v čedno, trdno pohištvo iz češnje in javorja. Kjer je bilo zloženo nizko ognjišče, se je razkošatila bahata kmečka peč s širokimi klopmi, kjer mirno spita Pavel in Polona. Od hiše prejšnjega večera je ostala le še brid­ ka m artra v kotu nad mizo. Popotnika utoneta v mladem jutru. Vrata se sama od sebe zapro.) Pavel (še v sp a n ju ): Polona, sku­ haj prežganke romarjema. Polona (se u sede): Se še ne mudi, saj še jutranje ni zvonilo. (Po­ gleda sprva zaspano po sobi. Potem se začudi. Si m ane oči. Znova gleda. Skoči.) Pavel! Pavel! Pavel: Kaj je ? Polona: Poglej! Hišo poglej! Pavel (skoči na noge. Gleda po izbi. Položi roko zdaj na peč, zdaj na mizo, kakor bi se hotel prepričati, da je res, kar v id i): Moj Bog, saj ne sa­ njam! Ponoči sva dobila novo hišo. P o l o n a : Le kako? . .. Morda bo­ sta vedela romarja. Včeraj sta tako čudno govorila. (Skoči k postelji.) Prazna je! Odšla sta. Brez slovesa. Pavel: Brez slovesa? (Zamahne z roko.) Saj sta nam vse to pustila v slovo. Tri želje izpolnjene za malo prijaznosti. . . (Konec prihodnjič.) Niko Prestor: GORJUŠKI Pl PAR JI Ilustriral Mirko Kugler. Gorjuše, najvišja večja vas v naši banovini, leže na Pokljuki pod Trigla- Tom. S četvero železniških postaj nas pot lahko pripelje v to vas, ki so ji hiše raztresene vse po obširni planoti. 86 hiš štejejo Gorjuše in tako so raz­ tepene po gričih, gozdnih Obronkih in strm inah, da obsega vsa vas nič manj ko 3 M km2. N ajkrajša je pot do Gor- juš s postaje Nomenj, najdaljša iz Boh. Bistrice. Najpripravnejši pa sta poti iz Soteske in iz Boh. Bele, ki ju dober pešec prehodi v 1 % uri. Pre­ krasen je razgled z gorjuških strm in na bližnji Triglav, obmejne K aravan­ ke in črno prst, a vsa Bohinjska do­ lina leži pred očmi popotnika kakor na dlani. Razgled, planinski zrak. son- , HRLu sruoeuec j v aba fuijua mofJjA MS* \2rsi0 K O P R IP H IK + *»-' > • " * T !l' ... G O 0 J U S E • BOH.JEZE sorcJKA \S U JA N E L B L E D m J A V A » O H . \sisrRicA J S-fl GOftJUSE LEGENDA^ h, XCi.eM.NtCA CttTE ne* A U O L O U O i-l v & / A Grabnarjev oče ce in prekrasna smučarska snežišča privabijo v vseh letnih časih veliko število izletnikov v to prelestno lepo pokrajino. Mnogi izmed izletnikov si pred odhodom kupijo na Gorjušah spominek — gorjuško pipo. Te pipe so svojevrstno narodno blago, ki ga na tak način nikjer ne izdelujejo. S to obrtjo so se bavili gorjuški piparji že pred 100 in več leti. Danes je le še malo mož, ki se s tem bavijo. Eden najbolj zanimivih piparjev je Grab­ narjev oče, Blažun Lovrenc, ki šteje že lepo starost 70 let. Prav rad govori o svoji obrti in z veliko ljubeznijo opisuje svoje piparsko delo: »Piparstvo mi je takorekoč v krvi,« Pripoveduje prijazni mož. »Moj oče jih je izdeloval vse življenje in jaz sem se že s 6. leti vrtel okoli pipic in Pomagal očetu. Moj oče se je pa na­ učil te obrti od hišnega gospodarja, kjer sva stanovala. Gospodar ni imel °trok, pa nam je zapustil hišo in grunt, četudi si nismo bili v sorodstvu. Najbrž nas je piparstvo tako združilo. Nekoč se je dalo od te obrti živeti. Pipe so me živele celih 40 let, od mo­ jega 18. leta dalje. Danes jih delam samo še po naročilu. Pipe izdelovati se mi ne zdi težko. Koritar se je naučil tega dela v dveh dneh, tudi jaz sem se hitro naučil. Nekoč nas je bilo na Gor­ jušah petero piparjev, danes smo sa­ mo še trije — jaz, Švehov in Koritar. Orodja za to delo je treba mnogo, jaz ga imam gotovo nad 2000 vrst, pa saj sem naredil v svojem živ­ ljenju najm anj 40 mernikov raznih pip. Delam jih več vrst, ena najlepših je čedra, ki je naši narodni šegi n aj­ bolj prim erna in priljubljena. Druga je fajfur iz Sorče, na te smo navadno vložili grbe, po dva, tri in še več. Ena taka m oja pipa se hrani v ljubljan­ skem muzeju. Za izdelovanje pip smo rabili razne grče, pušpan, danes pa je najbolj priljubljen hrušev les, posebno lep je in rdeč. Ta les je sred­ nje trd, se ne kolje in je stanoviten. Z alpaka pločevino se naredi pipi ka­ pa, pokrov, krona, kljun in vratnik, vse se potem še okrasi z narodnim i or­ namenti. V les so vloženi različni okraski cvetlic, listi, črte, pike itd. — to se naredi iz lepo brušenih delcev m orskih školjk. Pipa je znotraj oko­ vana z belo pločevino. Cevko naredim navadno iz smrekovega lesa. Gorjuške pipe so že precej znane po svetu, zanje se največ zanimajo razni odlični gospodje. Pri meni se je na­ učil izdelovati pipe švehov, ki mi je, Švehovc ' r I IV!'- Koritar kadar sem imel večjo naročnino, po­ magal. Zna jih pa tudi moj sin Lov­ renc; upam, da jih bo delal, ko mene več ne bo.« Drugi gorjuški pipar je Viktor Lot­ rič — po domače švehovc. On je začel izdelovati pipe pred 40 leti. Od začet­ ka je pomagal glavnemu piparju, Grabnarju, ki mu je za pomoč plače­ val po eno krono na dan, kar je bil v tistih časih velik zaslužek. Nihče ga ni učdl izdelovanja pip, am pak je pri pomaganju Grabnarja opazoval in ta­ ko prišel do znanja na zvit način. Da­ nes je izdelovanje pip njegov poklic, ki se mu posveti po 16 ur na dan. Povprečno zasluži s tem po 40 din na dan. Tudi on dela razne vrste pip in jih pošilja naprodaj v Črno, šoštanj, Kamnik, Mozirje in drugam. Po sve­ tovni vojni je razstavil svoje pipe celo v Londonu, kjer je vse prodal. Za naj­ dražjo so mu tam plačali 250 din. Najmlajši pipar je Besnik Janez, ki mu reko po domače Koritar. Ta se je lotil piparstva pred 30 leti, ko je spo­ znal, da gredo pipe v denar. Tedaj je opazoval mojstre pipar j e ter postal švehovčev pomočnik. Rad se pohvali, da se je že v dveh dneh naučil te obrti. Delal je pridno in trdi, da jih je izde­ lal vsako leto en cel mernik. Tudi on je razstavljal svoje izdelke v inozem­ stvu. Dandanes piparstvo nazaduje. Ljudje kade po večini cigarete ali ci­ gare in vedno bolj redko srečamo ljudi s pipo v ustih. Zaradi tega se morajo tudi piparji oprijeti drugega dela — K oritar si pomaga s tem, da izdeluje lepe uhane iz starega srebrnega de­ narja, doze za cigarete, cigaretne ust­ nike in razne okraske. Tudi ure po­ pravlja, čeprav ga tega ni nihče učil. m Gorjuške pipe; srednja je »čedra«