja igrač, izdelanih do dneva uve-ljavljenja te naredbe. je dovoljena do 1. marca 1943-XXI.
Industrijski in obrtniški izdelovalci igrač
žili stvari Fašistične Revolucije ▼ vrstah milice, pripravljeni na vse napore in vse žrtve v dosego ciljev, ki jih je določil Duce s pohodom na Rim, cilje ,ki bodo za stoletja zagotovili rimski mir v znaku Likto-rija. — Prvi senjor Ceresetto«.
Poveljnik IV. bataljona planincev Črnih Srajc: »Častniki in legionarji IV. bat. Črnih Srajc, praznujoč v orožju 20-letnico Pohoda na Rim so Ti hvaležni za tova-riško pozornost, ki jim jo p>osvečaš. Fašizem »prve črte« bo vedno čednem dobrohotnosti Ducejeve. Vsakršno žrtev zanj bodo z veseljem izpolnili.
Ne bomo poznali počitka. Zora 21. leta nas nahaja še bolj bojevite in bolj odločne, da popolnoma stremo komunizem ramo ob ramj z našo slavno vojsko. Zivio Italija! Zivio Kralj! Zivio Duce! — Skvadristi. Senjor Gardini in Madori.
Zvezni tajnik je odgovoril takole: »Vračam vaše tovariške besede in pošiljam tvojemu bataljonu najtoplejše voščilo za vedno nove zmage v imenu Duceja. —■ Zvezni tajnik Orlandini.«
Zvezni tajnik pri predstavi za Oborožene sile
Snoči je pokrajinski Dopolavoro priredil za tovariše v sivozelenem predstavo razne umetnosti v gledališču Dopolavora Oboroženih Sil. Pri predstavi, ki so jo umetniško vprizorili tovanši Dopolavora denarnih zavodov je prisostvoval zvezni tajnik, ki je razdelil med mnogoštevilne udeležence darove Stranke. Predstava je bila prenašana po radiju ljubljanske postaje.
Dar Ljubljanskemu fašiju
Ravnatelj nekega važnega ljubljanskega industrijskega podjetja je poslal Zveznemu tajniku o priliki 20 letnice Revolucije znesek 1000 lir.
Zvezni tajnik se je zahvalil za ta tovariški dar in je dal navodila, naj se znesek nakaže Dopolavoru tukajšnjega Fašija.
Preimenovanje
ljubljanskih ulic
Ob priliki 201etnice Pohoda na Rim je bila Gosposvetska cesta v Ljubljani preimenovana v Cesto Ariele Rea v spomin na prečisto mučenico, ki je bila barbarsko ubita od izdajalske bombe, vržene v italijansko restavracijo.
V počastitev spomina bivšega bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, žrtve uničujoče aktivnosti partizanov, je bila preimenovana Ulica sv. Cirila in Metoda v Natlačenovo ulico.
in trgovci z igračami so dolžni sestaviti inventar igrač, ki jih imajo, in moraio pri tem navesti vse označbe, ki utegnejo biti potrebne za razločevanje igrač in za določitev njih prodajne cene. Ta inventar se mora v 20 dneh od objave te naredbe (do 17. decembra) predložiti v dvojniku Pokrajinskemu korporacijskemu svetu, ki vrne en primerek s prevzemnim potrd:-lom. Izdelovalci igrač in trgovci z igračami morajo voditi sproti dopolnjen prejem-ni in oddajni vpisnik, ki ga mora pred uporabo predpisno potrditi Pokrajinski korporacijski svet. Na prejemni strani tega vpisnika morajo vpisati podatke o igračah. ki so jih inventarizirali, trgovci pa morajo vpisati še podatke o igračah, ki jih morda pozneje nabavijo; na oddajni strani pa je vpisati podatke, nanašajoče se na opravljene prodaje.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo s kaznimi in po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8.
Gospodarske vesti
= Oddaja bivših jugoslovanskih državnih obveznic na Hrvatskem. Državni za-kladni minister je izdal poziv glede oddaje državnih obveznic bivše Jugoslavije, vključivši državne blagajniške zapise in bone ter obveznice, za katere je jamčila bivša jugoslovanska vlada, in obveznice zgodovinskih državnih ali deželnih edinic, in sicer zaradi zamenjave v obveznice Nezavisne Države Hrvatske. Obveznice je treba izročiti v roku od 2. do 22. decembra t. L Poziv se nanaša na vse fizične in pravne osebe, ki so državljani ali pripadniki Nezavisne Države Hrvatske in ostalih držav, pridobitnic ozemlia bivše Jugoslavije (Nemčije, Italije z Albanijo in Črno goro. Madžarske, Bolgarije in Srbije). Zaradi zamenjave se lahko oddajo samo one obveznice, ki so bile 15. aprila lanskega leta last osebe, ki je obveznice prijavila. Ob prijavi je treba predložiti izjavo, da je lastnik imel na dan 1. decembra lanskega leta svoje stalno bivališče ali sedež na področ:u Nezavisne Države Hrvatske in da so bile te obveznice 15. aprila lanskega leta njegova last Obveznice, ki se do 22. decembra ne bodo izročile, ne bodo zamenjane v obveznice Nezavisne Države Hrvatske.
«= Prijave terjatev proti tao*emsk ~i pokojninskim zavodom na Hrvatskem.
Zagrebški Pokojninski zavod za nameščence je izdal poziv vsem osebam. M imajo pravice pokojninskega zavarov -nja pri pokojninskih zavodih v Ljubici in Beogradu in drugih inozemskih poke -ninskih zavodih, naj do 15. novembra predložijo razpoložljive podatke o svojem zavarovanju pri teh zavodih. Za osebe, ki služijo v vojski ali so v ujetništvu 'n za osebe, katerih bivališče ni zinano, 1?-hko podatke predložijo najbližji sorodniki ali prijatelji, ki so jim okolnosti znane.
KULTURNI PREGLED Univerza v Trieste
Izšel je »Annuario della Regia U rti ver si t d di Trieste« za akademsko leto 1941/42., ki nam odpira vpoglede v delovanje in uspehe tega visokega učnega zavoda, zavzema j občega vedno bolij vidno mesto v častitljivem zboru starodavnih in znamenitih italijanskih univerz. V kroniki najznačilnejših dogodkov, ki začenja ta letopis, so navedena med drugim imena študentov in absolventov te univerze, ki so padlli na polju slave. Kraljevski komisar univerze je bil v tem akademskem letu dir. Girunino nob. Ferrari Dallc Spade. redni profesor italijanskega prava na univerzi v Padovi, častni doktor atenske univerze, znan kot raziskovalec bizantinskega prava in plodoviti znanstveni pisec; njegova bibliografija je objavljena v tem letopisu in obsega 80 točk. V ostalem s<o natisnjeni v knjigi podrobni podatki o obeh fakultetah: juridični in gospodarsko-trgavinski; med drugim so bibliografsko označena tudii znanstvena dela. ki so jih objavili v zadnjem času posamezni profesorji in asistenti. Pravna fakulteta ima naslednje znanstvene institute: Zavod za zasebno pravo. Zavod za mednarodno pravo in primerjalno zakonodajo. Zavod ja javno pravo. Zavod za zgodovino prava. Zavod za politične vede in Seminar za forenžične študije. Gospodarsko - trgovinska fakulteta šteje 7 rodnih, 5 izrednih, 15 dodeljenih profesorje-v, vrs>to privatnih docentov, lektorjev in asistentov. Na tej fakulteti so zastopane tudi slavistične študije. Proi. Um-berto Urbani poučuje hrvatski jezik, Al-fnedoBartOlonucci, bivši profesor Kijevske univerze, ruščino, dr. Romeo Colognati pa oeščino. Mimo teh obstoje lektorati za španščino, nemščino in madžarščino. Fakulteta ima naslednje znanstvene institute: Zavod za, gospodarstvo, za finance, za geografijo, za statistiko, za ekonomsko zgodovino, za finančno matematiko, za meteorologijo, za računovodstvo ki trgovinsko tehniko ter srarrmeJir za moderne jezike. Jutradično fakulteto j« obiskovalo v obravnavanem letu 651 idSjoikov ki dijakinj, gospodarsiko-trgovinsko pa 1145; sikupaj je torej štela univerza 1796 dijakov iin dijakinj, značilno je. da je dijakinj sorazmerno malo (78 na obeh fakultetah). Na univerzi je študiralo tudi 58 tajnih študentov, med njimi 28 iz: bivše Jugoslavije. 15 iz Albanije. 4 iz Hrvatske. 142 absolventov je doseglo doktorat ali diplomo.
Letošnja ponovitev „Don Pasquala"
V načrtu gledališke uprave je bilo ponoviti nekatere posebno uspele opere iz lanske sezone. Med nje spada Donizettijev »Don Pasquale«, ki je dosegel lani štirinajst repriz. Da bi delo zbudilo novo zanimanje in da bi imelo občinstvo priložnost slišati čim različnejše pevce iz našega opernega ansambla, je bila predvidena delna nova zasedba partij. Od stare zasedbe naj v prvj vrsti omenim Julija Betetta v naslovni partiji. Njemu sta kritika im publika izrekli nedelje®o priznanje za njegov tragikomični lik Pasquala. V njem je znova podano potrdilo o visokih umetniških kakovo^ih Betetta, katerega sleherna partija je do kraja dognana tako v pevsko-tehničnem kakor igralskem pogledu. Vreden partner mu je Vekoslav J^nko kot doktor Malatesta. Iz dneva v dan dokazuje svojo veliko uporabnost, muzikataost in zanesljivost. Njegov prijetni zdrav glas prihaja v tej operi v vseh igralskih odtenkih do najlepše veljave. Od zasedbe lanskega leta je ostal tudi F. Jelnikar v vlogi notarja, ki je sicer epizodnega značaja, a v kateri je tudi on po svojih najboljših močeh na mestu.
že lani bi bila morala nastopiti v partiji Norine Sonja Ivančičeva, ki pa je tik pred prem;ero zbolela. (Nadomestila jo je Manja Mlejnikova). Sonjo ivančičevo cenimo predvsem kot izrazito koloraturko, kot taka se je tudi predstavila pred nekaj leti, ko je žela kot Lucia Lammermoorska izrazit uspeh. Letos je pokazala svoje najboljše strani kot Rosina v »Seviljskem brivcu« in tako smemo upati, da ji bo zelo obširna partija Norine primerno polje, da pokaže svoje pevsko in igralsko napredovanje, ki je od lani močno opazljivo.
Lipušček je prestal svoj ognjeni krst kot tenor v »Bohemi«, slišali smo ga kot grofa Almavivo v »Seviljskem brivcu« in zdaj bo nastopil kot Ernesto v »Pasqualu«. (Lani ga je pel Anton Sladoljev.) Lipu-šček ima tisto lahkotnost v glasu, ki je osnovni pogoj za interpretacijo italijanskih komičnih oper. Njegova mladostna prizadevnost in resna ambicija, da poda svojo vlogo čim bolj v okviru zahtev, je našla tako v dirigentu A. Neffatu, kakor v režiserju R. Primožiču dve zanesljivi pedagoški opori, ki jamčita, da bosta oba — Ivančičeva in Lipušček — rešila svoji nalogi tako, da bo »Don Pasquale« tudi letos ostal željen in posečan repertoarni sestavni del.	Maša Si.
Kronika
Jezik kot sila
»Frankfurter Zeitung« se je nedavno v uvodniku z naslovom »Sprache als Macht« spominjala letošnjih pomembnih kulturnih jubilejev finskega naroda. Vsi ti jubileji so združeni s slovstveno besedo, z živim pričevanjem jezika o narodovi dušj in narodni rasti iz nezavednega v zavednost. Finci se spominjajo letos v oktobru tristoletnice ustanovitve prve finske tiskarne v Abu. 14. oktobra je minilo prav tako 300 let. kar je izšlo prvo, v Stockholmu natisnjeno Sveto pismo v finskem jeziku, naposled pa potrka 400 let, kar je neka stock-holmska tiskarna na predlog finskega reformatorja Mihaela Agricole izdala prvi finski abecednik, kj je sploh prva v finskem jeziku natisnjena knjiga.
Finska je v pogledu razvoja tiskarstva in s tem knj:ževne kulture zaostajala za drug mi skandinavskimi deželami. Danska je dobila prvo tisKarno 1. 1482, švedska 1483. Ustanovitev tiskarne v Abu je oila v zvezi z ustanovitvijo tamošnje akademije in univerze: že to kaže vzporednost kulturnih teženj in označuje pomen tiskarstva za splošno in posebej še za znanstveno kulturo. Na Finskem je bil takrat položaj tak, da so kulturni sloj na deželi predstavljali Švedi in z njimi tisti Finci, ki so kazali nagib, da se pošvedijo. Prva knjiga, ki jo je izdala prva finska tiskarna, je bil latinski spis nekrga abojskega profesorja: »O pameti, ki naj odlikuje zakonodajalce in državnike«. Prva tiskarra na Finskem ni potemtakem služila finskemu jeziku, vendar je ustvaritev kulturnega središča v Abu že sama po sebi koristila bodočemu razvoju finske narodne zavesti, saj so po-
•	Novi grobovi. Po dolgi in mučni bolezni je preminil posestnik, gostilničar in mesar v Dobrunjah, g. Mihael Anžič.
Za njim žalujeta hčerki Mici in Zefi ter številno drugo sorodstvo. Nepozabnega rajnkega bodo spremili na njegovi zadnji poti v petek ob 15. iz hiše žalosti, Hradeckega cesta 66, na pokopališče k Božjemu grobu v Stepanji vasi. — V ljubljanski bolnišnici je umrla ga. Marija Bobnova. K večnemu počitku so jo položili v četrtek popoldne na pokopališču pri Sv. Roku v Dravljah. — V Kranju se je za vedno poslovila od življenja ga. Marija Jezerškova, po rodu Reboljeva. Zapušča hčerko Marico in sinova Jožeta in Cirila. Blago gospo bodo pokopali v petek dne 30. t. m. dopoldne v Kranju. Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje.
•	Madžarska rasno-biološka odprava se je vrnila iz Rusije. Svojčas smo poročali, da se je odpravil madžarski vseučiliški profesor dr. Ivan Gaspar v začetku julija z nekaterimi sodelavci v južno Rusijo, da bi raziskal prizorišče nekdanjih madžar-kih preseljevanj. Pot ga je predvsem vodila v obmejno področje Kijeva, ondotnega gozdovja in step, kjer je v desetem stoletju na področju Pečenegov, Humanov in turških plemen nastala ruska kneževina. Madžarski znanstveniki so nadaljevali pot proti jugu, in sicer skozi salmatsko pu-ščavie polotoka Krima ter so raziskovali v območju Tatarov sledove ljudskega gibanja in današnjo mešanico ras. Odprava je bila deset tednov na poti. O njenih uspehih bo dr. Gaspar obširneje poročal v nastopajoči zimi.	«
•	Anatomična posebnost. — Zdravniki okrožja Asti v Piemontu imajo opravka z anatomično posebnostjo, ki so jo ugotovili pri nekem 32 letnem bančnem uradniku. Mož ima namreč lastnosti prežvekovalca, Med želodcem in črevesom je nekakšna vreča, kjer se vsa jedila vdrugič predelajo in prebavijo.
•	Da se preprečijo nesreče v planinah, ki so bile letos posebno številne, je državni namestnik za Tirolsko ln Predarlsko izdal policijsko naredbo, po kateri je prepovedano vsem, ki tniso izkušenj v planinah ali so slabo opremljeni, zahajati v planine brez vodnika. Plezalne partije in pohod čez ledenike so dovoljeni samo izvežbanim in predpisano opremljenim planinarjem. Kdor se pregreši zoper to naredbo, bo plačal 200 mark kazni ali pa se bo pokoril dva tedna v zaporu, v kolikor ne bo izrečena še kaka ostrejša kazen.
•	Madžarski proračun za leto 1943. Finančni minister Remenyi Schneller je predložil spodnji zbornici državni proračun za prihodnje leto. Proračun se nanaša na povečano državno območje. Skupni izdatki so predvideni v višini 4247.4 milijona pen-gov, medtem ko bodo dohodki znašali 4047 milijonov pengov. Nasproti prejšnjemu letu so se državni izdatki zvišali za 782.5 milijonov pengov. Za obrambne namene bo potrošenih 263.7 milijona pengov več kakor lani, tako da znašajo skupni izdatki za vojsko 845 milijonov pengov.
IZ LJUBLJANE
u— Na poti Iz bolnišnice domov je umrla. Gospodična Ivanka K 1 u n o v a je bila 10 let v službi pri gospe Rogerjevi na Ambroževem trgu. ki je umrla pred šestimi tedni v visoki starosti 96 let Ko je Klu-nova po smrti gospe Rogerjeve zapustila službo, se je odločila, da bo ta čas, ko bo brez službe, dala operirati krčne žile na nogah. In res je operacija pred sedmimi dnevi dobro uspela. Ko pa je Ivanka Klu-nova pretekli torek ob pol treh popoldne zapustila bolnišnico in se v spremstvu svoje sestre in tete odpeljala s tramvajem na tetino stanovanje, ji je spotoma postalo slabo. Pred magistratom, kjer bi bila morala prestopiti na tramvaj, ki vozi na Kar-lovško cesto, se je sirota zgrudila. Poklicani reševalni avto jo je naložil in odbrzel z njo nazaj v splošno bolnišnico, kjer pa so mogli samo še ugotoviti smrt. Ivanka Klu-nova je bila doma iz Goriče vasi pri Ribnici, blaga duša. zvesta in poštena gospodinjska pomočnica. Zaradi tako nagle smrti jo pomiljujejo vsa, ki so jo poznali. Naj ji bo ohranjen lep spomin!
— Južno vreme, dež in sence. Začele so se jesenske muhavosti, ki so pa v letošnji jeseni čisto svojevrstne, čim bolj se uam-reč bližamo novembru, tem toplejše je vreme in se ozračje ne shladi niti po večkratnih nalivih. V sredo zjutraj smo imeli 8.8° C. Ko se je proti poldnevu Izlil prvi naliv, je spet posijalo sonce, toda zgodaj popoldne je sledil nov, še močnejši naliv. Kljub temu je živo srebro čez dan doseglo 16.20 c. Nebo je bilo zagrnjeno s sivimi oblaki in ko se je zvečerilo, je jelo spet deževati. Ponoči so se nalivi nadaljevali. Kljub temu pa je živo srebro beležilo davi 10.5° C. Jutro je bilo kar pomladno toplo. Sonce je z malimi presledki ves dan toplo prigre-valo. Listje naglo rumeni in odpada.
u— Cenjene naročnike »Dobre knjige« ki so izjavili, da bodo knjige sami dvigali v upravi naših listov, a še niso vzeli prvega romana, »Tihe vode«, prosimo, da čim prej pridejo ali pošljejo po knjigo v našo upravo v Narodni tiskarni.
u— Ravnateljstvo EL moške realne gimnazije v Ljubljani (Rakovnik) sporoča, da bo otvoritvena božja služba za učence v torek dne 3. novembra ob 9. url v cerkvi
na Rakovniku. Po sv. maši se bodo zbrali učenci na gornjem dvorišču, kjer bodo dobili potrebna navodila in pojasnila. Ravnateljstvo obenem obvešča starše in učenca, da je Visoki komisariat z odlokom IV. No 6281/1 dovolil, da se smejo do 10. novembra naknadno vpisati učenci tega zavoda in polagati izpite vseh vrst razen višjega tečajnega in diplomskega izpita. Učenci naj si preskrbe dovoljenja, da bodo mogli v šolo, oziroma k izpitom.
u— H. dekliška (lieejska) ljudska šola bo imela začetno službo božjo v soboto 31. t. m. ob 9 v Vajenškem domu Kersnikova ulica 3 (nasproti Slamiča). Tam bodo učenke zvedele, kdaj in kje se vrši pouk.
u— Namesto venca na grob pok. doc. dr. Cholevvi daruje družina prof. dr. Had-ži 150 lir za mestne reveže.
u— Za mestne reveže daruje g. Olimpia Windeis, namesto venca na krsto za bla-gopokojnim g. ravnateljem dr. Jos:pom Cholewo 200 lir.
u— Ako hočete zaposliti svojega otroka, mu kupite v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3, slikanico »Princeska Zvezdana« in barvnike. Pripravili boste otroku posebno veselje in zadovoljstvo.
u— S spremenljivim vremenom nastopa vedno tudi nevarnost prehlada. O tem pravi zdravnik: Prehladimo se lahko vsak čas, tudi v najbolj vročem poletju. Vendar se prehlad v večjem obsegu pojavlja zlasti v dveh letnih časih. Predvsem naj izprego-vorimo besedo o prehladiu, ki je posledica pomehkuženja. Besedo »pomehkuženje« pa je treba pojmovati v šršem smislu. S tem hočemo,reči: organizem je izgubil odpornost zoper škodljive vplive. Pomehkuženec je brez odpornosti ne samo nasproti nenadnemu prehlajenju. marveč tudi zoper čuv-stveno razdraženost. V drugem primeru, v množestvenem prehlajenju spomladi in pred zimo, se pridružijo pomehkuženju še drugi škodljivi činitelji. Eden izmed teh je napačna prehrana. V splošnem se lahko reče, da se je evropska prehrana davno pred sedanjo vojno precej odtujila prirodi in je bila vse premalo zvezana z zemljo, ki nas mora rediti. V prehrani moderne dobe je važen zlasti vitamin C, ki mu pripada posebno važna naloga. Ce si ne znamo hrane prav urediti, je telo v zmanjšani meri odporno zoper vnanje nadloge in so lahko posledice oslabljenja ali pomehkuženja dosti bolj občutne kakor pri onih, ki imajo hrano pravilno urejeno. Ce se pojavlja pred zimo prehlad v velikem številu primerov, si je treba to razlagati tudi s tem, da še marsikdo noče ali ne zna utrjevati telesa s sredstvi, ki so mu na razpolago: z vodo. z zrakom, lučjo in soncem.
—u Mozartov Trio v C-duru je delo že-nijalnega mojstra, kj združuje v sebi mirno, neprisiljeno vedrost, s popolno klasično obliko v najidealnejši komorni formi, kakršne pozneje niti Beethoven ni presegel. Ta muzika je najlepše realizirana v sestavu komornega tria, kakršne si lepše ne moremo misliti v nobenem drugem komornem ali orkestralnem sestavu. Namenjena je plemenitemu, poglobljenemu in delikat-nemu muziciranju. Mozartov Trio ima tri stavke, prvi in tretji sta j ako živa in ritmično energična, drugi stavek pa prinaša rahle spiccate v godalih, kakor majhna, nepomembna, a prijetna vznemirjenja, postavljena med širšo razpeto melodijo. Mozartov Trio bo izvajal Ljubljanski komorni trio na svojem koncertu v torek, dne 3. novembra ob 18. uri v veliki filharmo-nični dvorani, poleg drugih komornih del, ki so jih napisali: Pugnani, Lipovše^ in Smetana. Predprodaja vstopnic je v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Ce hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga vpišite v KOrepetitorij, kjer bomo z njim vsak dan dve uri ponavljali snov, mu dali razlago, popravili naloge, ga izprašali itd. To velja tudi za tiste, kj sploh ne morejo ali pa neredno obiskujejo šole, kajti učimo po učnem načrtu, da ne izgube šolskega leta. Učnina zmerna, revni popust. Začetek za
Narodno gledališče
DRAMA
Petek, 30. okt: ob 16.: Hamlet Prvič v
sezoni. Red Premierski. Sobota, 31. okt.: ob 16.30: Deseti brat. Izven.
Prva letošnja predstava Shakespeare-jeve žaloigre »Hamlet« bo v petek ob 18. uri za red Premierski. Zasedba vlog je sledeča: Hamlet—Jan, kralj Klavdij—Le-var, Ofelija—V. Juvanova, kraljica—Danilova, Laert—Blaž, Polonij—Cesar, duh —VL Skrbinšek, Horatio—Nakrst Rosen-kranz—Drenovec, Gildenstern—Verdonik, Osrik—Peček, Marcel—P. Kovič, kraljica v igri—Boltar Ukmarjeva, grobarja—Lipah in Plut Fortinbras—Gregorin, Volti-mand—Potokar, Kornelij—Podgoršek, — Bernardo—Gorinšek, Francisco—Raztresen igralci v igri »Mišnica«: VI. Skrbinšek, Brezigar, Raztresen. Režija: dr. Kreft, scena: ing. arh. Franz, scenska muzika: D. Zebre, dirigent: F. Sturm.
OPERA
Petek. 30. okt: ob 16.: Traviata. Izven.
Znižane cene od 18 lir navzdol. Sobota, 31. okt: ob 16.: Don Pasquale. Prvič v sezoni. Red Premierski.
sihmal Finci lahko študirali na domači univerzi, ne pa — kakor prej — v Upsali.
Za kulturno zgodovino finskega naroda je važnejši izid prvega finskega Svetega pisma. Prevajati ga je začel Mihael Agri-cola že sto let prej, vendar je bilo delo preobilno in pretežko, da bi ga zmogel ta Primož Trubar Fincev. Dovršil je v glavnem samo prevod Nove zaveze. Natisk finskega Svetega pisma je zastavljal velike težkoče, ker v Stockholmu niso našli stavca, ki bi znal finsko, zato so morali rokopis finskega prevoda naslikati v črkah in ga takega izročiti v tiskarno.
Finski narod, ki je bil docela pod kulturnim vodstvom Švedov, se je le počasi dramil k samozavesti. Jezik je bil pri tem odločilna moč: ne skupnost vere, ne sorodnost običajev in kulturnega življenja, marveč posebnost besede, govorice kot žive iskre ljudskega duha, je odločevala pri tem razvoju in odpirala pot finski kulturni samostojnosti. 2e 1. 1775 je tiskarna
v Abu začela izdajati prvi finski časopis. Vedno bolj se je razvijala tudi književnost v firaškem jeziku. Tako je bil finski jezik, živeč v ljudski govorici, tista notranja Sila, ki je izoblikovala finski narod do njegove današnje podobe.
Prvi abecednik in prvo finsko Sveto pismo sta bila potemtakem izvor poznejšega širokega književnega toka. Zato niso prazne besede, ki so zapisane na spominski plošči, odkriti sredi oktobra v Abu v spomin finskemu Primožu Trubarju Mi-kaelu Agricoli:
»S tega mesta, iz župnišča sv. Lovrenca, je Mikael Agricola, naš od Boga poslani reformator, razpošiljal v svet prvo finsko knjigo in ustvaril na severu duhovno silo, s katero se je finsko ljudstvo zavedlo svojega bistva in dozorelo za velika zgodovinska dejanja.«
S temj besedami je tudi »Frankfurter Zeitung« končala svoj uvodnik o kulturnih jubilejih malega finskega naroda.
Docent dr. Cholewa na zadnji poti
Ljubljana, 29. oktobra
V sredo popoldne so položili k večnemu počitku zemske ostanke šefa Zavoda za pobijanje raka gosp. docenta dr. Josipa ChoIewa, ki nas je tako nepričakovano zapustil, zadet od srčne kapi. Velika množica pogrebcev je zgovorno pričala, kako priljubljen je bil pokojn:k.
Ob molilnici na Žalah je nenadomestljivemu pokojniku najprej spregovoril v slovo zastopnik Eksc. Visokega komisarja, pokrajinski zdravnik dr. Balistrieri. Govornik je z jedrnatimi besedami očrtal pokojnikovo delo na polju zdravstva in njegove neprecenljive zasluge v borbi proti eni najbolj zavratnih in trdovratnih morilk človeških življenj. Za njim je povzel besedo ravnatelj umobolnice dr. Franc Gerlovič. Med drugim je dejal: »Iznenada je pristopila k Tebi neizprosna smrt in zbrisala desko, na kateri si imel napisanih še toliko lepih načrtov, da dopolniš svoj življenjski smoter, vreden Tvojega idealnega duha in usmiljenega srca: namreč zagotoviti uspešno zdravljenje najbolj usmiljenja vrednim boln kom, ki imajo raka, in organizirati zat ranje te strašne bolezni med slovenskim ljudstvom. Zdaj, ko si po i^nogih ovirah z veliko vztrajnostjo postavil temelje svojemu življenjskemu delu. si omahnil — v Tvojem zavodu pa, ki je bil Tvoj ponos in Tvoja skrb, so se napolnile s solzami oči bolnikov, ki so se dan za dnem z zaupanjem obračali nate.
Vihra prve svetovne vojne Te je privedla v našo sredo, v Novo mesto. Brez ozira na svoje vojaške dolžnosti si rad pomagal tudi domačemu civilnemu prebivalstvu. Kmalu si zaslovel po vsej dolini Krke kot odličen in vesten zdravnik. Lepi sloves Te je spremljal v Brežice, kamor si se pozneje naselil in prevzel vodstvo tamkajšnje bolnišnice, kjer si se s svojo vestnostjo in pridnostjo šele prav razmahnil v svojem človekoljubnem delu. Brežiška bolnišnica je postala s Teboj žarišče bolniške oskrbe v vsem spodnjem Posavju.
Kolikokrat si sredi noči zapustil posteljo, ne glede na čas in vreme stekel v svojo bolnišnico, ker Te je skrbelo, kako gre bolniku, ki si ga prejšnji dan operiral. Nihče Te ni videl na teh samotnih nočnih potih. nihče Ti ni skrb; in neprespanih noči
poplačaL Videl Te je samo Bog, ki Ti bo skrb stotero povrnil. V svoji praksi si spoznal, da so najbolj usmiljenja potrebni bolniki na raku. Opazil si. kako se ta strašna bolezen tudi med nami zmeraj bolj širi. Z brezprimernim idealizmom in požrtvovalnostjo si se ves posvetil temu vprašanju. Odpovedal si se pridobivanju premoženja in se zakopal v znanstveno delo Iz lastnih piči h sredstev si nabavljal strokovna dela za študij, kupil radij za poskusno terapijo in ustanovil prvi onkološki zavod v Brežicah. Po vztrajnih znanstvenih pcizkush si dosegel mnogotere izsledke in si pridob'1 ugled znanstvenika daleč v zamejstvu. Zavedal pa si se, da delo enega samega, četudi še tak0 požrtvovalnega delavca, ne more uspeti. Zato si želel organizirati skupno delo vseh. ki imajo dobro voljo. Bil si pobudn k in ustanovitelj prvega društva za proučavanje raka v bivši Jugoslaviji. Vztrajno si deloval na tem, da se v Sloveniji čim prej ustanovi zavod za raziskovanje >n zdravljenje raka. Po mnogih ovirah Ti je to uspelo.
Pred štirimi leti je bil zavod otvorjen in Ti si postal njegov prvi ravnatelj in njegova duša. Bil si srečen, da si dosegel svoj plemeniti nam^a, dasiravno si bil pri tem gmotno oškodovan. Koliko misli, koliko načrtov se je še kopič lo v Tvojem duhu okoli Tvojega zavoda! Bog pa je drugače odločil. Presodil je da si dobro izvršil, kar Ti je bila naloga Zato Ti je odvzel nadaljnje skrbi in te odpoklical. Mi, Tvoji stanovski tovariši, se Ti zahvaljujemo za Tvoje neumorno in nesebično delo v prid trpečega ljudstva in se poslavljamo od Tebe z željo, naj T; bo lahka slovenska zemlja, katere sin s1 postal z dobrimi deli. Počivaj v miru v njenem naročju!«
Po govoru g. dr Gerloviča, ki je vse prisotne globoko presunil, se je razvil dolg žalni sprevod. Najprej se je zvrstilo 12 prekrasnih vencev, med njimi venec Društva za raziskavan-'e raka. Za krsto sta stopali globoko užaloščeni pokojnikova soproga in hčerka, za njima pa skoro celoten zdravniški zbor iz Ljubljane, uslužbenci Vis. komisarijata in zdravstvenih ustanov, sestre usmiljenke, jokajoči bolniki in nepregledna množica prijateljev in znancev. Pogrebne obrede je opravil šent-petrskj župnik g. Alojzij Košmerl.
vsakega takoj po prijavi. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, KOrepetitorij, Mestni trg 17/1.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dni sprejeli spet več ponesrečencev, ki pa so razen ene izjeme vsi z dežele. Po stopnicah je padla in si zlomila desno nogo 211etna postrežnica Marija Zakraiško-va iz Ljubljane. Bukev se je zvrnila na po-sestnikovega sina Stanka Strnada iz Vid-ma-Dobrepolja, ko je podiral drevje in mu zlomila desno nogo. Desno nogo si je poškodoval pri igri 151etni sin vlagalke Anton Jesenko iz Ljubljane. V levico se je vsekala 151etna hčerka posestnika Alojzija Bradačeva iz Kompolja. Iz Vrbljenj so pripeljali v bolnišnico Sletnega sina posestnika Slavka žgajnarja, ki si je zlomil levo nogo. S hruške je padla in si zlomila desno nogo 461etna žena posestnika Jožefa Jevševarjeva iz št. Ruperta. Na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice so ponesrečencem nudili zdravniško pomoč
u— Redke ulice mestnega središča še
niso urejene. Med take spadajo Cesta 29. oktobra od Borštnikovega do Napoleonovega trga. Gregorčičeva od Gradišča do Vegove, Igriška od Gregorčičeve do Borštnikovega trga, Borštnikov trg. Nunska ulica, F*uherjeva. Kersnikova in Gledališka ulica od Gosposvetske ceste do Korza Vik torja Emanuela. Navedene ulice in ceste niso še bile tlakovane, prav tako ne trgi, čakajo dokončne ureditve: razširitve, nive-lacije. podaljšanja. Ozka Frančiškanska ulica pa je bila kljub temu že davno tlakovana. ker je bil promet na nji zmeraj preživahen. Vsekakor pa bo mestno središče prav kmalu povsem urejeno.
Z Gorenjskega
Sloveči basist dunajske državne < pere Herbert Eisen> ki sodeluje tudi pri slavnostnih predstavah v Beyreuthu, je nastopil preteklo soboto v Celovcu. Na sporedu so bile pesmi in balade sklaiateljev Schu-berta in Loeweja.
Za ranjene vojake so koroške in gorenjske žene vkuhale in zbrale nal 30.000 kg mezge in sadnih sokov. Celovški dnevnik pripominja, da je bil prispevek gorenjskega ženstva prav izdaten. Največ sadja, jagod in borovnic je nabrala mladina, sladkor pa je prispevala v glavnem vojaška uprava, delno pa so ga prispevale posamezne žene in dekleta po žličkah. Vsa zbirka je zdaj vskladiščena v kleti glasbenega društva v Celovcu, kjer si jo je ogledal gauleiter dr. Radner in okusil posamezne izdelke.
Zborovanja. Preteki; petek in soboto so bila po vsem Gorenjskem prirejena velika zborovanja. V petek so bila zborovanja v radovljiškem in kamniškem, v soboto pa v kranjskem okrožju. Nadalje so bila še v nedeljo zborovanja v radovljiškem in kamniškem okrožju. Govorniki so pojasnjevali narodno socialno skrbstvo v Nemčiji.
Stednja v industrijskih obratih. Da se
vsakemu obratovodji ponudi priložnost poučiti se o sredstvih in načinih, kako porabiti kolikor mogoče malo premoga, priredi društvo nemških inženjerjev danes v torek dopoldne v Celovcu (v Domu dela) zborovanje pod geslom »Štedimo s premogom pri srednjih in malih parnih napravah«. Pokazali bodo, kako se brez novih naprav in strojnih delov tudi z danimi sredstvi lahko doseže znatno varčevanje s premogom. Vstopnica k predavanju stane 5 mark.
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 79-letna Helena Kaltenbeckova, 44 let. trgovki sotrudnik Jožef Hartberger in 59 letna Antonija Kečekova. V Ptuju je umrla 57-letna upokojena nadučiteljica Marija Pro-topopova, ki so jo pokopali v ponedeljek v Ljutomeru. Zapustila je soproga, sina ter sorodnike v Ljubljani in Beogradu.
Da bi se letošnja sadna letina na Štajerskem čim bolj izkoristila, je bila že ob koncu junija ustanovljena kmetijska zadruga »Siid-Obst«. Ko je jeseni dozorela obilna letina sadja, buč in grozdja, je b'lo na Spodnjem Štajerskem pripravljenih pet
velikih tovarn za predelavo letine. Obratovanje je zdaj v polnem teku. Tri podjetja proizvajajo sladki sadjevec, delno tudi sladki vinski mošt, dve podjetji pa predelujeta odpadlo sadje in buče za marmelado. Savinjska izdelovalnica sladkega sadjevca je nastala v zapuščeni tovarni mila Hubertus v Celju. Tu predelajo dnevno povprečno šest vagonov jabolk v sladki sadjevec. Ugodnejše je bilo stanje v Mariboru, kjer so izdelovalnico sladkega mošta uredili v počivajoči pivovarni Union. Tretja izdelovalnica sladkega sadnega mošta pa je v neki dotlej počivajoči tovarni v Ptuju. Velika opuščena Freundova us-njarna v Mariboru in neka tekstilna tovarna v Ptuju sta bili preurejeni v prede-lovajnico buč in sadja za marmelado. Velika množina sodov je vskladiščena na prostranem travniku poleg ptujske tovarne in bo te dni odposlana v severnonemške tovarne v svrho dokončne predelave. Za dokaz sposobnosti spodnještajerskih obratov navajajo listi, da pridela celjska tovarna dnevno povprečno 48.000 litrov sladkega sadjevca. Nedavna razstava sadja in grozdja v Šmarju pri Jelšah je pokazala, kako odlično žlahtno sadje lahko pridelajo spod-nještajerski sadjarji
Pevska skupina iz Beljaka je nedavno obiskala Muto in Trofin. Zapeli so več pesmi in igrali na citre.
V	Celju je v ponedeljek v okviru prosvetnega urada predaval docent dr. Val-ter Schneefuss iz Gradca. Obravnaval je razmerje med Nemčijo in podonavskimi državami v preteklosti in sedanjosti. Razlagal je politične probleme Podonavja.
V	Žalcu je on lotni orkester priredil z vojaki iz rezervne bolnišnice Novo Celje pester večer. Dvorana kinematografa je bila polna, zabava je trajala dve uri, čisti dobiček pa je šel za zimsko pomoč.
Središčani na obisku v Ptuju. Središki župan Fandler je z večjo družbo svojih občanov obiskal okrožno mesto Ptuj. Ogledali so si ptujske zanimivosti, nato pa jim je bil prirejen družabni večer.
V	obrtniškem tekmovanju na Spodnjem štajerskem, ki ga priredi Heimatbund, se hočejo posebno uveljaviti obrtniki celjskega okrožja. V kratkem priredijo posebno razstavo, da dokažejo svoje odlične sposobnosti. Polagoma že prihajajo izdelki za razstavo. Zlasti se hočejo izkazati mizarji in krojači.
Nesreče, z drevesa je padla 49 letna Eli-beta Felserjeva, kj je prišla iz Gradca v Maribor na obiSk. Obležala je z natrto hrbtenico in njeno življenje je v nevarnosti. V Trestrnici pri Mariboru je padel 33 letni Henrk Hofman s kolesa, si zlomil nogo in dobil še druge poškodbe. Rudarjeva žena Helena Florjanova iz Studencev se je pri padcu nevarno poškodovala na glavi. 37 letna Elizabeta Splonska iz Maribora je uživala srtrupene gobe in ji skušajo v mariborski bolnišnici rešiti življenje.
Iz Hrvatske
Hrvatsko rečno brodarstvo je bilo ustanovljeno šele pred kratkim časom in je že pokazalo lep napredek. Nedavno je bila, kakor smo poročali, otvorjena prva potniška proga iz Zemuna do Vukovara in nazaj, in sicer trikrat tedensko. Na tej prvi hrvatski potniški progi je začasno obratoval parnik Drava. Ladja je sicer tovorna, a je bila za potniški promet preurejena, kolikor je bilo pač možno. Ravnateljstvo hrvatskega rečnega brodarstva je zdaj vzelo v najem parnik »Petar Zrinjski«, ki bo pod istim imenom in pod hrvatsko zastavo zaplul po Donavi mimo vseh mest hrvatske obale. Poleg tega prvega potniškega parnika, ki lahko sprejme okoli 400 potnikov, je vzet v zakup še en potniški parnik, ki bo začel obratovati prihodnjo sezono. Parnik »Drava« je postal zdaj za osebni promet nepotreben in spet služi svojemu prvotnemu namenu. »Petar Zrinjski« ima razen tretjega razreda tudi prvega in drugega in je potovanje z njim prav udobno. Zlasti se ga poslužujejo društva za prirejanje izletov po Donavi. Skoro vsako nedeljo vozi do Slankamena. Plovni park hrvatskega rečnega brodarstva šteje zdaj sedem tovornih ladij s skupno 2950 konjskimi silami, tri motorne tovorne ladje s skup-o 1490 ks, dve potniški tovorni ladji s skupno 890 ks in 28 vlačilcev.
Najvišje dopustne cene za cvetje,
vence In zelenje za okras grobov
1	Ljubljana, 29. cktobra
Kakor lansko leto ob praznikih mrtvih je mestno županstvo tudi ietos hotelo omogočiti prebivalstvu okras grobov po čim nižjih cenah ter je zato tudi letos Visokemu komisariatu predlagalo najvišje dopustne cene za tako blago, ki je pridelano v Ljubljanski pokrajini.
Visoki komisariat za Ljubljansko noKra-jino je s štev. VIII-2 1262-1 predloženi cenik odobril.
Maksimalni cenik za cvetje, vence in zelenje za okras grobov je torej veljaven mo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, od četrtka 29. oktobra zjutraj do 2. novembra zvečer:
Domače negojene krizanteme v šopk.h do 8 komadov je dovoljeno prodajati oo največ 3 lire za komad: domače, or. vrtnar j h vzgojene krizanteme po velikosti od 3 do 5 lir za komad: kmečke gojene krzarteme največ po 3 lire Vejice manon.ie. do'ge od 30 do 50 cm. po 0 50 lire; nad 50 cm dclge vejice mahonije do 1 liro za komad Navadne zelene kmečke vence Po ^erkost' od 3 do 5 lir komad.
Kakor pri drugem blagu morajo b ti tudi
cene cvetju, vencem in zelenju za okras grobov na živilskem trgu in po vsej Ljubljani razvidne jn napisane na posebnih
listkih.
Mestno žimanstvo je hotelo olajšat; okras grobov zlasti manj premožnim slojem ter je zato ukinilo vse mestne trošariiie na uvoženo in doma pridelano cvetje in zelenje ter vence. Pri velikih, uvoženih fcr;-zantemah se to znižanje precej pozna sa] znaša trošarina po 10 lir zn kilogram uvoženega cvetja Posebno se bo pa to znižanje poznalo pri prekrasnih uvoženih nageljnih. da saj praznike mrtvh cvetličarnam zaradi ukinjene me^ne trošarine ne bo treba zvišati cen za uvoženo cvetje Sedaj je pa županstvo pri V ^>k?m komisariatu izdejstvovalo tudi določitev najvišjih dopustnih cen za domače cvetje, vence in zelenje ter smo v Ljubljani tako dob;li za dema vzgojeno cvetje 'n za doma 'z-ielane vence lanske maksimalne cene. Pri vsem tem pa mestno županstvo opozarja prebivalstvo na skromnost t ;r upoštevanje že prejšnja leta tako lepo iveljavljenega načela: »Počastite rajne z dobrimi deli!«
ŠPORT
Tretje m zadnje kols
v jesenskem nagometnem turnirju d©ntaših moštev
V nedeljo ves dan na igrišču Ljubljane
Ni bilo predolgo to nogometno tekmovanje, ki smo ga po prizadevanju CONI-a in nogometne zvez? začeli pred tremi tedni na igrišču Ljubljane s sodelovanjem 11 ljubljanskih enajstoric in tako bogat je bil spored vsake nedelje, da bomo to nedeljo že zabeležili zadnjih pet izidov za oceno po posameznih skupinah. Čisto zadnja beseda resda še ne oo izrečena t? dan glede zasedbe rosamezmh mest, toda sedem "10-štev bo že dokončno izločeni iz borbe za odločitve. Možnosti za izboljšanje položaja po doseženih izidih prihodnje nedelje bodo imele 3?.mo še štiri enaistorice iz turnirja B. in sicer po dve najbolje ocenjeni iz vsake skupine, ki bosta izmenoma med seboj igrali še posebno f'nalno tekmo — za prvo odn. drugo in tretje odn. četrto mesto. Ti dve srečanji so prireditelji odredili na nedeljo 8 novembra.
Za velik del udeležencev turnirja bo torej ta nedelja odločilna, kolikor nekateri že sploh niso zamudilj priložnosti, cia bi si lahko še poprav'ja!i dosežene neuspehe ah _ hočete — nedosežene uspehe Situacija je v splošnem takšna prav pred tem zadnjim terminom, da nam kar sama po sebi nalaga malo premišljanja o tem, kj3 in kako se bodo razpletli glavni dogodki, v tej zaključni fazi tekmovanja.
V	mladinskem turnirju bo to nedeljo konec skrbi m težav — brez posebnega finala, štiri moštva so vpisana v tabelo, za vsako dobljeno tekmo se knjižita dve točki, za vsako neodločeno pa ena in kdor je v treh tednih nabra! več, oni bo mladinski prvak jeserskega turnirja in deležen več nagrad, ki jih je za vse sodelujoče namenil zaupnik CONI-a. Vodstvo med r/uni ima zdaj mlado moštvo z Viča, ki se bo v nedeljo merilo še s tovariši iz Dopolavora iz tebačn? tovarne. Računi po dosedanjih nastopih kažejo na zmago Vičanov, ki bodo v tem primeru neovirani prejeli najlepie lovoriko. Mladika, ki zavzema drugo mesto, ima to pot nasprotnika v mladem žabjeku; tudi v tem dvoboju kažejo vse napovedi za Mladikarje, kar bi pomenilo. da bo lestvica v tej družbi tudi po nedeljskem III. kolu ostala nespremenjena. Seveda imajo vse pravice do presenečenj in senzacij tudi najmanjši pripadniki te igre z žogo in zato ni dobro trditi vsega v naprej ter bolje počakati na zadnjo ■sodnikovo odločitev. Mislimo pa na tihem, da Viču priznanje v tem turnirju ne bi smelo uiti!
V	turnirju B js borba v obeh skupinah za mnoga mesta še odprta. V I. skupini si je Ljubljana kljub zadnjemu remisu z Mla_ diko s pomočjo ogromne razlike golov od prej zasigurala prvo mesto, zato pa bo gneča in stiska za naslednje še razpoložljivo častno mesto tem večja. Mladika in Korotan, dva stara nasprotnika iz prvenstvenega tekmovanja, sta oba kandidata zanj. pr: čemer pa imajo Mladikarji precejšen naskok — v obliki ene točke in občudovanja vrednega količnika 1:1. To se pravi, da bi Mladiko lahko spravili Koro-tanci ob zasluženo drugo mesto samo s pridobitvijo ob:h točk Po enkrat smo videli vsako enajstorico na igrišču v teh dnevih in če se med tem ni zgodilo kaj neznanega — ali se ne bo v nedeljo — potem bo Mladika še enkrat nastopila ob zaključku turnirja.
V II. skupini je stanje med štirimi udeleženci precej manj razčiščeno. Brez upa zmage pojde v nedeljo na start moštvo žabjeka. k; že zdaj zavzema zadnje mesto m mora še poravnati račune z najmočnejšim klubom v skupini — Marsom. Marsovci to pot ne bodo imeli težkega posla, verjet.no pa je, da bodo poskusili ponoviti nedeljsko ploho zgoditkov, v skrajnem primeru — nekako tako kakor Ljubljana — ohranijo svoje prvo mesto in pravico do finala za prvo odn. drugo mesto. Dopolavoro iz tobačne tovarne in Vič sta potem takem rivala za drugo častno mesto v tej skupini in tudi besedo o tem bosta spregovorila sama med seL-oj. Dopolavorist; so za točko na boijšem in tudi razlika golov, ki jo izkazujejo, je krepko pozitivna, tako da so računi Vičanov na boljše mesto od dosedanjega bolj ali manj na šibkih nogah. Po vsem, kar smo videli dozdaj — in če žoga niti tUKaj ne bo uganjala svojih rnuh — bi nogometaši iz tovarne todi to pot morali dobiti obe piki in se s slabšim količnikom sprijazniti z mestom, s katerega se bo no ponovnj tekmi dalo osvojiti tretje mesto v celotnem turnirju.
Tako ie torej obetajo — vsaj v turnirju B — še tri živahne tekme, od katerih je vsaka najmanj tako važna kakor prejšnja. Dopolavoro bo začel, da dobi svoj izkupiček — čim večji seveda — Mladika se bo nato lotila Korotana — da ga dokončno posadi na zadnje mesto in slednjič bo Mars zaigral z žabjekom. vsekakor po že znanem izidu iz prve tekme, toda vsi z enim ciljem — za zmago.
Gfcfave NZ
Iz obvestila štev. 6 z dne 28. t. m.
Razpored tekem v jesenskem turniju za III. kolo v nedeljo 1. novembra je naslednji:
V turnirju A: ob 10 30 Mladika—Žabjak in ob 11 30 Dopolavoro tobačne tovarne—
Vič;
v turnirju B: ob 13.30 Dopolavoro iz tobačne tovarne—Vič; ob 14.50 Mladina— Korotan in ob 16 10 Mars—žabjek.
Klubi, Vj nimajo blokov za prijave igralcev sodnikom, jih lahko nabavijo za ceno 5 lir v uradu CONI-a.
Za sodnike nedeljskih tekem so dcloče-ri: Mladika—žabiak g. D°l'tiar, Dopolavoro t. t,—Vič g. Jerman, Dopolavoro t. t. —Vič — g. Kos, Mladika—Korotan g. Ma-kovec in Mars—žabiek g. K»«s.
Ezdio Ljubljana
PETEK, 30. OKTOLRA 1942-XXI 7.30: Pesmi in napevi: 8.: Napoved časa
—	Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini 13 n Pet m rut gospoda X 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Radijske pesmi vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vedi dirigent D. M. Šijanec — Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kmečki trio. 17.35: četrt ure za tvrdko Nizzardo 17.50: Pisana glasba 19.: »Govorimo italijansko«, prof. dott. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Znani dueti. 21^15: A. Nicotera: Pogovor s Slovenci. 2130: Violinski koncert Alberta Dermelja
—	pri klavirju M. Lipovšek. 22.10: Koncert pianistke Marcelie Barzčtti. 22.45: Poročila v italijanščini.
Pozor pred strupenimi gobami!
Danes stikajo mnogi ljudje tudi za takimi živili, ki jih v normalnih časih niso dosti upoštevali. To velja tudi glede gob. Ljudje, ki so se poprej brigali le za par splošno znanih užitnih gob. hočejo naenkrat poznati vse gobe. oziroma vse nabirajo. Čudež je, da se ni zgodilo že več nesreč. Znani in neznani gobarji obeh spolov ustavljajo ob Večni poti pravega poznavalca s prošnjo, naj jim pregleda »plen« v posodah, pri tem je imel neki inteligenten gospod v košari med drugimi gobami tudi najhujšo strupenjačo, strupeni kukmak ali krompirjevko (amanita phalloides), ki se dobi v treh barvah: bela (verna), bledorumenka::ta (citrina) in bledo zelenkasta (viridis). 2e samo en izvod
te nevarne strupenjače bi zadostoval za smit družine. Strupeni kukmak ima v zemlji hruškasto odebeleli koren v hrapavi kožnati lupini. Pri treh mestnih nabiralkah se je dobilo več istotako strupenih uslo-čenk (Entoloma lividum). ki so jih smatrale za cigane ali slanarje. V prvi mladosti je usločenka res nekoliko podobna ciganu, razvita pa ima vedno izrazito upognjen kocen. odtod ime (nemško: Verbo-gener Rotling). Cigan ali slanar (pholita caperata. rozites caperata) je po klobuku belkasto orošen, liki s slano prevlečen in ima vedno na korenu kožnat obroček (manžeta). Prodajalke tr-su imenujejo to okusno gobo popolr' ipačno »šam-pinjon«.	A. B. st.
Znamke pospešile gradnjo Panamskega prekopa
Nikaragujske znamke so nekoč odločilno vplivale na veliko svetovno politično zadevo. V Zedinjenih državah se dolgo niso mogli odločiti, na katerem mestu naj bi zgradili prekop, ki bi lahko Ameriko prereza! in zvezal oba oceana. Za republiko Nikaraguo bi bilo seveda nad vse važno, da bi ta prekop zgraiili skozi njeno ozemlje, ne pa skozi ozemlje Paname. Primeri korupcije in sleparstva, ki so se zgodili med pripravami za gradnjo Panamskega prekopa, so VVashingtonu vzeli vso voljo za nadaljevanje tega dela, nikaragujska stranka je imela tedaj vse nade na uspeh. Nastal pa je neki pomislek, nasprotniki prekopa skozi nikaragujsko ozemlje so navajali, da je v tej deželi polno ognjenikov, ki bi plovbo skozi prekop prav gotovo ovirali. Tedaj je nikaragujska vlada poslala v VVashing-ton komisijo, ki je svečano izjavljala, da so v njeni deželi vsi ognjeniki samo ugasli ognjeniki. To je vse pomisleke pomirilo, pa je bilo pričakovati, da se bo ameriški kongres z veliko večino odločil za nikara-gujski načrt.
Tedaj pa je prišla neka malenkost, resnična malenkost na dan, ko bi morali glasovati, je prejel vsak član kongresa cd neznanega pošiljatelja lepo na papir nalepljeno serijo pravkar veljavnih uikaraguj-skih znamk. V lepem bakrotisku so te znamke prikazovale mične eksotične pokrajine, pokrajinske prizore iz Nikaragne, a v ozadju teh slikovitih pokrajin so se divje kadili — ognjeniki... Tem znamkam so se morali pristaši panamskega načrta zahvaliti, da so pri glasovanju dobili večino.
lju silovaške republike in vštevši manišnn-ske liste pa izhaja: 11 gospodarskih listov. 2 humoristična. 41 verskih. b> strokovnih revij. 10 poetičnih dnevnikov, 6 znanstvenih listov. 5 revijalmh lisuv, 11 uradnih biltenov, 27 vzgojnih publikacij m 9 organov raznih društev.
Nemška etnična skupina ima 15 madžarska pa 5 listov. Razen tega izhaja na Slovaškem tudi neka ruska revija verskega značaja.
Listi z največjo naklado so listi stranke, ki dosegajo najmanj 100.000 izvodov na dan. Delavski tednik ima naklado 55.000. športni tednik pa 50.000. V celoti lahko rečemo, da dobi slovaški čitatelj v dveh mesecih v roke približno 12 milijonov izvodov raznih listov.
Slovaški tisk
Agencija C. E. podaja zanimiv pregled slovašikega periodičnega tiska, v katerem ugotavlja, da tiskajo na Slovaškem osem dnevnikov in 229 časmikov, razširjenih v več s. tisoč izvodih. H lin kova ljudska stranka ima štiri lastne dnevnike. Glavno in oficiozno glasilo stranke je »S'ovak« (dnevnik). Nadaljnji dnevniki so: »Slovenska Pravda«, »Slovenska Politika« in »Slovenska Sloboda«. Hlinkova garda ima razen tega srvoje posebno glasili o, ki je iz tednika po 1. novembru 1940 postal dnevnik in se imenuje »Gardisla«. Razen teh glavnih listov izdaja sibmnka več tednikov. V malokaiteri državi so tedniki tako razširjeni kakor na Slovaškem. Medtem ko dosegajo dnevniki povprečno naklado 100 tisoč izvodov na dan, prekaša naklada tedenskih revij po 25.000 izvodov povprečno.
Slovaški listi se dele takole: 6 dnevnikov. 43 tednikov, 36 štirinajstdnevnikov, 96 mesečnikov, 6 dvome sečnikov, 9 trimesečni-kov in potem več drugih periodičnih in izrednih publikacij. Skupno izhaja v slovaškem jeziku 196 publikacij Na vsem ozem-
Umetna pljuča letalcev
Letanje v višini nad 4000 m bi bilo zelo nevarno, ali pa celo izključeno, če bi ne imeli letalci posebnih dihalnih naprav, že planinci poznajo tako zvano višinsko bolezen, še bolj pa letalci. Višinska bolezen je posledica pomanjkanja kisika. Čim višje se dvignemo, tem bolj pojema zračni pritisk. Zrak postaja redkejši, v njem ni več dovolj kisika za dihanje. Pomanjkanje kisika v zraku pa povzroča splošno oslabitev človeškega telesa, človeku deloma odpove_ do čuti, njegova pozornost pojema, pojavi se zaspanost, srce mu začne močneje utripati, vid mu peša in lahko se tudi onesvesti. Nastarae pa lahko tudi tako zvana višinska smrt.
Letalcem se pa vsega tega ni treba bati, ker imajo seboj umetna pljuča, posebno napravo za dihanje v višjih zračnih plasteh. Kako deluje taka naprava? Letalec ima posebno dihalno masko, zvezano s steklenicami, napolnjenimi s kisikom. Steklenice so napolnjene s čistim kisikom pod pritiskom 150 atmosfer. Vsa naprava spominja na človeška pljuča. Gumijasta vreča z enako vsebino, kakor jo imajo človeška pljuča, se napolni s čistim kisikom iz stek_ lenic, nekaj je pa v nji tudi zraka. Vsak letalčev dih sproži v dihalni napravi ventile. čim višje se dviga letalo, tem večji je dotok kisika v letalčcva pljuča. V višini nad 6000 m se pa dotok zraka iz gumijaste vreče sploh izključi m letalec vdihava samo še čisti kisik. Steklenica za kisik je komaj tako velika kakor dve pesti in vendar je v nji za dobrih 1000 dihov kisika. To ni mnogo, bi utegnil kdo misliti. Toda pomisliti moramo, da dihne človek v eni minuti povprečno po 15 krat. V eni steklenici je torej za 60 do 100 minut kisika. Umetna pljuča ali višinski dihalnik spada k vsakemu modernemu letalu.
poskusil hipnotizirati tudi aligatorje v živalskem vrtu. To je bilo tem težje, ker fa-kir aligatorjev prej sploh ni videl, in ker je moral napraviti poskus na prostem, tako da so prišli aligatorji prvič iz svojih kletk. Najprej je pokazal fakir svojo presenetljivo umetnost na 2 m dolgem in poldrugi metrski stet težkem aligatorju, ki sta ga dva paznika komaj dvignila in odnesla na prosto. Aligator je bil zelo miren in je srdito mahal z močnim repom, s tem poleg ostrih zobov najnevarnejšim orožjem.
Fakirju se je kaj kmalu posrečilo ukrotiti s srepimi pogledi razjarjenega aligatorja, ki je končno nepremično obležal. Poskus se je prav tako posrečli tuli z drugim enako velikim aligatorjem, pa tudi s spretnim mladim zelo živahnim, ki se je krčevito branil in skušal zbežati. slednjič se je pa le moral udati. Končno je napravil fakir poskus še z mladim aligatorjem, ki ima umetno zobovje. S tem je imel najmanj dela. Komaj je dobro uprl vanj svoje srepe poglede, že je aligator mirno obležal na hrbtu. Mnogi gledalci so z velikim zanimanjem prisostvovali fakirjevim poskusom in ko jih je uspešno zaključil so mu navdušeno ploskali.
Fakir hipnotizira krokodile
Fakir Karah Kavak nastopa zdaj v Leipzigu v cirkusu, kjer hipnotizira krokodile s kretnjami svojega telesa, z rokami, zlasti pa s svojim srepim pogledom. Nedavno je
Umetno namakanje bolgarske zemlje
Gorska reka Rosica, izvirajoča v srednjem Balkanu in izlivajoča se v Donavo, je povzročila v Bolgariji že več velikih po_ plav. Zdaj jo bodo pa zajezili, da bodo poplave izključene. Obenem bodo pa umetno namakali obširna zemljišča, kjer bo postala zemlja rodovitna. En del zajezene vode se bo porabil za veliko elektrarno. Bolgarski minister javnih del je sklenil z nemškim podjetji pogodbo o gradnji velikega j^za na reki Rosica. Jez bo zgrajen na gor_ njem toku. Betonska stena bo visoka 45 m. Tako bo nastalo umetno jezero, kjer bo prostora za 160,000.000 m3 vode. Voda iz umetnega jezera bo namakala 26.000 ha zemlje.
V nižje ležečih dolinah pridelujejo zdaj večinoma sočivje in grozdje. Po umetnem namakanju se bodo lahko polja znatna razširila in s tem povečal pridelek. Stroški za zgraditev jeza in namakalnih naprav bodo sicer precej visoki, toda na dru« gi strani bo tudi korist velika.
Slovaška brez nezaposlenih
Na Slovaškem praktično ni več nezaposlenih. Vprašanje nezaposlenosti je bilo urejeno v celoti. Leta 1937 je bilo na ozemlju sedanje Slovaške še nad 100.000 nezaposlenih in v aprilu 1938 jih je bilo še 95.000, takoj po ustanovitvi samostojne Slovaške je pa padlo njih število na 57.460 in od leta 1939 neprestano nazaduje. Iz poročila delovnega urada je razvidno, da je imela Slovaška letos v avgustu samo še 2219 nezaposlenih. v septembru pa 1422. In še pri teh gre večinoma za telesno pohabljene, ki niso sposobni za delo. Zato lahko rečemo, da Slovaška ne pozna več problema nezaposlenosti.
Opiljeni zobje znak lepote
Nekatera divja plemena v najtežje dostopnih krajih Tajske in Indokine se drže še čuinih običajev. Tako smatrajo za najlepše zobe, opiljene tako da ostane od zoba samo še majhna konica. Ta običaj se je ohranil zlasti pri plemenih Kah in Moj. Že otrokom opilijo zobe. Starši polagajo namreč veliko važnost na to, da bi bili njihovi otroci lepi. Zato se ne ozirajo na trpinčenje otrok. Opiliti zobe do majnih konic, pomeni namreč težke muke. Seveda ne poznajo pri tem nobene lokalne anestezije ali kaj podobnega. Ta mučna procedura velja, obenem za preizkušnjo odpornosti. To je važno zlasti pri dečkih, ki morajo dokazati, da se bolečin ne boje. šele ko prestanejo to operacijo, se lahko udeležujejo lova in hodijo tudi na tigre, oboroženi samo s sulicami kakor je navada pri teh plemenih.
t
Umrla nam je naša dobra, ljuba mama, gospa
Marija Jezeršek
roj. Rebolj
Pogreb bo v petek, dne 30. t. m. dopoldne v Kranju. Kranj, Ljubljana, dne 29. oktobra 1942.
MARICA, hči — JOŽA, CIRIL, sinova
Uspešno oglaševanje le v »Jutru«
Umrl nam je naš dragi mež, dobri očka in dedek, gospod
ANTON VIDMAR
šolski upravitelj v pokoju
Pogreb se vrši v soboto, dne 31. oktobra ob 1&3. uri popoldne z žal — kapelice sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. oktobra 1942.
Globoko žalujoče družine: VIDMAR, ŠLAJPAH, TAVZES
P. G. Wodehouser
Humorističcn roman
Lahko tudi rečemo, da bi se bil močno zavzel, ko bi bil vedel, da zbuja njegova »pohodna uniforma« neugodne kritike, zakaj bil je v enem tistih blaženih stanju duha, ko se mlad človek figo meni za vna-njost. Kot gost svojega starega prijatelja Hasha Todhunterja se je bil dobro najedel; prisostvoval je bil predstavi sentimentalnega filma, in zdaj, ko je bil spravil Hasha. na tramvaj, ki ga je odpeljal nazaj na ladjo, je bil prepoln tistega mirnega zadovoljstva, ki ga okušamo, kadar nam gre na tem svetu vse po želji. Bilo mu je, kakor da je ves London njegov. Srce mu je igralo kakor mlademu grajskemu gospodu, ki se po dolgem potovanju vrača v domačo vas.
Niti to, da je bil ostal sam, mu ni moglo potlačiti duha. Naj mu je bila družba Hasha Todhunterja še tako po duši, vendar ni bil niti malo žalosten, ko sta se začasno ločila. Kuhar na »Araminti« je bil drugače zelo prijeten tovariš, a nocoj je kar od sile trdovratno vztrajal pri razgovoru o psih nekega svojega znanca krčmarja, češ. kako imenitno se bodo obnesli na jutrišnjih pasjih dirkah v Hackney Mar-shesu. Podoba je bilo, da ima Hash najboljši namen, staviti srajco in spodnje hlače na te znamenite živali: in niti s tem ni bil zadovoljen, ampak še je nadlegoval Sama, naj mu posodi ves drobiž, kar ga ima, da bo lahko zvišai stavo. Sam se je sicer
na vse kriplje otepal, a vendar mu je bilo mučno, ! da je moral odbiti prijatelju prošnjo za denar, j Gizdalina sta se plašno spogledala.
»Nabrusiva si pete, preden ga imava na vratu,« je rekel eden.
»Pa hitro,« je drugi navdušeno pritrdil.
Toda bilo je prepozno. Stari prijatelj izza mladih let je bil blizu; še dva koraka, pa je obstal pred njima in ju izpod svoje strašne čepice bistro ošinil z očmi. Očitno se je skušal domisliti, kdo sta.
»Bates in Tressider! Tako mi Jupitra!« je vzkliknil nazadnje.
»Halo,« je odvrnil prvi gizdalin.
»Halo,« je pritegnil drugi.
»Imenitno! Kakšno veselje!« je znova vzkliknil
Sam.
Nastopil je leden molk, kakršen rad nastane pri podobnih srečanjih med starimi sošolci. Gizdalina sta kar naprej turobno bolščala vanj, in Sam se je mahoma spomnil, da mu nista bila »in statu pupil-lari« nikoli kdo ve kako pri srcu. Vendar pa mu je v tem trenutku etiketa nalagala vsaj kakršen si bodi razgovor.
»Odkod prihajata?« ju je vprašal Sam. »Vidim, da sta v svatovskih oblačilih.«
»Na večerji sva bila,« je odgovoril prvi gizdalin.
»Na večerji starih wrykynskih sošolcev,« je dodal drugi.
»Oh, da, da... Razumem. To je zmerom ob tem letnem času, kaj ne?« je vprašal Sam. »Se je zbralo mnogo ,fantov'?«
»O, da...«	»
»In večerja, kakšna je bila?«
»Kar dobra,« je odgovoril prvi gizdalin.
»Pa govori? Ne posebni, kaj?«
»Strahotni...«
»Ne razumem, odkod jih jemljejo...« je menil Sam.
»Bogme da...«
»Kaj pa prijatelj Braddock?«
»Strah in groza...«
»Menda ne mislite reči, da se je stari Braddock ohrabril in imel slavnostni govor?« je z veselim zanimanjem vprašal Sam. »Sodim, da tudi ta ni bil kaj prida?«
»Najslabši je bil izmed vseh,« je odvrnil prvi gizdalin.
»Brezpogojno,« se je oglasil drugi.
»Tista istorija o nekakšnem Ircu...«
»Bedasta!«
»In čenče o ljubi stari šoli...«
»Neumne!«
»Če naj povem svoje mnenje,« je strogo nadaljeval prvi gizdalin, »meni se je zdel pijan kakor mavra.«
»Kakor sova je utripal z očmi,« je dodal drugi.
»Med obedom sem ga ves čas opazoval. Videl sem, da se je basal kakor prazen meh.«
Kratek molk je nastal.
»Nu,« je z malodušnim glasom rekel prvi gizdalin, »mislim, da bo čas odriniti.«
»Pa hitro.«
»Kam?« je vprašal Sam.
»K ,Jeznoritemu siru* greva, da si priveževa dušo.«
»K .Jeznoritemu siru'. To je nov nočni klub v
Panton Street. Pridi katerikrat in si ga oglej, kaj ne?«
»O, vsekako,« je odvrnil Sam.
Nov kratek molk v pričakovanju dokončnega slovesa. Nato je pridrčal taksi, in gizdalina sta z vidnim olajšanjem skočila vanj.
x Kakšna sramota za mladega človeka, da hodi tako napravljen okrog,« je menil prvi gizdalin, kakor hitro je voz potegnil.
»Strašno,« je pritrdil drugi.
»Sreča, da sva se izmuznila ...«
»Mislim, da nama je hotel puščati,« je menil prvi čez nekaj časa.
»Videl sem, da mu je bilo na jeziku,« je končal drugi.
Sam je ta čas nadaljeval svojo pot. Gospoda Bates in Tressider mu nista bila nikoli pri srcu, vendar pa sta se prištevala k tisti družbi ljudi, ki jih je bil zanosni Braddock na pojedini nič manj kot enajstkrat počastil z ogovorom »dragi stari sošolci«, in srečanje z njima mu je bilo še kar prijetno. Občutek, da je velikaš, ki po dolgi odsotnosti spet obiskuje svoja imenja, ga je od minute do minute močneje opajal, ko se je prerival skozi množico. Prijazno je ogledoval mimogredoče, kakor bi jim hotel namigniti, da jih dobro pozna in bi jih najrajši prijateljsko potrepljal po ramenu. Ko je potem na vogalu Wel-lington Street naletel na pouličnega pevca, ki je žalostno brenkal in skakal, se mu je zazdelo nezaslišano, da se dogajajo v mejah njegove gospoščine takšni klavirni prizori. Čutil se je osebno odgovornega za siromakovo nesrečo in se hotel potolažiti s tem, da mu vrže nekaj v klobuk.	,
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsij^jubljani