D o p i s i. Kranjsko. Iz logaškega okraja. (f Ivan Poženel.) In zopet se je zgrnila zemlja ter sprejela v svoje hladno naročje enega izmed nas. Dne 2. sušca ob pol 6. uri zvečer je zatisnil smrtni angel večno oči izraučenemu Ivanu Poženelu, nadučitelju na Rakeku. Pokojnik se je narodil dne 7. rožnika 1841. 1. v Ornem vrhu nad Idrijo. Dovršivši doraačo ljudsko šolo v rojstvenem kraju in običajne študije v Ljubljani, je dovršil zrelostni izpit dne 6. vel. srpana 1859, a sposobnostnega pa dne 28. kimavca 1864. Prvi korak v javnost je bila služba podučitelja v znanem Dobrepolju, katero je nastopil dne 12. vinotoka 1859; a že dne 11. listopada 1861 je prišel vsled lastne prošnje kot ucitelj, organist in mežnar v svoj rojstveni kraj — Grni vrh, kjer je postal stalen dne 31. vinotoka 1865. 1. Dne 26. vinotoka 1871 je zapustil Crni vrh ter prišel kot učitelj na Unec, zamenjavši ono mesto z učiteljera Iv. Zakrajškom. Tu na Uncu je dobil službo nadučitelja 25. kimavca 1883; kot stalen nadučitelj je pa prišel pokojnik na Rakek dne 20. vel. travna 1886. 1., kjer ga je dohitela tudi prezgodnja srart. Pokojnik je bil šolnik z dušo in telesom. Sicer je prišel iz »stare" šole, a duh njegov je čvrsto korakal z duhom casa. nNe le, kar veleva mu stan, kar more, to raož je storiti dolžan', rau je bilo geslo. Poleg šole mu je delal največ veselja šolski vrt, in v dokaz posebnega znanja je dobil v Ljubljani dne 21. vinotoka 1888. dve priznalni diplomi, in sicer za razstavljeni načrt šolskega vrta in razstavljeno sadje. Pokojnik je dobro znal, da mu ono znanje, katero si je pridobil v nstari" šoli, nikakor ne zadostuje, ako hoče postati koristen ud človeške družbe, zato si je popolnil svoje znanje s tem, da je šel 1. 1870 v kmetijski in telovadni tečaj v Gradec in 1. 1892 je dovršil z dobrim uspehom deški rokotvorni tečaj istotam. Rajni Poženel je tudi vedno hrepenel koristiti učiteljstvu, kjerkoli je mogel; vedel je, da učiteljstvo postane le ondaj faktor, ako se osvoji in postavi na lastne noge — v dobri organizaciji — in bil je torej tudi soustanovnik ^Društva učiteljev in šol. prijateljev okraja logaškega" in dolgoletni njegov blagajnik. Na podlagi ravno kar navedenega je užival blagi pokojnik vsestransko zaupanje svojih tovarišev, in ti so ga volili zaporedoma v c. kr. okr. šol. svet kot svojega zastopnika od 1. 1884. do 1. 1894. Da je pokojnik užival mnogo simpatij tudi raed obcani in na Notranjskem sploh, priča tudi to, da je bil zadnji čas predsednik krajnega šol. sveta. Temu je priča tudi njegov velikanski zadnji izprevod. Pokojnik je zapustil vdovo in petero otrok, katerih dva sta pa že preskrbljena. Dragi Ivane, zapustil si to solzno dolino ter se preselil tja, kjer nstrasti ne buči vihar". Izpolnila se Ti pač ni želja, ki si jo izrekel pri sedaj že tudi mrtvern tovarišu Kerncu, da bosta še to poralad sadila drevesca. Pač jih presajata, upajmo, pri večnem vrtnarju. »Sovražili so rae bogovi in zato so rae napravili učiteljem", si tožil nam mnogokrat, da se izpolnuje nad Teboj ta pregovor in da se Ti je edino le takrat dobro godilo, ko si opravljal v svojem rojstvenera kraju službo z letnimi 600 kron. Toda Tvoje mehko srce jim je vse odpustilo, ker ni poznalo sovraštva in jeze. Bogovi so Te pa, dragi Ivane, tudi še sovražili po smrti, zakaj pogreb, ki bi se imel vršiti ob 4. uri popoldne, se je vršil šele ob pol 6. uri. A odpusti jim, dragi tovariš in raoli zanje pri Neskončno dobrera. „ —a. Stajersko. JungOTci in nii. (II.) Bilo je na predvečer razkola v našem nLehrerbundu", ko so iraeli nJungovci" v Gradcu shod, na katerem sta govorila kuma, če ne očeta vse struje, dunajska tovariša Taubler in Seitz. Zaradi izzivanja nemških tovarišev, da srao Slovenci sami klerikalci, se je oglasil tudi slovenski tovariš in rekel z ozirora na takratne Tagespoštine, celjsko zborovanje nZaveze" kritikujoče članke, med drugim približno sledeče: ,,Smo li mi radi tega klerikalci, če pridejo duhovniki k našim zbororn, kjer se ostro kritikuje Ebenhochov šolski predlog? Smo li klerikalci, če ploskarao duhovniku, ki je navzlic tej rezki kritiki izjavil, da soglaša z nami in odobruje naše težnje? Mislim, da ne. Uverjen sera, da bi tudi najpristnejši mladi ne ravnali drugače, tudi oni bi hrupno pozdravili takega moža. Saj je glavna naloga mladih,pridobivanjeprijateljevsvobodni šoli in svobodnemu učiteljstvu in naj se rekrutujejo ti prijatelji iz kateregakoli stanu". In kakšen uspeh so iraele te besede? Hrupno ploskanje se je oglasilo po dvorani, govorniku se je čestitalo od mnogih strani in celo eden dunajskih tovarišev je prišel osebno izrazit svoje priznanje. Ali ne sledi iz tega, da bi dunajski »Jungovci" za nas sestavili drugačen program, ako bi naše razraere dobro poznali? Prestopimo k narodnostnemu vprašanju! Tudi o tem je govoril naš govornik na tistem, za nas vsekakor me- rodajnem shodu. Rekel je približno to-le: ,,Očitate narn, da smo narodni, da z narodom čutimo in za narod delujemo. Ali vi niste narodni, ali vi ne čutite s svojim narodom? Zakaj nam štejete v zlo, kar je pri vas samo ob sebi uraljivo, da, celo zaslužno? Mi vam vaše narodne zavesti in delavnosti ne Štejemo v greh, a tirjamo, da tudi vi naše spoštujete; zakaj učitelj, ki svojega naroda ne ljubi, ki ne žaluje in se ne veseli z njim, ki mu noče pomagati, kjer mu lahko, ni in ne more biti pravi učitelj, ampak k večjemu najemnik. On ne more največjega zaklada narodovega, mladine in bodočnosti njegove, z isto ljubeznijo, z isto vztrajnostjo in požrtvovalnostjo negovati in vzgajati kakor je potrebno, če naj narod neprenehoma ne napreduje. Ge pa živi naš narod v drugačnih razraerah kakor vaš, mora tudi naše delovanje drugačno biti, in mi mislimo, da storimo šoli in učiteljstvu z njim veliko uslugo ter zaslužimo prej hvalo nego grajo. Mi delujemo le za splošno probujenje naroda, v klerikalni voz se pa ne damo nikdar vpreči". Tudi te besede so bile deležne burnega odobravanja. Nihče jim ni trohice ugovarjal, dasiravno je bila dvorana polna uglednih neraških »Jungovcev", ne izvzemši Horvateka, Killerja i. dr. voditeljev. Imara li torej prav, če rečem: Ko bi dunajski ,mladi" poznali tožno stanje našega naroda, ko bi vedeli, kako osamljen in zatiran je, kako mu raanjka inteligence, ko bi vedeli, s kolikimi boji in žrtvarai si mora pridobivati mrvice svojih pravic, in ko bi si le misliti mogli, kako se pri nas tepta glavno pedagoško načelo: ^Poučuj v raaternem jeziku" , bi ne zahtevali od naših »mladih" narodne mlačnosti, bi ne gonili učiteljev od raznega društvenega delovanja, češ, ljudstvo naj spozna, kako vas potrebuje, ne rekli bi: Pribojujmo najprej, kar nam vsera prija, potem šele, kar je vsakerau narodu posebe treba, arapak odobravali bi načelo: Poučuj narod, poraagaj mu, kjerle raoreš in dvigaiga iz dosedanje terae do prijaznejše, svobodnejše bodočnosti! Z navedenirn sem menda dovolj jasno dokazal, da niti najraerodajnejši voditelji wmladih" ne tirjajo povsod strogega izvrševanja svojega programa, ampak odobrujejo tudi njega prilagoditev narodnim in krajevuirn razmerara. Jaz sem se o tem tudi prepričal tako v osebnem občevanju z voditelji ^Jungovcev" kakor tudi z čitanjem njihovih glasil. Po mojem mnenju s o ,,ra 1 a d i" resnično vsestransko naobraženi, odločni in neustrašni učitelji, ki se vselej in povsod neumorno potezajo za napredek svobodomiselne šole in njenega učiteljstva. V dosego svojega smotra pa iščejo sredstva i n zveze, ki se dotičnirn.razraeramnajbolj p r i 1 e g a j o. Na Dunaju, kjer živi zraven mnogih milijonarjev še več ubogih, brezpravnih delavcev, ki poraorejo z besedo, v potrebi pa tudi s silo svoje velike organizacije raarsikaterim tirjatvam do zmage, so le ti prav dobri zavezniki učiteljev. Oni, ki vsak dan sami občutijo jarem bogataške samovoljnosti, ki vedo dobro ceniti svobodno šolo, ki edina obeta njihovim otrokom boljšo bodocnost, so jira v boju zoper sedanje dunajske klerikalne mogočneže neprecenljiva podpora. Njim na ljubo so sprejeli ,,Jungovci" tudi edino politiško točko — boj za splošno in enako volilno pravico — v svoj program. Uverjen sem torej, da s 1 e p o izvrševanje programa dunajskih »Jungovcev" ni v srnislu teh organizatorjev učiteljstva, in dovoljujem si našim »mladim" svetovati: Opustite tisto tajno organizacijo, opustite svoje nazivanje, opustite sploh vse, kar bi nas znalo cepiti, ter začnite krepko delovati za našo vsestransko naobrazbo in za izobraženje naroda, podžigajte nas druge z živo besedo k stanovski zavesti in odločni raožatosti in videli boste, kako bo vaše število raslo in koliki bodo vaši uspehi. V takera delovanju združeni srao lahko vsi zavedni učitelji. Recern še enkrat: Ne delirao se v nmlade" in Bstare", ampak kvečjerau v odločne in ralačne ter klerikalce. Ce bodo nmladi" delovali v tem smislu, bo kmalu izginil ves strah pred njimi, ne bodo se sklicevali shodi zoper nje, temveč z odprtimi rokami jih bodemo sprejemali povsod. Treznež. Društveni vestniL Kranjsko. učiteljskim društrom! ,Zaveze" v Gorici je bil Pri zadnji sprejet na- ,,Zavezinim glavni skupščini „ slednji predlog: HZaveza" izberi potrebni materijal iz vseh slovenskih pokrajin v dokaz, da naj se odvzame krajnim šolskim svetom pravica sestavljanja ternopredlogov in da naj se odpravijo krajni šolski nadzorniki. S terai dokazi opremljeno prošnjo naj »Zaveza" pošlje naravnost državnemu zboru. Obenem naj se obrne do neraške, češke in poljske učiteljske zaveze, da one ravno isto store". Pozivljamo vsa p. n. načelništva učiteljskih društev, da čim prej zbero in nara vpošljejo podatke, ki govore za odpravo krajnih šolskih nadzornikov. Ker delokrog krajnih Šolskih svetov ni v vseh kronovinah enak, naj se nara prijavijo nedostatki, ki jih iinajo krajni šolski sveti v posameznih kronovinah vobče, in pa nasveti, kako naj bi se krajni šolski sveti primerno preuredili. Zlasti pa naj se navedejo t e h t n i razlogi, zavoljo katerih je želeti, da se odvzame krajnim šol. svetom pravica sestavljanja ternopredlogov. Ona društva, katerim ni raogoče posvetovati se o tem vprašanju v svojih zborih, naj to store vsaj potom odborovib sej. Podatke in nasvete je vposlati podpisanemu vodstvu vsaj do 1. rožnika t. 1. Vodstvo »Zaveze avstr. jugoslo vanskih učiteljskih društev" v Ljubljani, dne 25. sušca 1900. Tajnik:Predsednik: Drag. Česnik, 1. r.L. Jelenc, 1. r. Ljubljansko učiteljsko društvo je iraelo dne 17. m. m. ob pol 8. uri zvečer svoj redni mesečni zbor z zabavnira večerora kakor navadno v ,,Narodnem dorau". — Predsednik g. Fr. G a b r š e k pozdravi navzoče, posebno goste in med njimi zlasti dež. poslanca dr. Dan. Majarona, omeni v tem času odposlanih prošenj in piknika, ki je bil jako živahen. Na to prebere predlog g. Sitscha, ki želi, da bi se zabavni del ločil od oficijalnega in da naj bi se vršil tudi vsak posebe. G. predsednik oraenja, da se je tako godilo, ker določajo pravila tako, a da se strinja s predlogom. Ker se k predlogu nihče ne oglasi, predlaga g. Iv. K r u 1 e c , da naj se izroči predlog odboru, kateri naj pravo ukrene, kar se soglasno sprejme. — Potera je g. Ljud. S t i a s n y predaval v skoraj uro dolgem, res zanimivera in prav poučnem govoru o raestu Baku in pridobivanju petroleja, za kar je žel občno, zasluženo pohvalo. — Gospice Bilina, Grebenz inM. M o o s in gg. Krulec, LikarinVrablso izvajali vse pevske točke z znano preciznostjo. Zaslužene pohvale ni bilo konca. — Slednjič pozdravi g. predsednik še med tera časora došle nove goste, zahvali g. Stiasnega za nje- Književnost in umetnost. »Poezije doktorja Franceta Prešerna", uredil skriptor L. P i n t a r , založila I g. p 1. K1 e i n m a y r in F e d. Bamberg v Ljubljani. To je druga obljubljena nam knjiga slavnostne izdaje našega prvaka-pesnika Prešerna. Od krasotne nuraerirane izdaje se razločuje po obliki in papirju, tisk in slike so pa ravno iste, vendar je tej izdaji cena mnogo nižja. Cena raehko vezani knjigi je 5 K, v platno vezani 6 K 40 vin., v svinjsko usnje vezani pa 9 K, po pošti 30 novcičev več. Ker si razraeroma drage nuraerirane izdaje ni mogel vsakdo naročiti, ne smel pa bi biti nobeden slovenski učitelj brez te prekrasne knjige. Vstajenje. Spisal Rudolf Vr a bl, učitelj v Ljubljani. 1900. Založil J. G i o n t i n i v Ljubljani. Cena 40 h, po pošti 6 h več. Vsebina: Nada. — Za sestro. — Samo eno cvetko. — Na usodnih potih. — Naša mladina bo po tej knjigi prav rada segala, zato jo prav toplo priporočamo za šolske knjižnice. Der schwabische Chronist Burghardt Zink u n d eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Von Prof. Joh. V r h o v e c. SeparatAbdruck aus den »Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain" 1900. »Slovenka* ima v 2. štev. to-le vsebino: Zorana, Biseri, pesera. — Ivanka, »Bistvo ženskega vpraša n j a". — Zofka Kveder, »AnaJokavenko*. — F. K., »Praktična stran ženskega vprašanja". — Pr. Ilešič, nPevec — slepec — dalekovidec". — Arne Novak, nNove faze rn o d e r n e ženske". — E. Gangl, O b c e r k v i, pesem. — Teodor Sokol, Vzgoja in omika ali izvir sreče. — Oton Zupančič, »Ivanič in Panijan". — Zofka Kveder, BŠ t u de n t k e". — E. Gangl, BV sanjah", pesem. — Socialno vprašanje in zavod sv. Nikolaja v Trstu. — Oton Zupančič, »V a s o v a 1 e c", pesem. — Listek. — Razgovori. Dr. Blch. Hampe — Das osterreichische Schulwesen — Separatabdruck aus Mayrhofers Handbuch f. d. politischen Verwaltungsdienst. Zaloga Manzeve knjigarne na Dunaju. Cena 3 K 75 h. To je za juriste in za šolske upravnike (šolske nadzornike in šolske gosposke) jako zanimiva in priročna knjiga, ki prinaša v vseh strokah šolske uprave avstrijske zakonite določbe, posnete po zakonitih ukazih, odlokih in razsodbah šolskih gosposk in upravnega sodišča. To je torej nekak ,,katekizem" za vse šolsko-upravne inštance. L. Teloradfoa za petrazredne in manjrazredne ljudske šole. Priredil Pranc B r u n e t, c. kr. učitelj telovadbe na višji realki v Ljubljani. Knjiga obsega te-le oddelke: 1.) Telovadna smer, razdeljena po učnih nacrtih za petrazrednice. 2.) Igre. 3.) Učni načrti s pridejanimi številkarai, ki kažejo na dotično snov v knjigi. 4.) Telovadni izrazi, slovenskonemški in nemško-slovenski. 5.) G. Purlana podrobni načrt petrazrednic kot dodatek. Knjiga je spisana za petrazrednice, a lahko se rabi tudi v vseh raanjrazrednih šolah, ker je v dotičnih načrtih zaznamovana snov. Knjigo bodo lahko rabili vsi učitelji ljudskih šol, a dobro bo ustrezala tudi učiteljskim pripravnikora. Terminologijo in povelja je odobrila enketa učiteljev. Knjiga bo izšla tekom tega polletja v L. Schwentnerjevem založništvu v Ljubljani. V e s t n i k. Učiteljski konrikt t Ljubljani. G. Davorin Trstenjak, ravnatelj v Gospicu na Hrvaškem, 20 K. Ta vzorni prijatelj slovenskega učiteljstva, ki se že opetovano spominja našega konvikta, je oprerail to svojo pošiljatev s terni-le laskavirai ln navdusenimi besedami: »Ljubi bratje! Slovensko učiteljstvo se hudo bojuje za svoje pravice in za pravice svojoga naroda, kakor junaški Buri. Zato zasluži simpatije vseh poštenih ljudi. V znaraenje spoštovanja milega slovenskega učiteljstva pošiljara varn 20 Kvza »učiteljski konvikt". Živilo slovensko učiteljstvo! Zivio slovenski narod! Prisrčni Vara pozdrav! Vaš čestilec Davorin Trstenjak". Takega navdušenega prijatelja in čestilca slovenskega učiteljstva bi človek z vso dušo objel in poljubil. Tudi mi Vam kličeraoJv predragi g. kolega, živel Vas Bog još mnoga ljeta! Živelo vrlo hrvaško učiteljstvo! Zivela slovanska in stanovska naša vzajemnost! Presrčen pozdrav naprednerau hrvaškemu učiteljstvu! — Sl. posojilnica v Logatcu 20 K; g. Ivan M a j a r o n, trgovec in posestnik v Borovnici, naraesto venca na grob r. D. Žitniku na knjižico kr. podr. štev. 244 po g. nadučitelju Fr. Paplerju 10 K; g. J. S t a r e c, učitelj v Štomažu na Krasu, po g. R. Šeberju, tiskarju v Postojni 1 K. Pameten duhornik. Katehet pravi svojerau kolegiučitelju: »Jaz se popolnoma strinjam z nazori MU6it. Tovariša", da se loči šola od cerkve; potem ne bo toliko prepirov raed narai in^oba stanova se bosta potem spoštovala medsebojno". Zal, da je le premalo tako treznomislečih duhovnikov. 50.000 rulbljeT podpore je določila ruska vlada za ljudskošolsko učiteljstvo, da se vdeleži svetovne razstave v Parizu. Pri nas pa o kaki podpori ni duha ne sluha! Znamenje časa. V St. Vidu nad Viparo, v postojinskem okraju, je razpisano mesto učiteljice do 4. t. m. Prememfoe. Na Goriškem sta menjala mesti gg. R. Jelincič inJ. Muznik; prvi je Šel v Spodnjo Tribušo, drugi na Vrsno. — Na Štajerskem so definitivnim imenovani gg.: Oskar Ž o 1 n i r in Štefan K o s v Makulah, Friderik M a r i n i č pri Sv. Marku, Jos. T r o h a v Zavrčah in Alojzij Majcen pri Sv. Andreju v Slovenskih goricah, gospč. Ljudmila Pile k pri Novi cerkvi. — V stalni pokoj je stopil nadučitelj v Stranicah, g. A. Arzenšek. Služboval je nad 42 let na eni in isti šoli. — Učitelj dvorazrednice v Banjaloki, gosp. Anton B e zeg, je iraenovan nadučiteljem istotara. Definitivna na svojih mestih sta postala gosp. Ivan B a j ž e 1 j na Jesenicah in gospč, Helena J u n o w i c z v Dolu. SloTenščina na mariborskem učiteljišču. V seji poslanske zbornice dne 13. sušca so interpelovali posl. 2ičkar in tovariši nauonega rainistra, je li rnu znano, da se na raariborskern učiteljišču ne izpolnuje § 64. organizacijskega štatuta in če je pripravljen odstraniti ta nedostatek. — § 64. organizacijskega statuta zahteva, da morajo kandidatje prebiti izpit tudi iz drugega deželnega jezika, če hočejo biti usposobljeni za utrakvistiške šole. Na mariborskera učiteljišču, kjer se vzgajajo tudi ueitelji za slovenske šole, se to ne godi. f Ivan Janas, učitelj v Grmošnjicah, je umrl dne 25. svečna t. 1. Pokojnik, star nad 70 let, je bil v svoji mladosti graščinski oskrbnik ter postal pozneje poraožni učitelj v Crnrnošnicah , kjer je kot ogrski državljan našel svojo drugo doraovino. Kako zelo je bil priljubljen, je kazal njegov veličastni pogreb. N. v m. p.! Odlikovanje. Učitelja na tukajšnji strokovni šoli, gg. J. S p r i n g e r in J. Vesel, sta dobila naslov profesorja. Kjer ni telovadišča, je odredil koroški deželni šol. svet, da naj se pozimi na slovenskih šolah naraesto telovadbe poučuje nemščina, na utrakvistiških šolah pa slovenščina. Poleti naj se pa čas, določen za telovadbo, izpolni s šolarskimi izleti. Gasu primeren sklep. Okrajni šolski svet na Kranjskerc je sklenil na predlog učiteljskega zastopnika, da krajni šolski sveti na račun krajnega šolskega sveta ne smejo naročati za šolo ^Slovenskega Učitelja" in ne »Učiteljskega Tovariša", ker sta oba politiška lista, pač pa se sme za šolo naročiti na račun kraj. šol. sveta »Popotnik", ker je ta list strogo pedagoške vsebine. Za šole se smeta naročiti tudi ,Zvonček" in ,,Vrtec". — Paraetno! Zastopniki učiteljstva na Primorskem (Goriškern), ganite se za nZvonček" v okrajnih šolskih svetih, da se bo tudi ta naš vrli mladinski list narooal za posamezne šole, kakor se naroča nVrtec". ,,Zvonoek" izhaja iz nas, je naš trud in naše delo, zato si bodirno sami med seboj najbližji! V tolminskem okrajnera šolskem svetu se je glede nZvončka" že nekaj sklenilo, a izvršilo se še ni nič. Torej! Deželni šolski svet kranjski je na prošnjo direktorija BZaveze" ukazal okrajnira šolskim svetom, da se morajo na podstavi zakona izpraznjena raesta razpisovati ne sarao v uradnem, ampak tudi v smislu zakona v raed učiteljstvom najbolj razširjenera učiteljskem listu. Posnemanja Tredno. Odbor ,,Slovenskega učiteljskega društva za Kranjsko" je sklenil v svoji zadnji seji, da pristopi drustvo ^učiteljskemu konviktu" kot ustanovnik in plača v ta namen 200 K. — Okrajna učiteljska društva, storite tudi vi tako! Okrajni šolski svet litijski je imenoval za bodočo ^riletno dobo nove krajne šolske nadzornike in sicer skoraj arae klerikalce. Ker imajo poslednji v sedanjih okrajnih šolskih svetih večino, se bo zgodilo tako bržkone tudi v vseh drugih okrajnih šolskih svetih. Učiteljske zastopnike opozarjamo, da store vse, da se imenujejo krajnira šolskira nadzornikom prijatelji nove šole. Le na krov! Učiteljski prarnik. Učitelj vvelikih počitnicah. (P o p r a v e k). V 9. štev. ,Uč. Tov." bi moralo stati mesto »to pa ni z a k o n i t o" — »to pa ni n e zak o n i t o" ondi, kjer je govor, ali je dolžnost, da ucitelj naznanja, kje biva v velikih šolskih počitnicah; zakaj, kakor se razvidi iz naslednjega stavka, se logično vjema, da proti zakonom in ukazom ni, ako se od učiteljstva terja, da naznani, kdaj in kam se v šolskih počitnicah poda. Analfabeti v slovenskih deželah. V preteklem letu je bilo v slovenskih deželah analfabetov: na Štajarskem lO°/o, na Koroškem 13°/o, Goriškera 21°/o, Kranjskem 23°/o, Trstu 18°/o, v Istri 48°/o. Duševna kultura na Kavkazu. Po raznih virih in lastnom opazovanju sestavil Ijudevit Stiasny. (Dalje.) Prebivalsvo je v pokrajinah, skozi katere vodi železnica v Tiflis, zelo redko, zato je tudi šol malo in učenci imajo največ daleč v šolo. Pač pa je bil v Samurkazanu v Okomu že leta 1875. panzijon za ubožne ucence, a Saraurkazanci so se tako zelo zanimali že takrat za ljudsko šolo, da je vsak občan dajal donesek za stanovanja vnanjih učencev. Tudi je bilo pri njih že takrat uvedeno prisilno šolsko obiskovanje: starši, kateri niso pošiljali redno svojih otrok brez zadostnega opravičevanja, so raorali plačati za vsako zamudo 10 kopejk. Po dvanajsturni vožnji sem se pripeljal v Tilfis, ki je bil, ko so ga priborili Rusi 1. 1801, na pol podrto raesto z 20.000 prebivalci, ki so prebivali v prav slabih hišah. Od tega časa pa je Tiflis tako zelo napredoval, da je dandanes središče kupčije ter duševnega življenja na Kavkazu ter da ima črez 175.000 prebivalcev. Staro raesto je pač še največ tako kakor je bilo poprej, zato pa iraa ranogo novih prav krasnih poslopij in palač, ki lahko tekmujejo z onirni evropskih stolic. Izraed najzanimivejših poslopij je vendar sigurno kavkaški prirodno-zgodovinski rauzej, ki je bil sicer osnovan šele 1. 1867, a zavzema sedaj za petrogradskim in moskovskim muzejem prvo mesto v Rusiji. V marsičem se celo sme meriti s prvirai muzeji vsega sveta. V rauzeju so sledeci oddelki: geologični, zoologični (osobito bogat), e\.ografični, botanični, entnografični in arheologičnu Tu se nam predočuje prava podoba kavkaških dežel in sicer v njeni preteklosti in sedanjosti. Stare posode itd. nam predočujejo stari Kavkaz, a bogate zbirke mineralij in nabasanih živali itd. nam pričajo o velikolepi prirodi dežele. Osobito je zoologija prav dobro zastopana. A tu ne stoje živali kakor podobe iz voska druga zraven druge, ampak tu se vidijo v skupinah, ki kažejo vsa njihova karakteristična svojstva, n. pr. divji kozel pleza črez skale, onemoglo kamelo raztrgavajo hijene, šakali in razne ptice, drugod je zopet raočvirje z raznimi pticami, a razen tega so še druge zaniraive skupine. (Dalje.) govo prijaznost in veliki trud, gdč. pevke in gg. pevce za njih požrtvovalnost in, ker je bil skoraj gotovo ta večer zadnji zabavni večer v zimskera času (meseeni oficijalni zbori ostanejo, naraesto zabave pa se bodo odslej prirejali manjši izleti) jih prosi, da bi vsi ostali zvesti našemu društvu tudi v prihodnje. S tem otvori prosto zabavo, katera se je prav lepo razvila. , —n. ,,Ljubljansko učiteljsko društvo" bode imelo svoje redno mesečno zborovanje v pondeljek, dne 9. raal. travna 1900 ob 6. uri popoldne v sobi II. a razreda II. mestne ljudske šole v Ljubljani po nastopnera vzporedu: 1.) Predsedstvena naznanila. 2.) Dopisi. 3.) Pormalne učne stopnje — nadaljuje g. Fr. Gabršek. 4.) Nasveti. Gostje dobro došli. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. Iz občinskega sveta Ijuhljanskega. (Regulacija učiteljskih plač). 0 prošnji »Ljubljanskega učiteljskega društva" na deželni zbor v zadevi izboljšanja gmotnega stanja učiteljstva ie poročal občinski svetnik Š u b i c. Poročevalec je pojasnil, da meri uloga učiteljskega društva na to, naj bi občinski svet priporočal njegovo, na deželni zbor vloženo prošnjo za izboljšanje graotnega stanja. To stanje je znano. Vprašanje o regulaciji plač se ne bo dalo odlašati. Kar je storila država in kar so storile avtonomne korporacije za svoje uslužbence, to se rnora storiti tudi na učiteljstvo. Učitelj v IV. razredu ima danes v Ljubljani 500 gld. plače. Kako more s tako plačo živeti, je nerazumljivo, kdor z njo izhaja, mora biti umetnik. Take razmere so nevredne učiteljskega stanu, od katerega se toliko zahteva. Učitelji so velevažen faktor v razvoju ljubljanskega raesta, in zato si šteje občinski svet v dolžnost, da krepko podpira njih prizadevanje za izboljšanje gmotnega stanja. Poro•cevalec je predlagal resolucijo, s katero se izreka, da občinski svet, poznavajoč neugodno gmotno stanje učiteljstva na Kranjskem in osobito v Ljubljani ter uvidevajoč potrebo, da se plače zvišajo, iz narodno-političnih in humanitarnih nagibov deželnemu zboru toplo priporoča prošnjo ljubljanskega učiteljskega društva. Obč. svet. V e 1 k a v r h je zahteval, da mora ta resolucija veljati tudi za učiteljice. na kar je poročevalec pojasnil, da se nanasa tudi nanje tako kakor na učitelje.