Iz Kopra. Na učiteljišči v Kopru udeležilo se je zrelostnih izpitov 15 kandidatov in en zasebnik. Mej tetni je bilo 10 Slovencev. Dva sta napiavila izpit z odliko; drugi, razen dveh, ko morata preizkušnjo ponovljati in tako tudi zasebnik pa z dobrim uspehom. Iz Kočevskega okraja. Okrajna učiteljska konferencija za kočevski šolski okraj bode dne 5. avgusta t. 1. v Kočevji. Temata, koja se bodo obravnavala, so: 1. Kako si zamore učitelj svojo čestokrat slabo materijalno stanje izboljšati in si svojo prihodnjost osigurati? 2. Kako se zamorejo šolski dobrotniki pridobiti? 3. 0 okrajšanji realističnega pouka v ljudski šoli. S Prema v 23. dan julija. (Okrajna učiteljska konferencija.) Učitelji tukajšnjega šolskega okraja imeli smo v 8. dan t. m. v Postojini svojo letošnjo konferencijo. Ker mi o šolstvu našega okraja nekaterih natančnejih podatkov manjka, naj mi bode dovoljeno, da poročilo o naši letošnji konferenciji tu in tam nekoliko popolnjeno po »Novicah« za »Tovariša« priredim. Točno ob 10. uri predpoludne prične naš okrajni šolski nadzornik gosp. lvan Thuma zborovanje s prijaznim pozdravom na zbrane učitelje in učHeljice, katerih bilo je vseh vkup 50 nazočnili; zavoljo bolehavosti niste bili dve učiteljici pri konferenciji. Nazočni bili so tudi p. n. gospodje: Anton Globočnik, c. k. okrajni glavar; Ivan Škrjanec, kurat in učitelj v Harijah; Ivan Lavrenčič in Ivan Strnad, kateheta in duhovna pomočnika, prvi v Postojini, a drugi pa v Knežaku, katere je gosp. nadzornik še posebej pozdravil, ter se jim za čast, kojo nam so se svojo nazočnostjo skazali, primerno zahvaljuje. — Potem omenja gosp. okrajni šolski nadz.Qvaik smrti pokojnejja gosp. Rajmunda Pirkerja, kateri je z vso nataijjjnostjo opravljal, nad 12 let imenitno službo deželnega šolskega nadzornika in ga je neizprosljiva smrt v 22. dan septembra 1884. 1. v boljši svet preselila. V 26. dan maja t. 1. umrla sta pa: Bartol Marko, bivši učitelj v Orehlui, in Gustav Cuderman, bivši učitelj v Nadanjem Selu; oba bila sta še mlada; prvi umrl je v Ljubljanski, drugi pa v Goriški deželni bolnici. Vsi nazočni so navedeniin pokojnikom kazali sožalovanje in jira voščili večni mir in pokoj. Blag jim sporain! — Pridejo na vrsto uradne stvari. Gosp. nadzornik imenuje svojim namestnikom gof . nadučitelja Martina Zarnika, a skupščina pa soglasno izvoli zapisnikarjem gg. Hrabroslava Perneta in Pavleta Kavčiča. Iz gosp. nadzornikovega poročila, katero je bilo v resnici zanimivo in stvarno, navedem naj sledeče podatke iz šolske štatistike tukajšnjega šolskega okraja kakor sem je v naglici zapomnil: Ves tukajšnji šolski okraj šteje 35 šol; mej temi je 27 eno-, 3 dvo-, 2 tri- in 3 čveterorazrednice, na katerih poučuje vsega skupaj 52 učiteljev in učiteljic, od katerih jih je 26 za trdno nameščenih. Pouk je v 10. šolah celodaeven, v 25. šolah pa poludneven. Učni jezik je po vseh šolah slovenski. Šolska poslopja pa v tem okraji svojemu namenu takole zadostujejo: 6 popolnoma dobro, 16 dobro, 10 zadostno in 3 nezadostno. Dasiravno so ventilaoije pri šolah tega okraja zavoljo od časne do časne burje zelo potrebne, (ker ob burji se okna v šolskili sobah ne morejo odpirati), se vender te po nekaterih šolskih sobah še vedno pogrešajo. Nove klopi napravile so se v 16. šolskih sobah, a v nekaterih so se stare pravilno popravile, po nekod so pa klopi že tako neukretne, da morajo otroci pri pisanji v klopeh stati. — Za šolo zadosta starih otrok bilo je v tekočem šolskem letu v tem okraji 5085, a od teh je hodilo v šolo 4753 otrok; brez pouka je torej bilo zavoljo raznih uzrokov 332 otrok. Povprečno pripada na enega učitelja (ufiiteljsko moč) letos v tem okraji po 91 šolskih otrok, a v resnici pride jih pa po nekod na učiteljsko osebo po 40, po drugod pa tudi po 180 do 200 šolskih otrok. Pričetkom prihodnjega šolskega leta premenite se enorazrednici v Slavini in pa pri sv. Petru v dvorazredni ljudski šoli; tudi v Harijah bode se menda kmalu redna šola ustanovila. (Le naš ubogi Prem bode menda do sodnjega dne se svojo tesno enorazrednico na škodo splošnega napredka domače šolske občine — životaril!) — Hoja v šolo je bila sploh prav povoljna po vsem okraji; da se v tera obziru še pornankljivo izboljša, priporoča gosp. nadzornik zbranim učiteljem, da bi se-strogo ravnali po obstoječih ukazih in naredbah. V ponovljivnih šolah je bilo v vsem okraji 967 otrok. Z učnimi pripomočki je 24 šol popolnoma, 8 šol dobro, 1 šola zadostno, a 2 šoli pa nezadostno preskrbljenih. — Snaga je sploh po vseli šolskih sobah tega okraja po vsem povoljna. — Šolske sobe naj se pravilno le mej velikirai počitnicami, ne pa mej šolskim letom belijo. — Krajne šolske knjižnice po vsem okraji prav dobro in hvalevredno napredujejo. Učitelji naj bodo pri odbiranji knjig za šolske otroke zelo previdni in jako strogi. Krajna šolska knjižnica naj bode v dva dela razdeljena; prvi del naj obsega one knjige, kateie so po zapopadku svojem učitelju in odraščenim v pouk in zabavo namenjene, drugi del pa one knjige, katere sme mladina brez nevarnih posledic glede nravnosti čitati. Veselo znamenje dobrega napredka je to, da mladina kaj pridno bere knjige iz šolskih knjižnic. Nevezane knjige iz šolskih knjižnic naj bi se skoraj in sploh trdo vezale; krajni šolski sveti naj bi od leta do leta v svoje šolske proračune v ta namen stavili primerne svotice; gospod Šeber, tiskar in knjigovez v Postojini, veže take knjige prav dober kup, tidno in točno. (Dalje prih.) Iz Krškega. Podpisani odbornik »Slov. učiteljskega društva« bi si dovolil predlagati, da bi se letos pri občnem zboru tega društva posvetovali: Kako bi slovenski učitelji prišli do splošne pedagogike v slovenskemjeziku? J. L. Iz Krškega. V smislu postave z 2. maja 1883. 1. je vis. c. kr. naučno ministerstvo potrdilo novi učni načrt tukajšnje meščanske šole s kmetijskim tečajem, po katerem se bode začelo v bodočem šolskein letu poučevati. —».— Iz Noveg'a Mesta. Učiteljska skupščina Novomeškega okraja, bila je letos v 2. dan julija v Novomeški dekliški šoli. Nazočni so bili, razun g. Šmorancerj a, ki je bolan, vsi učitelji in učiteljice tega okraja, katere veže v to dolžnost. Skupščino je otvoril predsednik gospod J. Lapajne, c. kr. okrajni šolski nadzornik, točno ob 9. uri, pozdravil nazočno učiteljstvo, ter opomnil, naj si nekatere točke učitelji zaznamvajo. Za namestnika si izvoli gosp. J. Novaka iz Šmihela. Za zapisnikarje se volijo po predlaganji gosp. Koncilija, gosp. St. Novak iz Čateža in V. Zavrl iz Podgrada. — Gosp. predsednik poroča o stanji šolstva, in nasvetuje, kako bi se izboljšalo. To je bila tretja točka dnevnega reda, pri kateri gosp. predsednik omenja, da šolstvo v tem okraji polagoraa napreduje. Ako primerjamo letošnje šolsko stanje z lanskim, Daora se reči, da je nekoliko napredovalo. Se ve da so še tii pa tam kake pomankljivosti. Gosp. predsednik omenja zlasti, da naj se ženska ročna dela poučujejo, kjer se še ne. Tudi v učnih sredstvih je še veliko nedostatnosti. Kmetijskih tečajev bi moralo biti več. Šolarske in učiteljske knjižnice naj se razdvojijo. Otroci morajo imeti vse potrebne reči za šolo, zatorej je treba tu pa tam trkati, da se kaj izprosi zanje. Koncem te točke pravi gosp. predsednik, da naj bo mej učiteljstvom ljubezen do domovine, mladine in do ljudi, — da bo šolstvo potem še bolj napredovalo, in da učitplj s to idejo srečnejše živi. — Gosp. predsednik govori o postavah in ukazih, kateri so kake važnosti za ta okraj in omenja, da novib postav ni posebno važnih, le nekateri ukazi so važnejši. Prvi ukaz, kateri je važen za nas, je ukaz ministerstva za bogočastje in uk z 22. novembra 1. 1884. St. 18180 o redih pri učnih predmetih v ljudski šoli. Drugi ukaz ukazuje, da se imajo prošnje za kake nagrade o pravem času vlagati. Učiteljstvo mora namreč svoje prošnje za nagrade vsaj do 15. dne avgusta c. kr. šolskemu svetu vložiti. Zadnji, za nas važnejši ukaz ukazuje, da se mora pri nastavljanji učiteljstva ozirati ne samo na spričevalo, temveč tudi na nravnost (vedenje) prosilčevo. Dekleta se tudi za kazen ne smejo zapirati, da ne bi stariši za to vedeli. — Potera pride na vrsto dejanski učni poskus iz zemljepisja in zgodovine na vseh stopinjah. Gosp. predsednik pravi, da naj se za to točko izvolijo trije poroCevalci. Voli naj se pa z listki ali z žrebom. Voli se tedaj z listki. Izvoljeni so bili gosp. o. Florentin z 18 glasovi, gosp. Kmet z 8 glasovi in gosp. Richteršič s 7 glasovi. — Potem so razlagali o zemljepisu na najnižji stopinji gosp. o. Florentin, na srednji stopinji gosp. Kmet in na višji stopinji gosp. Richteršič. Vsi so nalogo svojo v obče dobro rešili. Poslušalci so potem razno opazovali; vse pa je naposled razjasnoval gosp. predsednik. — V imenu knjižničnega odbora poroča gosp. o. Florentin, ter pravi, da Novomeška knjižnica šteje 357 knjig v 455 zvezkih; slovenskih je 156, nemških pa 201. Letos je 41 knjig novili v 46. zvezkih. Dohodkov je bilo 101 gold. 72 kr., troškov pa 80 gold. 26 kr.; torej ostane še v blagajnici 21 gold. 46 kr. — »Opis« Novomeškega okraja je užo dodelan; ako ima še kdo kaj vposlati, naj to kmalu stori. — Gosp. predsednik pohvali knjižnični odbor, ker vedno skrbi za mnoge in lepe knjige. — Predpisano je, da se volijo pregledovalci računa; ker je pa učiteljstvo brez volitve zadovoljno, torej naj se da račun o knjižnici c. kr. šolskemu svetu v pregled. Potem se voli stalni in knjižnični odbor. Gosp. Koncilija predlaga, naj cstane stari stalni, kakor tudi knjižnični odbor, kar se tudi vzprejme. Gosp. o. Florentin predlaga, da bi se posojene knjige v enem ali dveh mesecih vračale in ne obdržale pol leta ali še dalji čas. Pri posameznih predlogih gosp. Pirnat predlaga, da bi se račun za šolske reči in potrebščine ter proračun krajnemu šolskemu svetu odvzel in vodstvom dal, ker je nerodno vsak krajcar prositi za kredo, črnilo i. t. d., in da bi krajni šolski svet šolstvo podpiral, pa mu ne nasprotoval. Gosp. Šarec se strinja s predgovornikom in tudi želi, da bi krajni šolski svet za šolske potrebščine nekoliko bolj skrbel. Gosp. Pirnat se opira na to, da se za šolske potrebščine v njegovem kraji nikdar še ni slabo skrbelo. On priporoča torej, da bi naj krajni šolski svžt šolstvo podpiral, ter posebno skrbel za to, da se otroci o pravem času v šolo pošiljajo. Krajni šolski sveti naj se po postavah ravnajo. Gosp. nadzornik pravi, da je to težka stvar. Učitelj naj se obrne do gosp. nadzornika ali gosp. okrajnega glavarja, ako mu krajni šolski svet nasprotuje. Najboljše je, da učitelj, krajni šolski nadzornik in predsednik hodijo vsi eno pot. V obče bi se gosp. predsednik strinjal s predlogom, in priporoča, naj se krajnemu šolskemu svetu dajo postave, da jih čita in se po njih ravna. Predlog gosp. Pirnata se z večino glasov vzprejme. Gg. Kmet in Jerše predlagata, da bi učiteljstvo Novomeškega okraja vložilo na deželni zbor prošnjo za izboljšanje materijalnih učiteljskih razmer. Sklenilo se je prošnjo po privatnem potu odposlati. Naposled se je še govorilo o predlogu glede izpremembe počitnic. Po obširnem razgovoru se je z majhno večino sklenilo, da bi se počitnice začenjale s 1. dnem avgusta. To se utegne zgoditi v bodočem šolskem letu, ako bi c. kr. okrajni šolski svet temu pritrdil. Skupščino zatvori predsednik s 3kratnim »živio-klicem« na presvetlega cesarja, in skupščina zapoje cesarsko pesem. Predsednik pred obedom še podari vsaki šoli svojo knjigo: »Zgodovino štajerskili Slovencev«. Vkupni obed je bil v gostilni pri Brunnerju, kjer so bile vesela napitnice gosp. c. kr. okrajnemu glavarju, ki je bil pri konferenciji in pri obedu, na nadzornika, na učiteljstvo i. t. d. Dostavek. Stanje šolstva v Novomeškem okraji 1. 1884/85. V tem letu je bilo v tem okraji 21 enorazrednic, 6 dvorazrednic in 2 čveterorazrednici. Celodneven pouk je bil na 8, poludneven na 21 šolah. 25 je bilo slovenskih, 4 so bile nemške šole; 27 šol je bilo za oba spola, 1 je deška, 1 dekliška šola. Na novo se je otvoril 1 razred (ua dvorazrednici na Mirni). Šolska poslopja so v obče dobra; tudi zdravstvene razmere zadostujejo. Šolsko pohištvo pa le po nekem zadostuje. Zasebne ljudske šole ni bilo nobene, bile so pa tri šole za silo. V šolo je hodilo 2268 dečkov in 2119 deklic, vkup 4387 otrok. Za šolo godnih se je štelo 5882 (3042 dečkov, 2840 deklic). V primeri se šolo godnimi otj-oci kaže se, da se je hoja v šolo od lanskega leta nekoliko izboljšala. V srednje ali druge šole je ho^ilo 39 otrok, 4 so se doma poučevali. Telesno ali duševno za šolo nezrelih otrok je bilo 9<\ Takih otrok, kateri radi velike oddaljenosti, radi pomanjkanja šol in razredov, radi revščine niso mogli v šolo hoditi, je bilo 1142. Od šole oproščenih (v smislu §. 17. postave od 29. aprila 1873.1.) je bilo 562 otrok. Za ponovljivno šolo je bilo 1151 godnih, hodilo jih je pa v šolo 919. Učiteljev je bilo 36, učiteljic 5. Poučevalo se je v obče dobro in vedenje učiteljev je bilo lepo, skoro bi rekel — prav lepo. Kmetijski napredovalni šoli ste bili samo 2. Delavnost krajnih šolskih svetov je bila le srednja. Od nadzorovanih 38 razredov jih je bilo 20 prav dobrih, 12 dobrih, 5 srednjih in 1 nezadosten. Šolskih otrok je šolo zanernarjalo 383, t. j. 18^. Šole za silo (3) so štele 82 otrok. — 27 učiteljev ima spričevalo učiteljske sposobnosti, 7 spričevalo zrelosti, 2 sta bila brez spričevala. Učiteljice (5) imajo vse uže drugo spričevalo. Na 3 slovenskih šolah se je nemščina obligatno poučevala, na 1 pa prostovoljno. Na 19 šolah se je nekoliko v telovadbi, na 17 pa v ročnih delih poučevalo. Šolarskih knjižnic je bilo 24 z 2246 zvezki. Okrajna učiteljska knjižnica je štela 357 knjig v 455. zvezkih. Občine so imele 25 lastnih, 4 najeta šolska poslopja. Od teh je bilo 9 prav dobrih, 12 dobrih, 6 povoljnih in 2 nepovoljni poslopji. 14 šol je preskrbljeno s predpisanimi učili, 15 pa ne z vsemi. Šolskih vrtov je bilo 25. Na teli drevesnicah raste 11.999 drevesec. Pocepljenih je 2416 drevesec. Letos je bilo 1212 drevesec cepljenih. Iz Radovljiškega okraja. Ueiteljska konferencija za Radovljiški okraj bode letos dne 5. avgusta v Begunjah s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednikovega namestnika in dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o zaznamvanji pri nadzorovanji. 3. Koliko tvarine naj se v smislu državne šolske postave od leta 1883. odmeri pouku v realijah. a) Na ednorazrednicah, b) na dvorazrednicah, c) na četverorazrednicah? (Vprašanje «•) imajo vzdelati vsi definitivni gg. učitelji na ednorazrednicah, vprašanje b) vsi deflnitivni gg. učitelji in definitivne gspdčn. učiteljice na dvorazrednicah, vprašanje c) učiteljsko osobje četverorazrednice v Radovljici.) 4. Poročilo knjižniškega odseka o stanji okrajne učiteljske knjižnice. Nasveti o nakupovanji novih knjig. 5. Volitev stalnega odbora za učiteljske konferencije in knjižničnega odbora. 6. Posamezni predlogi, katere pa je treba vsaj 8 dnij pred konferencijo naznaniti c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku. Iz Kranjskega šolskega okraja. V 11. dan malega srpana meseca — tedaj ravno v dan dveletnice cesarjevega prihoda na Kranjsko — je imelo ufiiteljstvo tega šolskega okraja svojo letno skupščino. Zborovalo je pod predsedništvom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika gospoda Henrika Pirkerja v Kranji v sobi druge mestne dekliške šole. Razun bolnega gosp. Strojana, uoitelja v Volklem, prišli so v skupšoino vsi drugi. Svojim namestnikom si gosp. predsednik izvoli gosp. Kraglja, nadučitelja v Tržiči. Le-ta je zbrano učiteljstvo spominjal na prerano umrlega pospešitelja ljudskega šolstva, gosp. Rajinunda Pirkerja, c. kr. deželnega šolskega nadzornika. V znamenje žalovanja je vse učiteljstvo vstalo. Gosp. predsednik se je za to še posebej kot brat nmrlega c. kr. deželnega šolskega nadzornika s prav ganljivimi besedami zabvalil. Zapisnikarja sta bila gosp. J. Ažman, učitelj Kriški in gospod M. Kos, učitelj Velesalski. — Potem gosp. predsednik poroča o svojem nadzorovanji. Nadzoroval je vse šole v okraji ter priznava, da učiteljstvu ne manjka dobre volje za svoj imenitni poklic. Poleg pouka bodi učiteljstvu vedno pred očmi tudi vzgoja šolske mladine. Ob tej priliki je gosp. nadzornik izrekel znani latinski izrek: »verba docent, exempla trahunt,« ki je še zdaj veljaven za vse kraje in čase. Torej vzgledno, to je nravnostno-vzgledno bodi učiteljevo življenje. Imarao ožjo in širjo domovino, — Kranjsko in Avstrijo. Nam izročeno mladino vzgojujmo v prave, značajne Slovence in zveste Avstrijce. Izmej prvih skrbi vsakemu ufiitelju bodi vzgojevanje značajev! Takdv nauk c. kr. okrajnega šolskega nadzornika bodi z vso častjo zabeležen, kajti tako uCi nas pravi Avstrijec.*) Strahovanje v šoli se naj ne vrši zoper postavne določbe. Dokler imamo isti §. 24. v šolskem in učnem redu, ima prestopek njegov za učiteljstvo le neprijetne nasledke. — Uradni spisi naj se bolj natanjko spisujejo, zlasti so bile pri nekaterih šolah posebno matrike pre- *) Ta glas je v teh časih toliko veljavnejši, ker se avstrijsko domoljubje nekako krha užš tudi pri nasih nemškutarskih in nemških tovariših širne Avstrije. Opbmnja poročevalčeva. površno sestavljene. Vsaki predelek naj ima primerne in popolne zapiske. Da se n. pr. tednik vestno in morda še zatiaprej spisuje, pripravlja se učitelj s tem uredovanjem vestno na svoj pouk. Učil po šolah še precej manjka. Table za nazorni nauk naj se morda kupijo Schreiberjeve. — 0 posameznih učnih predmetih je g. nadzornik opomnil: Slovnica naj se ne poučuje po celo uro, ker to je preutrudljivo in presuhoparno. Branje se samo ne Cita, marveč spojl se s slovnico — po večrazrpdnih šolah, kjer je neraščina zapovedan predmet, prelaga naj se v nemščino in nasprotno. Pisatije je po nekaterih šolah prehudo zanemarjeno: naj se samo ne prepisuje, učitelj tudi glej, kako se prepisuje ali spisuje. Številjenje na pamet naj se bolj vadi. Na nekaterih šolah se učencem zastavljajo prezavite naloge. Z brezimenskimi števili naj se otroci preveč ne mučijo. Posebno dobro je to, da se vprašujejo tudi učenci v klopeh, kadar kdo pri tabli števili. Zemljepisje naj se morda poučuje tako, da vedo otroci poleg slovenskih lastnih imen mest i. t. d., tudi nemška. Zgodovina se naj poučuje po knjigi. Pri narekovanji je najbolje, da se vzamejo predmeti iz zgodovine. Iz fi z i k e se naj razlože naravne prikazni: grom, blisk, dež i. t. d. Pri prirodoznanstvu bodi nam knjiga kažipot. Risanje bodi spojeno z geometrijo, kolikor je kaže ufini črtež. Telesne vaje naj bodo proste, kjer ni prostora za redne vaje. V kmetijstvu se po nekaterih šolah prav pridno poučuje. Naposled je gospod nadzornik poučil zbrano učiteljstvo, katere otroke zapisujmo za šolo godne, kako je ravnati s takimi, ki hodijo v šolo v drugih šolskih okrajih i. t. d. Na vrsti so gospodje poročevalci s svojimi pedagogiškimi poročili. Prvo svoje poročilo: »Dolžnostšole ni skrbeti samo za dušni razvoj otrok, marveC tudi za telesni« je prečital gosp. Fr. Papa, nadučitelj Škofjeloški. V tem je imel priliko šibati prav po zasluženji usmiljenja vredne zaduhle šolske sobe, v katerih je lehko mnogokrat pravo gnjezdo za nalezljive bolezni. Poročilo je bilo prav dobro spisano — skupščina je gosp. poročevalcu večkrat z odobravanjem pritrjevala. Gosp. A. CirmaB, nadučitelj na Poljanah, prečita svoje poročilo: »Kako učimo otroke misliti? v prav premišljenih potezah, katere mu je vse učiteljstvo odobravalo. »0 domačih nalogah« poročal je prav zanimljivo g. Fr. Luznar, učitelj Poljanski. K razpravi tega poročila se je oglasil g. Pogačnik, učitelj Besniški, ter je poudarjal in poročilu dostavljal, da imajo domače naloge tudi namen pokazati učitelju saraemu njegovo pedagogično moč. — 0 okrajni učiteljski knjižnici je poročal njeni predsednik, gosp. Lahajner, učitelj v Kranji. Dejal je, da ima zdaj knjižnica 459 zvezkov. Bodi še za učiteljstvo Kranjskega šolskega okraja z vso častjo opomnjeno, da je skrbelo za svojo knjižnico tako previdno in patnetno, kakor morda ne kmalo kje drugej na Kranjskem. Poleg najboljših pedagogiških spisov slovenskih in nemških ima knjižnica prav dobra ali najboljša dela skoraj od vsake stroke. Malo ali nič vredne knjige ni najti v vsej knjižnici. V knjižnični odbor so bili izvoljeni ti-le gg.: Gross, Jelenec, Lahajnar, Režek in Stanonik; v stalni odbor pa gospdč. Marija Bohinec s Trate, gospoda J. Ažman s Križa in M. Kos iz Velesala. Samostojni predlog je bil samo jeden, ki ga je predlagal nadučitelj Škofjeloški gosp. Fr. Papa, glasi se: »Udje okrajne učiteljske konferencije v Kranji v 11. dan julija t. 1. so sklenili, da se izvoli odbor obstoječ iz treh udov, kateremu nalog je, sestaviti prošnjo na slavni c. kr. deželni šolski svet, oziroma slavni deželni zbor Kranjski za povišanje učiteljskih plač na Rranjskem.« Ta svoj predlog je utemeljeval s tem, da se je denarno stanje Kranjske od lani izboljšalo, ker bode odsle tudi južna železnica plačevala davek od svoje proge i. t. d. Gospod predsednik je na to v prav prikupljivem govoru znanemu učiteljstvu uže naprej čestital, če bode imela ta prošnja kaj ugodnega uspeha. Umeje se, da je bil predlog enoglasno vzprejet. V odbor, ki bode sestavil prošnjo, so bili izvoljeni gg.: Papa, Levičnik in Vavken. Sklenivši sejo, pozval je gosp. nadzornik, da smo vsi udje zborovanja zaklicali trikrat: »Živijo!« Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju. — H vkupnemu obedu sta prišla tudi visokorodna gospoda: c. kr. okrajni glavar Josip Merk in c. kr. okrajni šolski Hadzornik Henrik Pirker. Tii je bilo pravo prijateljsko, mejsobojno zabavanje mej višimi in nižimi. Iz Ljubnega na Gorenjskem. V 27. dan jun. t. 1. umrl je tii učitelj v pokoji g. Janez Pezdič, star 70 let. Bil je ves čas svojega službovanja v Ljubnem, in je bil sploh poznan kot vrl in zvest učitelj. Naj v miru počiva! Iz Litijskega Šolskega okraja. Uradna učiteljska konferencija za ta okraj bode 16. sept. t. 1. v Litiji v šoli, in sicer po tem-le vzporedu: 1. Poročilo c. k. okrajnega šolskega nadzornika. 2. Kako naj se v ljudski šoli poučuje ktnetijstvo? 3. Kako naj se v večrazrednih šolah poučuje v prirodopisu? 4. Številjenje od 1 do 20 (ustno in pismeno). 0 kmetijstvu bode poročal gosp. Adlešič, o prirodopisu gosp. Korban, o številjenji pa gosp. Funtek. 5. Poročilo o knjižnični komisiji. 6. Volitev knjižnične komisije. 7. Volitev stalnega odbora. 8. Posamezni nasveti, kateri pa se morajo najpozneje osem dni pred konferencijo stalnemu odboru pismeno naznaniti. Iz Ljubljane. Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v 2. dan pretečenega m. Ukrene se, da bode troške, ki jih je Ljubljanska občina do zdaj plačevala tukajšnjemu uršulinarskemu samostanu za šole, prevzel kranjski noimalni šolski zaklad. — Dopolnili so se troški za stalne učiteljske plače na ljudskih šolah za 1886. 1. — Prošnja za pokojnino gimn. ravnatelja v Rudolfovem in prošnja gimn. ravnatelja za doklado pri selitvi oddasti se na višje mesto. — Poroča se na višje mesto o prošnji neke profesorske sirote za milostni dar. — Učiteljevi vdovi (Bartolovi) odloči se odpravnina. — Odobri se pritožba Dragoineljske in Šen-Pavelske občine v Kameniškem okraji o všolanji v Šent-Jakob. — Učitelj na višji realki se za trdno postavi, ter se imenuje »profesorjem«. — Določi se potrebno o ponesrečenem okrajnem šolsketn nadzorniku (g. L. na V.) — Reši se kakor po navadi več prošenj za nagrade, denarne pomoči in pritožeb o kaznih za šolske zamude. — Na izobraževališči za nčiteljice v Ljubljani je delalo zrelostni izpit 23 kandidatinj. Padlo jili je 5 na dva meseca, 1 na pol leta in 3 na celo leto. Ena je naredila izpit za ročna dela, tri pa za otročje vrte. Štiii kandidatinje so naredile izpit samo za nemške šole. — Spričevalo zrelosti so dobili na Ljubljanskem učiteljskem izobraževališči: a) na moškem izobraževališči gg.: Črnagoj France, Eržen Anton, Gostinčar France, Josin Maks, Kambič Janez, Kuhar Janez, Lovšin France, Matajc Karol, Rant France, Simon Karol, Stukl Janez, Trost Karol, Verbič Miliael, Ziegler Robert in Jevnikar Edvard; b) na ženskem izobraževališči gospdč.: Ciarici Marija, Črny Marija, Fleš Pavla, pl. Fodransberg Izabela, Jelovšek Emilija, Kalmus Ana, Kolnik Avgusta, Kordeš Terezija, Kos Kleraentina, Košenina Ludovika, Pavlin Hedvig, Zagorec Frančiška, Niemetz Terezija, Schellauf Julijana. Učiteljice za otročji vrt so gospdč.: pl. Alpi Ema, Edlinger Pavla in Zima Ana. Učiteljica za ročna dela v ljudskih in meščanskih šolah je gospdč. pl. Langer Antonija. — Nemških začetnih šol bodemo imeli v Ljubljani kmalu več, ko bode za nje učencev. S prihodnjim šolskim letom otvori Ljubljanska občina dva razreda (enega za učence, drugega za učenke) začetne nemške šole; ravno tako bode tudi nemški »Schulverein« v poslopji tukajšnje realke začel uže letos dva razreda nemške šole. Zraven imamo več zavodov z nemškimi šolami, šolo pri evangeljcih i. t. d. — Vabilo li koucertu, katerega priredi mešani pevski zbor Št. Jakobske cerkve v Ljubljani v korist društva »Narodne Šole« v nedeljo v 2. dan avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni Wucherer-jevi v Lescah (na Gorenjskem). Vzpored: 1. A. Nedved: Nazaj v planinski raj (mešani zbor); 2. R. Wagner: Potpouri iz opere »Tannhauser«, za glasovir; 3. F. S. Vilhar: »Mornar«, samospev, poje gosp. Hubad; 4. A. Foerster: »Njega nij!«, čveterospev; 5. ženski čveterospev; 6. Mendelssohn: »Jesenska«, dvospev, pojeta gg. Pogačnik in Hubad: 7. Schulthes: »Zbor angeljev«, ženski trospev; 8. A. Nedved: »Darilo«, samospev, poje gosp. Pogačnik; 9. Lortziny: Iz opere »Undine«, mešani zbor s samospevi in s spremljevanjem glasovirjevim; 10. Garthe: »Vinska pokušnja«, pevska burka. Vstopnina 40 kr. Preplače se z ozirom na dobrodejen namen hvaležno vzprejemajo. — Udeleževati se učiteljskega shoda naVelehradu,ki ima biti 11., 12. in 13. avg. 1.1. za učitelje iz Marskega, Šlezije, Pozanskega in Gališkega, je strogo prepovedal c. k. namestnik v Galiciji vitez Zaleski, čes, da se bodo tam bolj pečali s politiko, kakor z vero in didaktiko.