Jeseni ko slauaEnako v terpljenji Zelenje mori, Tolažbe je cvet — Tud' moja minljivostNad zvezdami v raji Mi stopa v oči.Odkriva se spet. Zagledam pa jelko,Če tudi zvenelo Zaup mi daje,Bo moje telo, Ker sama med drevjemPa terdno zaupam, Zelena cvetš. —Da vstalo še bo. Jakoslav.