1 37. štev. PoMnina plaćana ▼ gotovini. Celje, pondeljek 2. aprila 1928. Leto X. Izhaia w ponde župana že potrjena in so jih vsi dosedaj pristo-pivši člani z legitimacijami vred prejeli. Članom Trgovskega društva v Celju in mestnega gremija v Celju pa je razposlal pravila in okrožnice odbornik Samopomoči za Celje. Kakor znano, je namen blagajne, izplačevati po smrti članov denarno podporo kot posmrtnino, katera znaša tolikokrat po 25 dinarjev, kolikor šteje Samopomoc vsakokrat članov. Pri tej pomožni blagajni je zamišljeno tako, da mora ista šteti zaenkrat najmanj 1000 čtenov in bi dobivali torej svojci umrlega člana po 25.000 dinarjev. Člani te Samopomoči morejo postati brez ozira na spol — pristopajo lahko torej tuđi ženske, odnosno vedno oba zakonska druga — in je blagajna ustanovljena v prvi vrsti za trgovce, obrtnike in industrijalce, nadalje pa tud', za vse samostojne osebe svobod-nih akademičnih poklicev, javni in zasebni nameščenci, bančni, hranilniški in posojiiniški uradniki itd. ter zakonski drugi vseh navedenih stanov, ki so člani oz. članice Samopomoči pod po-gojem, da je njihovo zdravstveno stanje ob času priglasitve za pristop povoljno. Čiani ozir. članice se sprejemajo do vštetega 45. leta starosti. V posebnih slučajih pa zamore upravni odbor v zmislu pravil dovoliti tuđi izjeme ter ie opravičen sprejeti člana ali članico tuđi do vštetega 50. leta starosti, to pa le na podlagi spričevala po odboru ozir. zaupniku določenega zdravnika. Zaupnik blagajne je predvsem v do-tiČnem okolišu stanujoči odbornik društva, za Celje sedaj trgovec gosp. Franjo Jošt. Kdor hoče pristopit', se mora pismeno ali ustmeno prijaviti odboru ali zaupniku dotičnega okrožja, ki mu je najbližje in kjer dobi tuđi vsa event. potrebna nadalnja in podrobnejJa pojasnila in nasvete. Prijavljeni mora podpisati pristopni list na posebni tiskovini, ki se mu predloži ter plača po položnici poštne hranilnice v pod-porni zaklad enkrat za vselej trikratni iznos posmrtnine, kateri znaša Din 75. Za rezervni zaklad se plača enkrat za vselej ob pristopu po starosti in sicer do 30. leta Din 10, do 40. leta Din 20 in do 50. leta Din 30. Za upravne stroške pa plača vsak član ob pristopu tuđi le Din 20, toraj tako, da plačajo ob pristopu do 30 let stari člani za-vsem po Din 105, do 40 let stari člani po Din 115 in nad 40 let stari člani po Din 125, drugih dajatev pa ni. Ob vsakem primeru smrti plačajo pozneje člani, čim se jim to naznani od blagajniškega vodstva, tekom enega meseca po Din 25 kot nadomestilo za izplačano posmrtnino tako, da je s tem podporni zaklad vedno kompleten in v polni visokosti. Plačevanje teh prispevkov v podporni zaklad o priliki smrtnih prime-rov pa preneha za vsakega člana po preteku 25 let članstva in krije od tega časa dalje te prispevke blagajna sama iz rezervnega zaklada, ki se zbira, kakor zgoraj povedano, iz od članov v to plačanih 10, 20 in 30 dinarskih prispevkov, nadalje pa se stekajo v rezervni zaklad obresti istega, končno pa še razna darila, volila, subvencije j in drugi izredni in slučajni dohodki. Za kritie upravnih stroškov in rr.a-lenkostne režije, ki jo opravlja pisama trgovskega gremija v Mariboru v brez-plačnih blagajniških prostorih, za nabavo knjig, tiskovin, legitimacij etc. pa plača vsak član, kakor je tuđi že zgoraj omenjeno, ob pristopu malen- j kostni znesek 20 Din, poprej pa vsako ; leto po skiepu občnega zbora določeni i prispevki, ki pa predviđeno tuđi ne i bodo visji kot 20 do 30 Din brez i vsakih pritiklin. J Blagajna je prosta vseh taks ter stoji ! ista pod strogim državnim nadzorstvom. i Navedenih in še raznih drugih ugod- nosti ni deležna nobena druga podobna organizacija in ker je visina posmrtnine odvisna od števila članstva, je v med-sebojnem interesu uvodoma navedenih stanov, da je število članstva kar naj-bolj mogoče visoko ter da čimprej narase na najmanj 1000 članov, kar je zlasti velike važnosti za mlajše člane. Iz navedenih vzrokov je toraj dolž-nost vsakega člana, da zainteresira v svojem krogu in delokrogu tovariše, prijatelje in znance na to prepotrebno, občekoristno in dobrodelno Samopomoc in apeliramo na iste še posebej s tem člankom, naj si šteje vsak v prijetno in hvalevredno doižnost, da pridobi čimprej za Samoupravo nekaj novih članov, s čemur bode omogočeno, da se bo dvignilo število članstva kmalu na zaželjenih 1000 članov. Doižnost vsega dosedanjega članstva pa je tuđi, da agitira za pristop na vseh stanovskih sestankih, občnih zborih in zborova-njih ter da porabi vsako priliko, da sploh govori o tej organizaciji, jo pri-poroča ter na-njo opozarja, poudarjajoč velike ugodnosti, katere daleč preka-šajo vsako drugo privatno življenjsko zavarovanje, katera pa so tuđi mnogo dražja in neumljive ugodnosti, kakor kakor stori to lahko Samopomoc. Pričakovati je toraj, da bodo storili člani tozadevno svojo socijalno, sta-novsko in rodoljubno doižnost, da bo število naše stanovske Samopomoči čimprej doseglo tako visokost, kakor je potrebna, da stopi v kolo drugih podobnih organizacij. Upamo, da se bodo prizadeti krogi iz Celja in oko-lišča, ki so v minulih dneh prejeli od celjskega odbornika pozive in pravila, radevolje mnogoštevilno odzvali. Odbor Samopomoči daje vsak čas rad ustmeno in pismeno vsa potrebna pojasnila, tiskovine in pravila. Zaupnik za Ceije ter njega bližnji in dalnji okoliš pa je, kakor že navedeno, odbornik g. Franjo Jošt, trgovec v Celju, Aleksandrova ulica št. 4, ki je za nasvete, pojasnila itd. tuđi vedno rad na razpolago in se pri istem dobijo tuđi vsa zaželjena pojasnila, pravila, tiskovine in položnice. Isti vodi tuđi vso natančno evidenco. Kako se godi koroškim Slovencem? Zadnji >Koroški Slovenec« ima iz Raža sleđeči dopis: (Naše sole.) Skoraj v vsaiki številki »Koroškega Slovenca« čitamo o naših žalostnih solskih razmerah in avtonomiji. Mi kmeti najbolj občutimo te vnebovpijo-če razmere na naših takozvanih Maurice Leblanc — B. R.: Modri demant, (Dalje.) Razumem*! Razimiem! Vi zaupate Arsene Lupinu samo pogajno. On bi lahko drugače vttaknil pol milijona v žetp. a gospodične obdržal. Oh. go-spod doktor, kasko slabo me poznate! Ker me je usoda zapeljaJa k nekate-rim činom prav posebne vrste, dvo-mite v mojo poštenost. V ostalem, go-spod doktor, če se bojite prevare, od-Prite okno in zaikličite. Naimanj dva-najst detektivov preži na ulici. >MisJite?« Arsene Lupin je dvignil aastor. Mislim, da gospod Gerbois ni zmo-žeji speltjati Ganimarda na napačno slerf. Kaj sem vam ravnokar rekel? Moj prijatelj Gajiimard je že tu! Ali je mogaše?« je vzkMknil profesor. »Tada ja.z vam prisežem .« ». . . da me niste izdali. Prepričan sem. da .me niste, toda fantje so spretni. Cakajte, da si jih ogledam. Tam-le je Folenfant! . . . in Greaume! in . . . Dieuzv! . . . *ami moji stai*i tova riši in znanci!« Detinan ga je osuplo pogledal. Tak mir! Srne jal se je ves srečen, kot da se zabava z otroško igračko in mu ne preti nikaka nesreća. Še bolj kot pogled na policijske agente, je pomirila odvetnika Lupino- • va hrezskrbnost. Odstrani! se je od miže. na kateri je ležal denar. Lupin je vzel oba zavoja v roke, olajšal vsakega za 25 tisočakov in ponudi! Detinanu na ta način pridob-ljenih 50.000 fraoikov. >Kolikor plača Gerbois honorarja, toliko plača tuđi Arsene Lupin. Toliko vam dolgujeva, kaj ne?« »Ničesar mi ne dolgujete«, je od-vrnil Detinan. 'Kako? In vse neprijefcnosti. kartere smo vam povzročili?« »In zabava, ki jo imam pri tem?« >To se torej pravi, gospod doktor, da nočete vzeti od Luplina ničesar. Zdaj vidim, kaj se pravi biti na sla-bem glasu . . .« Ponudi! je petdeset tisocakov pro-fesorju: >Gospod, za1 sponiin na naše pri-jietno srečanje. dovolite. da vam poklonim to malenkost kot moj poročni dar gosodični Gerbois.« Gerbois je živahno pograbil denar. toda rekel je: Maja hči se ne bo poročila . . .« >0na se ne bo poročila, če ji ne bo-ste dali dovoljenja. Poročila bi se pa zelo rada.* »Kaj veste o tem?« »Vem. dt se mladim deklicaon često sanja brez dovoljenja staršev. K sreči pa so na svetu angelji varuhi. kot na pffhmr Arsene Lupin, ki v tajnih predalekih pisalnih mizic odkrijejo tajne predaleke src raznih mladih deklic.« ^Nieesasr drugega niste odkrili v njej? se je ogLasil Detinan. »Priznam, da bi rad vedel. zakaj vam je ta pi-sćilna mizica bila tako pri srcu?« >Z/godovinski vzrokL ljubi doktor. Dasi, v nasprotju z mnenjem gospoda Gerboisa, ni bilo v njej ničesar drar-gocenega. razvui srećke, sem vendar polagal važnost na njo in jo že dolgo iskal. Ta pisalma mizica. iz tisovega in akacijevega lesa je bila odkrita v Bois de Boulogneu v hišici. kjer je stanovala Marija Valevska in nosi na enem izmed predalov naipjs: Napo-leonu Prvemu poklanja v sponiin njegov zvesti sluga Manchn. Nad tem napisom pa stoje z nožem vrezane besede: Za tebe, Marija! Pozneje je dal Napoleon napraviti za svojo ženo, cesarico Jožefino. še eno pišamo mizica, tako, da pir*edstavlja mftzica v Maltaiaisonu le slabo kopijo te, ki se nahaja sedaj v moji zbirki.« Profesor je jadikoval: 'Oh. če bi to zvedel uri starinar ju. bi vam bil pisalno mizico takoj od-stopil!« Arsene Lupin je odvrnil med srne-hom: In imeli bi še vedno velik dobiček, ker bi vam ostala srečka številika 514. serija 23.« 'In vi ne bi imeli vzroka odpeljati mojo hčerko.« -Seveda ne! Tođa ne smete reci > odpeljati«, ker pomeni ta beseda odvesti s silo«. Ona se ie namreč pro-stovoljno podala v moje nadaorstvo kot talka.« > Prost ovoljno?« je ponovil Gerbois začuđeno. »In skoraj hotela je to! Kako? Mlado, izobraženo dekle kakor je gospodična Gerbois in — kar znači še več — dekle, ki čuti v svojem srcu glo-boko ljubezen, naj ne bi poskušalo dobiti nazaj svojo doto? Prisežem vam. da jo je bilo lahko prepričati, da ni drugače mogoče premagati odpora svojega oeeta.« Detinana je to izredno zanimalo, zato je rekel: »Najtežje je bilo seveda sporazume-ti se z jo. Kako ste dobili priliko govoriti z njo?« »Jaz z njo nisem niti govoril. Jaz je niti ne poznam. Neka moja prijateljica je bila taka prijazna, da je vodila pogajanja.« »Gotovo svetlolasa dama z avtomo-bilom?« ga je prekinil Detinan. ^Res je! Pri prvem srečanju se je že z njo dogovorila. Nato sta se podali gospodična. Gerbois in njena nova prijateljica na potovanje po Belgiji iu Nizozemski, kjer sta se baje izredno dobro počutili. Sicer vam pa lahko sama vse pore!« Pozvonilo je trikrat hitro zapore- Mran 'J. »NOVA U OBA« Mev 37. uta'akv i sličnih šolaii. Našim uiiogisn. malim se že prvo šolsko teto začne ubijati neanščina v glavo in ko dovrši otrok to leto, potem izgine slovensči-na brez stedu iz sole. Otrok. ki je iz-šolan. zna sicer brati in pisati nem-ščino, a razume je ne. v svojem mnte-rinean jeziku pa ne zna ne pisati in ne brati, in poleg tega se nuu je vce-pila mfržnja do slovenšeine. In Nei»-ci v Jugoslaviji si upajo trobentati v svet. da imamo mi Slovenci enake pravice kot Neimcii. Seveda samo pri plači tu davkov. Samo malo poglejmo naše urade in videli borno, kdo je nastavljen. Slovenec še. cestar ne more postati, se za to mesto so samo oni sposobni, ki dokažeja da so bili > hei-mattreu« in ki jih priporoči gotova organizacija. Dobil sem park rat tuđi ; Gillier Zeitung«. v roke. Spozna! sem pa takoj. da se piše glede naših, posebno šoiskih razaner po receptu iz Celovca*. Gotovo ni oiistraai nemškega otroka, ki bi imel po dokončani soli mržnjo do svojega jezika in ki bi ne znal brati- pisati in tuđi ražu meti svojega mater inega jezika. Tuđi glede av-tonomije mi kmetje že_ v začetku nismo zaiupali našim Nesncem. in sedaj. ko so v zadregi. so poslali strokovnja-ka v Neaneijo šludirat avtonomijo. Radovedni smo. kakšen bo porod. — Druga če je z verskkni pravicaani. »Samo par Nemucev je treba, m dobijo nemško pridigo. za r>rivesek so pa naši odpadniki. ki sploh nemški ne raz-umejo. Drug od )M so kraji. ki so sko-raj polovica slovenski: pa se Slovenci niti spovedati ne morejo v materinem jeziku. S tem se podpira brezverstvo. Po našem mnenju mora fcudi pri nas veljati načelo 'kat. cerikve, da mora duhovnik popornioma obvladati jezik ljudstva. To bi bilo pravično m tuđi naši veri v prid. Narodna skupščina odgođena. V soboto je Narodna skupščina raz-pravljala o zatonu glede nošenja orožja. Po sprejeniu zakona o nošenju orožja. ki ga je opozicija tuđi danes oštro kritiEiraia kot strankarskega in je zlasti poslanec dr. Metikoš navajal konkretaie slučaje. ko je bilo orožje odvzeto somišljentikom opozicije im razdeljeno med vladne pristaše, ki so vršili nasdlstva. je prišel danes na dnevni red zaikon o golobih-pismono-ših. ki ga je predložil skupščini vojni minister. general Hadžić. Zakoni je bil sprejet brez debate in soglasno. na krnje bila seja skupštine zaključena hi bo sMicaiut prihođnja nismenim polom. Ministrski predsednik Vukičević je bil opoldne sprejet od kralja v avcli-jenci. Pri tej priliki je predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju posl. Bogoljuba Kujundžića. radikalnega poslanca iz Bosne, za poštnega ministra. — Veliko senzacijo je danes vzbudila vest, da je policija zaplenila današnje »Vrane« in sicer radi članka bivšega notranjega ministra dr. Maksimoviča- ki je oštro žigasal zlo- rabljenjo mlilasti v partizanske nainr-ne sedaiijega režima. Silno ogorčenje je vzbudilo obenem tuđi dejstvo. da je vlada vtihotapila v finamčni zakon, ki je bil v soboto objavljen v »Službenih 'Novimalic, ćelo vrsto odredi), o kate-rih niste razpravljala niti finančni odbor niti Narodna skupščkia, niar-več jih je vlada vnesla že po izglaso-vanju sele med tiskanjem v zčikon. Verjetno je, da je vlada samo zato za-vlačevala objavo finančnega zakona, ker se je bala da bi zahtevala opozicija raspravo o novih amandmanih. Radikalski centrum proti vladi Velje Vukičevića. Včeraj je imel bivši minister za zu-nanje zadeve dr. M. Ninčić v Velikem Beekereku shod, na katerem je očitai vladi VeLje Vukičeviića- da podpiira madžarsko in neanško narodno manj-šino v Vojvodini zato. da more dati svojim priistašem mandate. Tako je na pr. v občinskem zastopu v Senti člo-vek. ki je kot avstrijski — krvnik med vojno lastnoročno obesal Srhe. Ta člo-vek na javnem častnem mestu je po izjavi dr. Nimčića najboljša ilustracija sedaanje vlade. Netakten nastop peljed ministra dr. Stankovića v Zagrebu. Včeraj je bila otvorjena v Zagrebu avtamatska telefonska centrala, naj^ večja v naši državi, ker lahko ustre-za tuđi 10.000 naročnikom. Ena'ki. toda manjci centrali s-ta dobila tuđi Ljubljana: im Novi Sad. K otvoritvi so bili vabljeni razni zagrebški odlienja-ki. Tekom svojega govora je minisber Stankovič, ki je bil doslej naunestnik zađnjič umrlega poštnega ministra. rekel. da se sicer vlada trudi za pre-čansike kraje. ali da politični zastop-niki teli krajev ne podpirajo vlade in nočejo sodelovati. da. ovirajo ćelo na-meravano zunanje državno jKisojilo (pa le v toliko, da sedanji vladi tega pasojila ne zaupajo, op. ur.). Pri tej izjavi so se zač-eli v dvorani oglasa ti medkHci: »To je politika! Tu nočemo politizirati!«, ki so spravili vse na-rzoče v zadrego. kajti take vrste mini-strskih govorov ob oficijelni otvoritvi državnih institucj še ni nikdo dožv-' vel. Krila moderna iz volnene tkanine Din 49, 65, 80, bluze Din 39, 06, 75, plašči Din 3bO, 4_0, 4^5, pralne obleke Din 90, 11/, 130, dekliške obleke 4^ cm Din 42. 52, 62, vsakih 5 cm večja Din 6— več, dekiiški plašči 60 cm Din 179, vsakih 10 cm Din 20 več, nadalje damsko perilo, kakor srajce, hlače, kombineže vse v naj-boljši kvaliteti, krasno in moderno izdelano v lastnih delavnicah prodaja industrija konfekcije in perila H. Stermecki, Celje. Ogtejte si izložoe in ogromno zalogo. Nakup neprisiljen. Boj za stanovanjsko zaščito. Znani ministrski odbor je za.\r«L-l tuđi prevllog. da bi se prepustilo po-sameznim obt-kiam. kako bi želele uredki staaiovanjsko zaščiomedbe na ukasz iiz Beograda, je bilo takoj jasno, da so navedbe g. poslanca Petovarja, točne in da grozi našemu vinogradnjštvu nova nevarnost. Statistika dokazuje. da se v naši državi tuđi v najslabših letinah pridelajo take množine vina. da preostajajo ogromne količine, ki jih ni mogoče spraviti v der.ar. Saj imamo po naših vinorodnih kraj ih kljub izredno slabi vinski letini v pre-tečenem letu se danes velike zaloge ne-prodanega vina- In sedaj naj se omo-goči uvoz tu jih vin. ki se radi svoje izredne kvalitete pridelujejo z nepri-merno večjimi stroški. kakor drugod. Da se je v očigled vsem tem dejstvom celotna oblastna skupščma brez ozira na strankarsko pripadnost priključila zahtevi g. Petovarja. da se storijo uajodločnejši koraki »roti tej ataki doma_. nalo še enkrat in črez nekaj čssa še enkrat. »Ona je«, je rekel Lupin. ^Gospod dok-oi", bodite tako prijazni . . .< Gđvetiiik je pohitel k vratom. Vstopili sta dve mladi dami. Ona se je vrgla Gerboisii' okrog vratu, druga pa se je približala Lupinu. Bila je vitkega stasa, imela je zelo Med obraz in njeni lesketajoči se svetli lasje so se spuščali v dveh kitah preko vratu. Dasi je bila oblečena v priprosto crno obleko brez kakega nakita, ražen ten-ke zlate verižice, je vendar vzbujala vtis rafinirane elegance. Arsene je govoril z njo nekaj. besed. nato je pozdravi gospodično Gerbois: > Prosim, gospodična, da mi oprostite, da sem vas. iztrigal iz \-asega mirnega življenja. Mislim pa. da niste bili ravno preveč nesreeni . . .< »Nesrečna? Nasprotno: bila bi ćelo zelo srečna, če se ne bi bala za .svojega ubogeigai očeta.« »Potem je vse dobro. Poljubite ga i še enkrat in izrabite ugodno priliko. ' da govorite z njim o — svojem bra-trancu.« > Mojem bratranicu . . . kaj naj to pomeni . . .? Ne razumom vas . .'.« »Pač, ... vi me že razumete . . . o vašem bratracu Philippu . . . o mlađem gospodu, katerega pisma ste tako skrbno spravili v piisaliii naizi-ci . . .« Lupin je poredno pogleda! očeta in | hcer. Kako leiJO je. opravljati dobra dela. Gauljiv prizor! Srečni oče! Srečnu hči! In to je tvoje delo, Lupin! Ta dva te bosta še dolgo blagosla^jala! Še vnuki se bodo radi spominjali tvojega imena. Lupin . . . da . . .družina! . . . družina . . . ! Obrnil se je k oknu. »Ali je pridni dečko, Gandinard, še redno tu? Veni. da bi gotovo rad pri-sostvoval temu prizoru. Toda ne. njega ni več tu. sploh nikogar več. ne njega, ne drugih ... Za vraga, situacija je resna. Ne smean se čuditi, če že morda stoji pred hišniiimi vrati . . . morda že pri vratar ju . . . morda na stopnicah! Gerbois je nekaj premišljal. Sedaj. ko je dobil svojo hčer nazaj. se je zavede!. Aretaicija. nasprotniika bi bila zanj vredna pol rnilijona frankov. Ne-hote je stopil k vratom. Tedaj mu je zastavil Lupin pot: »Kani pa, gospod Gerbois? Ali me hoćete morda braniti proti policiji? Zelo lepo je to od vas! Tods ni se treba,, truditi. Zagotavljam vas. da ste v večji zadregi, kakor jaiz!« Pomenljivo je nadaljeval: »Kaj vendar oni vedo? Da ste vi tu in, in da je morda tuđi gospodičua Gerbois navzoča. ker so jo morali vi-' deti, ko je prišla s svetlolaso daano. In jaz? Tega niti ne sbutijo, da sem jaz v liisi. Kako naj bi vendar prišel v hišo. ki so jo danes zjutraj preiskali od kleti do podstrešja? Pričakuflejo. da sele pridein . . . re\-eži . . . ! Slutiti morajo. da sean vas jaz poslal sem. V tem slučaju vas bodo pri odhodu aretirali. Pozvonilo je. Z odi očno kretnjo je Lutpin opomnil Gerboisa. da se ne srne ganiti in ukazajoče je rekel: »Čakajte, gospod! Pomislite na svojo hčer in bodite pametni, sicer . . . vi. goispod doktor, mi daste besedo . . . Gerbois je ostal kot nribit na mestu. Tuđi odvetnik se ni ganil. Kakor da bi se mu ne mudilo je vzel Lupin svoj klobuk. Bil je malo prašen. Obrisjil ga je z notranjo stra-njo svojega povranika. »Dragi gospod doktor«, če me boste kdaj rabili, sem vani na ra.zpolago . . . in vaim. gospodična Suizana. prisrčne pozdrave. Priporočite me tuđi gospodu Philippu.« Vzel je iz žepa težko zteto uro z dvojnim pokrovom. »Gospod Gerbois. zdaj manjka še osem minut do štirih. črez štiri minute lahko zapustite to sobo . . . Črez j štiri minute, kaj ne?« * »Toda vdrli bodo s silo v mpje stanovanje«, je pripomnH Detin^ai. (Datje prih.) Polaznice I smo priložili soltotni šterilki. l'rusi-j mo rse cenj. tutročnike, da nam po$-j Ijejo narodni no rsaj zQuotidien« porota, da se ])0 Rimu govori o nameri italijanske-ga kralja Viktor ja Eonanuela. da od-Siboi>i v prid svojem« simu UniLertii. Vzrok so diference s samosvojan in nasilnim ministrskim predsednikoni M-u-ssolmijeni'. Kako je napeto raz-merje meni dinastijo in Mussolinijem. kaže to, da se govori o dvoboju med princem Umbertoan in Mussoliiiijem. V tean dvoboju je baje Umberto -ob- 1 strelil Mussoliniia. * Celjske vesti. c Sedemdesetletnjct) obhaja danes računski svetnik na celjskem magistratu g. Franjo Kalan. Bil je rojen dne 2. aprila 1858 v Godešiču pri Škofji Loki kot deseti otrok družine Matija Kadanove. Oče je š-tudiral v staroavstrijskili časih na Klasovitem pravnem učilišču v Padovi, katiiieje pa v Milanu. Ker nuu je prezgodaj umri oče. je moraJ prevzeti doma.de r posestvo. Mladi Franjo Kalan je po i| dovršeni soli službovah pri ra^mii ti-gorskih podjetjih v Trstu in Ljubljani. ]X)tem nekaj časa pri Auerspergo-\ i le?ni industriji v Dvoru na Dolenj-skem, na to pa z maiima presledkoma pri fvrdki Pefer Majdič \ Ki-anju in Celju do 15. julija 1919. ko je pTe-v^el na poziv takratnega mestnega gerenta vodstvo niestneiga računovodstva v Celju. Jubilant je bil v>edno od-ločno naroden mož in \ zorni družin-ski oče, pa tuđi pravi vzor pokliene vestnositii in pridnosti. Od sinov je dr. J Ernest odvetnik in že t«lo desetletje 1 vodja demokratskega pokreta v Celju, drugi. Franjo, pa trgovec. Jubi-lasitu. ki je navzlic svojkn letom se vedno čil in krepak, želimo še mnogo zdravih in srečniii let! c Umri je sinoči ob pol 7. uri g. Ri-hard Pernat: Dobil je pljuraico, ki ga je v 4 dneh uničila. Pokojnik ie bil dolga teta uradnik in proturiš* pri g. Petru Majdiču. kasneje pa je služil kot prokurist pri Jadraaiski in kot podravaiatelj podTužnice pri Slavenski banki v Celju. Bil je znan po svoji vestnosti in marljniosti. Naj v miru iKJČiva^ rodbini pa naše sožalje! c Naprednu dijaška organizacija »8/o0a« v Celju je priredila v soboto zvečer v \eliki d\"orani Narodnega doma* zelo obiskano veseloigro: ■>Lumi>ax*ij Vagabund«. Mladim igrai-oem se je videlo. da so se zelo pripravili in potrudiliš zlasti je usajala »za-nikrna deteljk'a*. Režija g. Pfeiferja je bila dobra, kaikor smo to od njega že vajeni. Take predstave bi nam naj tzvežbale dobre mlade moči za diletantske odre po mestih in na deželi. c Celjski šah. klub je priredil 18. niaiva t. 1. turnir z ljubljan>skim šah. klubom Triglav in dosege! zmago 4>ž : o:-. Sploh je postalo življenje v tem klubu prav živahno, tako v kom-batanskenii. kakor tuđi v probleanskem oziru. V kombatanskem oziru je igral na pr. eden najinočnejših igralcev Slovenije, g. C. Vidmar. brat \Teiemoj-stra dr. Vidmar ja, dne 27. marca t. 1. simultainsko proti 11 igralcem in do-segel +7 — 3 = 1. Rezultat je ztx Celje dober. ker je g. Vidmar imel v Ptuju, Mariboru. Novem mestu boljše uispehe, Kot speeia.lite'ta CieJj. šaili. kluba pa je kompozicija in reševanje problemov. Na kakoan vi.šku je rese-vanje problemov. je pokazal zadnji reševalni probliemeiki turnir, pri katerem so se 3 potezni problenii resili v 5 oz. v 7 minutah. Društvo vabi z ozirom na ta lep napredek ljubitelje eaha k obilnenuu pristoiJu. >.!■">. V/ »NOVA DOBA« Stran 3 c Pfflfecm I morine. Staro narodno Imovino na druh.no, kiilera se j<> dose-da.i vodila pod imenom Anton Kolenc in drugovi sta prevrela s I. aprilom sedanja solaM.rii'ku brata Konusu r. iimi:ku umrletfa a. Kolenca. Trgovinu, se vodi v istom ohsetfii đnl'je. c (> «nr>iijsl,i rpfluUtviji muni s*1 /;id-r. 11 pelek ri-ino nit-, r;i/,pispili, ka/kor hdi !')• »N1u«hiw*. pat' pa o t<»m. da cii'sko ta^jio#ii^|)atikstvo oataKU |)ol lft;i ni i/.|toliilo sklepa celjske^i nu1-slneim Kvdi,. naj se i;wli rcjuilarij^ obrtu« vsjij i!ri mai'ihoiski ohlastni odbor, da bo 7M »preineinbo ta studira 1 to teža v no \prašanje Ln da hodemo na I7h\ »inkeli I, I1K-J1 .slišali drum^u referentu, l'rosili bi na«e most no y,u-pinstvo odino to. da bi nafoavflo neka; rešilnih čolnov in jih naaiK'stilo na pi^p'niib mratih v severnem delu mosta. T)a si |)o.mo v si.«raju potrebe vsij lahki, resili «olo življenje! c IliHurnki zukljui'ki relbtke medne rttčine toi 1. 1U27 so do vkljiu-no lil. aprila H>28 na vpofjled nw*l navad-niini uTrtdn'Hiii uramvi v inestnem knji-ifovoristvu. 1'rildžlMi se sni<»jo vladati v istafu ruku. c Ix pukim slnžfip. I/, :>. v 1. skir|»fc-no avanićnikov so pomiaiknjoni i-Joško Lavrenčiič pv'i Sv. IVtrn v Sav. dol., Joako Zittorer in Malko Kiiiier v Olju in Vr. (tiilu.f na Grubelmem. v Opriht obrtnikom*. Za vaj«1-uLskf| JMstavo. katcru se iina vršiti U'tos o» uiukoKtnvh i^ra^nikhlt še iiuinj-ka veliko stavilo prijav. Vodstvo obrtne nailaijevalne sole v (ielju nas o|>*t-/AT\ikt; naj uhvatimo vse mojstre. da uajdaije do petka, i. .i. U. t. in. prijavi j,o .#vmje vujejice k rasuta vi. U> |wi radi UiKa. ker j*1 v naritu za rastavo /.asnovano. da bodo \ajwici. ki obiskn-jeju tukaJHiijo obrtno nad. solo. \mU>n razstavnetfa n-riHlm«ta rastavili ludi i ii/.l>o isteka. Ker pa iuna ta šola po vet. pra/jiilkih sauno št> d'vaknit ri.-a-uje. >• Ukrajini čas, da iiiojstrt nanira-\"iJ4) svojo dolžnost Ln ne odla^ajo s prijaivaini. Zelo i na h'.n kositen i>rijav j*' palimo opaliti nwd kovinsko in »iUitarsko stroko. Nadaij* tw ohračii-nio do vsdi vodsiov obrtnih iiadaljp-vainih sol na doseli, s promijo. naj i»o-srcduiejf) ko*rkor jiru i«1 movrne. da dobimo hirove«' prijav. Program ta ra«stM'Ao. katviejfa objaiv-hno pow>eje. \k\ ad« |X'sier in bodi« ia/Ai'solil \sa-ke«a Hioj.Ntra kakor tmli vaJMira. r Linduko rseiuitikie. Dajies. j. v. Ohmi< zbor Sutljtiritkegtt '« riniir-nkega dru&tvu za Slmvm.fr & vrtf U»tOB dne (i. majnJka v (IHju. c Noćm lekarninkn službo ima tlo vključnn petka, dno (i. I. ni. lekarna »Pri kriftUJ« iia Oankarjevi cesti. c VeijeMevilo delovodij (polirjer) bo rabil za letošnjo sezijo oblastni odbor mariborski. Prošnje do 15. aprila 1928. e Vodnikom družba ie imela I. 1927 v Celju 5 ust-ajioviiikov in R32 letni-kov. To je aut na«e marimo mesto gotovo zel.o velik u.s|>eih. c Vzijtedi vlevefa . . . Mariborska podružnicu SPI) je stolu lani 810 f-la-n ov, m- cei ih <>I6 ver ko v 1. 192(1 Nježno 'glavno planinsko posiojanko. Mariborske) kočo je obiskalo lani 3.921 turistov. veliko pa je bilo tuđi nevpi-sanib .'/OH'tov. Dohodkov je imela po-druMiica lani 29O.(XX1.— Din, izdat-kciv pa 29H.OOO.— Din. Podružnira ^o pripravlja na. zaradim now planinske koče pri rihnmkih je7yerih. r. Meahui knjižnica ie razposodila v n»ese-i inarru 1.78b knji-K. i: I nnia je\ suboto v javTii boLaict lui \wrm\u Marija Šatitl. žena dela-vca iy> Oal-erja pri Olju. c Umrla je v i^etek v Z«oi'iijUi Po-brežaili i>ri lUvici ob Savimji nuspa Mumija Petrin, iz znane narodne hiše Petritiaviih. llotlbini na,šci sožaljft c SpomUutttmka idila. AH si se ti oprede/lil xa hišne jfospodarje ali za najemmike?« — Jaz sem nevtralec, ker ninnarajiiti hi-^e niti stanovanja!«. (Po »Politiki«.-) r liftzntd'P (flp.de zadićku r Kuna-di, N;i P'1'i'to/iln1 na.šiili i/ysel.H'iic to svrbo izr■■«*-.ijtj vsakcinu iz.^'lji'iu'u >'.a-jedno s takozvanim garantni:ti pismom tuđi on izvod predmetne uradne in-form.'H'ije. proti potrdilu v odpivinni knjizi. Po tej informaciji inorejo marljivi delavci na farmi zaslužiti Ict'iin (Ml žfrl" 'MH) dolurjev poU»u hrane in statiova.nja. Zaslužek se v splosnein ravna po letneitn rasu. V zimskih iim1-.<«cih. t. j, od uiktobra do iiiiiniti ni došli dela na farmi; zato ludi zastu-ž«'k povproćno ue pre«e«a 10 dolarjev iiM^etMio: z-^odi se pa. tutli. da daju fiiMnarji za- ta t'ais saino hrn.no in stanovanje. V polehiHt moserili pn je za-slmsM'k za dobredi in spretneffii dela.v-ca. nasleilnji: april—:iua.j 2') d(»larjev, juni—jfinlii 20 dolarjev, artist —st^p-teiuliier 75 dolar je v tn<«swno pole« hrn-m> in stanovuii'ja. Novodošli' prisc-Ijenci pa. morajo bUi i)riprar\ljt"ni. delovMiijn in st' ne prilire anulftščinii. Bolj«1 sti i»k<"ani tii-di tinti, ki se dalje ni.sa zadrže pri i^U'iii f'aniu'i'ju. PriseljeiM'i. <"-e hi shi-<'aj(iio ostali brez posla ali bi bili nezadovoljni 7, debm, naj ne trošijo de-narja s potovanjcin okoti; oinnejo naj se na naslov*', ki jith jii'm je pri od-IhvIu dalo hriKlar.^ko dniHt'vo ali pa n;i naš konmlnt v Montreiilii ali m i/.s<'ljf"u'iišjk^a oilposla.iK'a v \V\iiiini,-IK^ii. Nikdar p;» se noj lit- zaiipajo raznim agentom, ki bi jih skupili pre--i \oriti, da >i* Hihotapijo v Združeno drža.\'e. kar bi gotovo i'iiw*!o za |ios|t-diro. da jih anur. oblasti zapri^o. z;i-plenijo denar in deportirnjo v domovino. c V marni m murti v Celju: V me-atn: Josip Koliselt. ž«l Luikainit*. Hii N. sliižkinjia. Olje. Karol Kalivrer. 77 let. vpok. pdštiii poduradnik. Ponikva. Ivana hol>eršek. MH let, žetia železni-rarja. Celjie. Alojz Trutnik. JH let. de-lave<'. Okol'ii'.-i <>l.fe. ,l(xsi|>. K,an»kd. 74 lot. dniiiiar. Ljubno, Ivan Flop>m-('Pf\ ;')<> let, postili kontrolor. Celtj^, Boza Harl. 3<) let, brezpos+lna. brez sta Lihvu biiva-luV-a. Franc Markus. M-let. drž, ii|iokoj«*ne<'. okolica Sv. Jur ob |už. zel„ Atojizija Fi'«elc. W let. 7,cna mailt'&i posMuiika. Hošnilca. S. An;t. Sitnome. 01 let, uHniljenka, Celje, Marija ValenOak. <^ let. Vorairo, Mi- ■ba, Haiićnik, <>l) let, delavec, Okolica Oelj(\ JVliiliiiel Vnvoil. f)5 lot. viniOar. lio/.inii. Josip Spoljarič. !JH let, bre/.po-M'ln. Desinie, Mirko Onverzu, f> let, rojenei'k. Lasku. Anton Pader. W let. bi-e/.poschi. Ana Pajik. ',\\) let. žena po-M'slnika. Iineno. Kranc Suiiirir, 49 lel. ilniuai1. l'miik\a. \\nv\ Koroštec. (ieilje. Jernej Konwri(fki. 2^ let. sin najt'iitnika, Okoliea (ielji». Minu hrole, H(i let. posostnk'a. Sv. Jur «l) Taboru. Jurij Skerbinšek. 77 let. brez-pose-ln brez slaliiM^a bivali.Hira, Jo»o Km-evair. :il let. kouii1. Loke |H'i Zus-ii i u. Malija Pelek. M let. žena /.idur.ja, (jriže. Marija Liindir. X) 1«M. služki-nja. IUhUtc. Knnir Civinik. H7 let. (lela.viv. Okolica (k»lje. Alfonz Smojfa-\vv. I! in pol leta. sini pis. poni... Konjice, r'ranr Meden. 4li let. l)re/.|)(>-seln brez stal'iiejfit l/ilv«lišra. Marija Šantl. 2i let. žena rlelavra. Okolica Celje. V niarcu jti lurej iiiimlo v Olju .Ki oseb in to v Oljit \. \ javni bolnici I ki •]:!. c Sphnde-pn artuorcralpr. V soIm;-Ut'\i< prisej noki Kranc Skok iz Šmart-na ob hi'Hi k hlapcu. iiishižbenoin pri lesiieniu trgovcu «. Hajnsku v ^io-raJi. lilajiee mu je ustreme! in mu oil-kazal Icži'šee \ svoji ,s.ol>ici. !•';> >i- ,ie hlepei' dinari jutro zbudil. > o(»a/il. da ni bilo v(*t- Skoka v .sob't-i. Ž njim \red pa so izjfinili tuđi klolnik. sraj-"H im (-evlji. ki jih je inuel lula.pet-. s»lit'MiiJ4Mie v kovčegu, Pnedmeti so \ redni (KKI Din. Skoka je celjska policija kinalu izsledila in kr;i oddala v zjipor. c Svinjnki se je ih r Celju v soboto. dm* III. marra H»28. Dogon 170 pra-šičt'v \ sike vrste in starosti. Oene pri komadu: (i do 7 tednov stari i>raši<"i IjVI -'im Din. 8 do 9 tednov 2(M) do Mlin Din. Kl tednov 300 Din. 3 m«sece IW Din. 4 do 5 niesecov 441) do 5O0 »linarjev. 7 meseoev 550 do tM)O dinarjev. 8 do fl nieserev 8rirM»-ljiinih pra.šicev. i- l'opntrek. V oslasu tvrdko Stra-wk v petkeni številki se mora glasiti ■Kisinrm« mesto »Siama«. Sokttlfttvo Tečaja podružnice Hdećegn križa' v deliju se j« udeležilo 20 ćlanov i u 17 člajiic HokolskeKa društva v Olju. Predavanja s praktičniiiri va'jaaiii so se vršila ob dvph večer ili. Na«i ifcde-leženci. ki so •/. us|)ehojn konca I i tečaj, flo uvideli. kako nujno je bil ta. tečaj potre!3eii. posebno vadHteljem. Iskrena hvala g. predavatelju im oclborn podricžnice Kdeoejra križa« v Olju! Akciju :a ghdujm-e v Hercegovini in Crni tiovi je. dosedaj priuiesla v Olju 331K) Din. ki jih je Celjski Sokol posla I direktno br. starosti mostarske soikolsku žiupe (.edomirju Hilwu, ki jih bo i'ibzdelil med natJT»otrei)riei6e našu južne brate in sestre. Vaein doae- rianjini darovalroin bratska zahvala, onim. ki še nišo ničesar daslej prisjK^ vali. pa kliiceino: Poniaj(ajte po svojih inočehi! K sed.ij. Vrihminji druzabni neslamk članstva 'itljskeRa Sokola« in njeimi na-klonjeneua olK'insha se vrši v oetrtek 10. aprila i. I. v novi društveni sobi v Celjskom domu. Spored večera bo pastor in homo še natančneje poročali o niem Ur. Vrploff, priljubljeni mdifelj m-knhkp ffrci* i Celju in aflilni cokol^ki dehivec *r je zopet vnil v naso sredo. Bodi iskreno pozdravljen! Kino. e. Medni kino. V pandeljefc, dne 2. aprila zadtijilkrat: »Be« Hur«. Ogromno fihiiisko delo v 8 dejanjih ica« rt ,~ 3 C 3 [NJ > 2 a /Iiijt// Lialfkt. ha Vanja in I/««« Favani'lli. ■ Poroi'no unezdo« jo do-lt i najbolJM film Harryja Liodtikeja. Kino (idberjc. Pondrijck 2. in torek ■'5. aprila dramu v (i dejanjih <>Zločin I mila Sui*iUa* s predigro -Žpmi in konj*. Prednaziumilo: -Grof obete-Hfak*. d Iz ftt. Jurji ob J. i (ŽuptnCičeva proilava) Naša osnovnoioltka mladina je v nedeljo 25. t. m. proslavila pod vodstvom ućiteljstva 50 tetnico rojstva Otona ŽupanliCa. UdeleZbi je bila sicer zelo lepa, vendar ne taka, kakor jo je zailulil dobro in vestno pripravljen vspored. Kako pa tuđi, nj so v iitem Ciiu imeli v KatoliSkem domu tuđi loltki otroci neko prireditev. Res lep dokaz, kako te od gotove strani razume delo nafiih velikih mož. Po petiu državne himne nam je gd£. ZdolSkova v izbranih beiedah podala življenjepis Otona Župenčiča. Na obrazih malCkov, kakor tuđi vseh drugih udeležencev proslave je med govorom igral prijaten smeh, ki je kazal vidno zanimanje in zadovoljstvo. Res, vsa "ast gdf. Zdol-Skovi — takih predavan] si Želimo le mnogo. Nato je mtadinski pevski zbor prav čedno zapel nekaj ŽupanCiCevih peimi. Po petju pa je kar vršalo po odru. Kako se znajo ti mali vživeti v ŽupanCičeve misli, kakor se je znal on takrat — ! Kako resno, kako na vno ! Sto ugank je rizvozljala vsa telovad-nici, vsi smo imeli pravico malo napeti svoje možgane — in proslava se je razvila v pravcato zabavo. ZakljuM ie proslavo telovadni naitop dečko/ in deklic, ki ga ie na Župančičevo se-stavil g. MurŠec. Q, upravitelja je za-stopala |td£. S. Schreineneva, ktr je bil *zidr!an". Josip 6orenjah mesar in prekajevalec Celje, Kralja Petra c. se vljudno priporoča cenj. odje-malcem in gostom. Prodaja po znižanih cenah fine šunke in vsakovrstne mesne izdelke. Velika izbira. Lepa otraSha postelja z vtožkom se poceni proda. Krekov trg št. 1 II Odda se takoj •na prasna In ana mablovana aoba. Naslov v upravi »Nove dobe«. Pohliivo dobro ohranjeno, po zmerni ceni na* prodaj. Nr.slov v upravi. iz vseh rudnikov in najbolji! vriti dobavlja in dostavlja najceneišt Franio J«Atv C«l|«, Aleksandrova ul. 4 Prcm Franjo Dolžan, Celje Za kratijo it. 4 Klaparatvo In napi*««« •ti^lovod«v. P«kHvanj« ttr«h lit ■■usa« iv«nflinv. Vodovodna Infttalaaija. naprava mmšmrnm* lilfli«al«nlh fcapal«lli ••■, hl«MU? I« Biravalv. napra«. Vsa y to stioko ipadijoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konkurentni ceni. — Prora uni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo, Inierlrajte v »NOVI DOBI'l A 222 27 36. OKLIC. Na prpdloR dedlčev po v Mozirju 84 dne 26. II. 1927 umrlem unrjj in posestntku Prancetu Pidej se proda v trgu Mozirje «• prastovsljnl Javni draibi anonaistropna hMa It. 14 * vrtom. Draiba aa vrii dna U. aprila I9M ab I. ari na licu mesta v Mozirju (obtinska pisama). Izklicm cena zn»5a 54.000 Din in se ponudbe pod to ceno ne sprejme o. Vadij znaSa 20%. Vknjiženih bremen ni. Dražbeno izkupilo se poravna v 14 dneh po domiku v gotovini pri lodiSču v Gornjem gradu. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpistnem sodišču v izbi St. 3 in v obćmski pistrni *rga Mozirje. Okrajno todiiće v tanjem gradu. idd. I, dne 29. marca 1928. V neizmerni žalosti naznanja gospa Pavla F«r»*«tv svojem in v imenu matere pokojnega. t^aspe Marije Perti^*, pretužno vest, da je njen dobri, biag;, premili mož, o.7