196. številka.
Ljubljana, v soboto 28. avgusta.
XIX. leto, 1886
Izhaja vsiik daii i»c#fr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeiuan za a v s tr i j s ko-op erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden n)L'»ee 1 #)d. 40 kr. — Zh Ljubljano brez pošiljanja na dom za »se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upr a vništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolbt". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Dve pevski etavnosti.
Singe reln, Gesang gegeben.
Gttthe.
Preživeli smo v našej zelenej Štajerski dve pevski slavnosti, o katerih se nam zdi primerno iz* pregovoriti post testu ni nekaj besed. Obe slavnosti vršili sta se tekom meseca avgusta t. 1. Prva se je vršila dne 15. avgusta t. 1. v starodavnem Ptuji. Druga vršila se je nekaj dnij pozneje v glavnem mestu Gradci, ki je dobilo že naslov „allerdeutscheste Stadt Oesterreichs", prirejena od tamošnjega moškega pevskega društva, ki je obhajalo 40 letnico svojega obstanka.
Pri prvej slavnosti bili smo osobno prisotni, o drugej slavnosti čitali smo tako obširna poročila iz onih listov, koji pospešujejo velikonemške namene — in iz tega sledi, da so poročila, če tudi v podrobnostih in posamičnostih pretirana, v glavne j stvari pristna in resnična, da nam je mogoče, predoč ti si pristno podobo te slavnosti.
Pri našej slavnosti na Ptuji je bilo zabranjeno „Sokolu" zastavo razviti; zabranjen je bil vsprejem z godbo na kolodvoru; konečno je bil prečitan telegram iz Karlovca, da je bilo tamošnjemu pevskemu društvu „Zorn" prepovedano udeležiti se kor pora tivno Ptujske slavnosti, čeravno bi hrvatski pevci ne prekoračili Črnožoltih stebrov, ampak le prekoračili majhno — Sotlo. Koji nagibi so bili pri vseh teh določbah dotičnih oblastev merodajni, nam ni znano.
A znano nam je pa, da pri Graškej slavnosti ni bili nobenih takih prohibitivnih določeb. Wies-badenski in hanoveranski pevci došli so korporativno bratit se z Graškiroi šovinisti. Govorilo se je veliko o *očetu Renu", o ,allmutter Germania", kakor da bili črnožolti stebri tam gori na severni meji že — sprhneli in strohneli. Vsa ta slavnost je imela, če le polovico tega verjamemo, kar novine pišejo, strogo demonstrativen, proti nenemškemu življu v Avstriji naperjen značaj.
Navada je taka, da se človek, ako je tnalo vinjen, rad pobaha, rad več pove, kakor v treznosti odobravati zamore.   Ako so se ti romarji iz nem-
škega rajha z (iraškimi urgermani bratili, objemali, poljubovali, zvestobo prisegali, de mi slovanski in slovenski narodi s tem nesmo uničeni. Ušesa nas malo zabelijo, Če smo preblizu temu „kolosalnomu■ — (bilo je neki vse kolosalno) — upitju stali. To je vse. Ali in vino veritas; Scbiller pravi:
„Der Wein erfiudet ntcbts, er schwatzt nur aus." Istinitost tega izreka se mora tudi v očigled ti velikonemške slavnosti priznati in — uvaževati.
Nam spodnjištajerskim Slovencem mora tako postopanje „der allerdeutschesten Stadt Graz", ki je glavno mesto cele dežele, čudne misli usiljevati; kaki pojmovi vladajo o ravnopravnosti, kaki o zatiranji nemškega naroda v Avstriji! S kakega stališča se je sodila Graška slavnost Nemcev in Ptujska Slovencev! Kje so se sklepale prohibitivne določbe v obeh slučajih? Vse to so vprašanja, katerim nedostaje jasnega, nas Slovence pomirjajočega odgovora.
Vznemirjajoča okolnost pa v obeh slučajih leži v tem, da se je Graška slavnost raztezala preko okvirja, določenega po črnožoltih stebrih, a hrvat skemu pevskemu društvu se ni dovolilo priti korporativno na Ptujsko slavnost, čeravno bi to društvo ne prekoračilo zgoraj označene meje.
In da cela nemška slavnost dobi posebno znamenit relief, roma sedaj dr. Ausserer od mesta do mesta, od trga do trga, krošnjari s svojo politično temeljitostjo in priporoča carinsko zvezo z Nemčijo iz — narodnih ozirov! Ach, wie wir's so herrlich weit gebracht! Kaj ne, g. dr. Ausserer?
Tih opazovalec.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 28. avgusta
Čehi so se že poganjali za piijatelstvo Ogrov. Madjari se pa nikdar neso dosti zmenili za to češko prizadevanje. Vedno so prezirali Slovane. To so pokazali s tem, da k dvestoletnici osvobojenja Budimpešte turškega ižesa niso povabili niti Prage niti Levova.
PravMMtao minlNtvrMtvo je prepovedalo kaznilnicam pečati se z rokodelskimi deli na naročbo in na drobno prodajati svoje izdelke. Ta naredba bode vsaj deloma naredila konec mnogoletnim pritožbam zaradi dela v kazuilnicah.
V iiaiUe države.
Dogodki v Bolgariji ne bodo brez dobrih posledic, četudi je sedaj zmagala protiustaja. Skoro vsi listi, zlasti Berolinski menijo, da se knez Aleksander več ne vrne v Bolgarijo. Bolgari bodo morali voliti druzega kneza. Ko bi se tudi Aleksander vrnil v Bolgarijo, se ne bode upal več tako odločno ustavljati Rusom, kakor se je dosedaj. Preveriti se je moral, da se na Anglijo već zanašati ue more. Ko so ga spodili, ni noben angleški list svetoval, da bi se Anglija zanj potegnila, ampak vsi so bili tega mnenja, če ie Nemčiji, Avstri|i in Turčiji prav, da se je odstranil knez Aleksander, naj bode še Angliji, ki itak nema dosti interesov v Bolgariji. Bolgarski državniki pač ue bodo već tako neumni, da bi se bratili z Angleži, ki so v odločilnih trenutkih se tako malo brigali zanje. Bolgarska politika se bode preminila, tudi ko bi ostal Batenber-žan. — Ko bi se knez Aleksander vrnil v Bolgarijo, imel bi jako težak položaj. Razdražil bi s tem še bolj ruskega barja. Poleg tega bi pa bil v veliki zadregi. Ako hi kaznoval zarotnike, bi s tem le razdražil opozicijo, kajti mej zarotniki je več za deželo zaslužnih mož Ko bi pa pomilostil Cankova in tovariše, hi pa znova delali proti njemu. Nova ustaja hi pa bila zanje morda srečneiša in on bi ne mogel tako častno odreči se prestolu, kakor se jo na videz setliij, ko ga zopet v Sofijo vabijo nazaj. — Sedaj se imenuje že več kandidatov za bolgarski prestol. Petcrburški listi poudarjajo, da bi nov knez moral hiti pravoslavne vere Mej drugim se govori, da pride na bolgarski prestol knez Ni-kita, ali pa njegov zet Peter Karadjordjević. Nekateri pa hočejo vedeti, da bode novi bolgarski vladar kdo izmej velikih knezov. Nek Peterburški list misli, da Avstrija ne bode ugovarjala temu, da pride knez Nikita na bolgarski prestol, ako se jej dovoli aneksija Bosne in Hercegovine. Nekemu Berolin-skemu listu se pa javlja z Dunaja, da bi Avstrija naj raj še videla, da pride knez Karadjordjević. Avstrija bi potem, ko bi se mirno rešilo bolgarsko vprašanje, prisvojila si Bosno in Hercegovino. Vse to seveda so sama ugibanja. Ta stvar najbrž še ne bode tako hitro rešena.
Da Itn*iju  novejšim dogodkom v Bolgariji pripisuje precej važnosti, vidi se iz tega, da je več
LISTEK.
Strahovi.
Povest; češki spisal  Vac. Beneš Tfebfzskj, prevel M, Vrnilež
III.
(Dalje.)
„Tuđi jaz o tvojem življenji ničesa ne vem, le da na morji živiš in da si kralj jadranskega morja."
„Več ne trebaš vedeti, ljubica moja, le rada me imej in videla boš, kako bomo živeli," šepetal je sladkim glasom mladi mož in po ogorelem obrazu spreletela je globoka žalost.
Kar nanagloma se je dvignil, uprl črne oči v daljavo, zazviznil, da je na temni skali orla iz gnjezda splašil in da si je deklica nehotoma oči zakrila. Po celem telesu jo je spreletelo, kakor kedar mrzel veter na lahko oblečenega pihne.
Mož zganil se je še hlastnejše, vzel deklico v naročaj, jo poljubil in v treh skokih bil je doli s skale.
Na tihej gladini je nekaj zapljuskalo in pod skalino pojavila se je ladjica z belo razpeto plahto. Dva moža sta bila na njej in tretji v hipu — Kiu-perli. Mornarji neso hiteli, zlagoma so veslali doli proti jugu ob skalah.
Mladi mož na robu ladjice je neprestano gledal po predmetu, ki se mu je zdel, da je črna točka na skuti, ali čim dalje, tem razločnejši javili so se obrisi vojenske fregate. Kiuperlijevi možje se neso na gladino spustili; v vasi, ki je bila kake pol ure od tod, sidrili so mej ribiškimi ladjicami in dva sta zginila mej kočami.
Vojenska ladija se je kmalu objavila, zasukala se je na zapad in zdelo se je, da jo vetrič odnaša k italskim bregovom.
Jelica je še sedela na skali. Takoj je ladijo ugledala in zopet se bala za drznega mornarja, ki je s ponosno hladnokrvnostjo gledal na fregato, kakor bi bil to le čolnič kakega nerodnega stražnika.
„ Zakaj moraš vedno sem za njim in kaj se tako zanj bojiš?" zašepeče Jelica. „Zato, ker bi venela, ako bi ga ne videla, kakor cvetke venejo v večnem hladu pod tukajšnjimi skalami, in otec bi ti rekel, da ne smeš marati za tega moža, kojemu Kiuperli rekajo? — Čudno ime! Čemu se treseš Jelica, izgovarjajoč je? In vender, ako bi te pozval, da bi šla za njim na morje, v ladjico mej njegove tovariše, bi li šla Jelica? Šla bi za njim, zapustila zatišje, tudi starega otca, ki 8e me tako veseli. Čemu sem hodila k morju? Otec mi je rekel, da ni dobro v morje gledati in da je samotni deklici opasno, na bregu sedevati ter poslušati, kako buče
valovi, da omamljajo in da so že marsikatero oslepili in oglušili. — Čemu si sem hodila?"
„Čemu si sem hodila, Jelica, se vprašaš? Da bi moja bila, carica Adrije in ne bodi ti tega žal, da si hodila nad morje in da si sedevala nad njegovo gladino." Zdelo se ji je, da so zdolej šepetali sinji valovi ter zopet ob skalo butali, pa nikogar, niti čolnička ni bilo na njih.
„Jelica! Jelica!" ji je res nekdo naglo na uho zašepetal, ali to ni bil oni mladi orjaški mož s črnima očesoma, z rujavim obrazom, očarujočim; bil je sin starešine ribiškega sela na bregu, njen vrstnik in nekedanji drug. Imel je tudi on črne oči in rujav obraz, a iz njegovih očij sevala je dobrota in ako se je kdo v nje zagledal, videl mu je do duše iu še globokeje.
Jelica se ozre, zarudi, a njeni zelenkasti očesci ne upata si mladeniču v obraz pogledati, pa ne baš danes, že dolgo, celo leto.
Ubogi mladenič je mislil, da Jelica v deviška leta prehaja in da so ondaj deklice tako sramežljive. Veselilo ga je, da poveša deklica krasni očesci, ka-koršnih nima nijedna na celem dalmatinskem po-brežji. Slednjič je vendar le opazil, da se boji njegovega obraza i kedar sta v samoti in da se ji glas trese in da se ji ličica rude, ko z njo govori. Pa on je molčal in je ni zasledoval,  verjel je Jelici
visokih osob bilo poklicanih v Peterburg. Vojni minister Vanovski , ki je hil v toplirah na Kavkazu, pomorski mini-ter, Šestakov, ki je bil na nadzoro-valnem potovanji, in general Ignatjev, ki je bival v inozemstvu, odpotovali so na brzojavni ukaz že v Petn-burg „Journal de St IVtersbouig" upa, da bode regenstvo obdržalo red v Bolgariji. Sklicujoč se na Dunajske in Berolinske liste sklepa da bi bilo najbolje, da se odstrani knez, ker le tako je mogoče ohraniti mir. V tem, da se mora ohraniti mir, so pa carske vlasti jedine.
Dogodki v Bolgariji spravili so Turčijo v velike zadrege. Čuti, da jej je treba pomnožiti vojsko, da se pripravi na vse slučaje. Toda kje denarja vzeti? Blagajnice so prazne, bankirji pa zlasti v tako resnih trenutkih ne marajo Turčiji posoje-vati denarja. Turški ministri sedaj ugibljejo. kaj bi zastavili da bi dobili potrebna denarna sredstva. Tuji diplomati pa sed;ij zopet nadlegujejo Visoko Porto, kakor je navada v tacih slučajih. Angleži bi jo radi poslali namesto sebe po kostanj v ogenj Prigovarjajo jej, da naj uveljavi vse svoje pra vice v Vzhodni Rume) i j i, ko je odstranjen knez Aleksander.
■•<» o'i ugulJNki kralj prišel je pred včeraj v Berolin. Na kolodvoru so ga pozdravili ce-ar, ce-sarjevič naslednik, već druzih prinčev in visocib dostojanstvenikov. Ko se je kralj pripeljal, je godba sasvirala portugaljsko himno S kolodvora sta se kralj in cesar odpeljala v jednetn vozu v kraljevi grad, kjer je cesarica pozdravila kralja.
Dopisi.
'Mi ltle<la 27. avgusta, [lm, dop.j Preteklo nedeljo imela hi biti razsvetljava jezera, na čast rojstnebm dnevu presv. cesarja, zaradi neugodnega vremena preložila se je slavnost na preteklo sredo. Popoludne ob 3 uri svirala je vojaška godba 17. peš-polka v Lujizinskih toplicah, kjer se je sešlo veliko gostov. Ob 5. uri igrala se je v hotelu Malner velika tombola, katera je gotovo lepo svoto donesla fondu za olepšavo Bleda. Mej zbranim občinstvom videli smo veliko aristokracije, tako kneza VVindisch-griitza, deželnega glavarja grofa Thurna in druge.
Velikanske priprave delale so se za razsvetljavo, katera je bila res tako lepa, kakor že dolgo ne. Komaj se je začel j temniti, že so se zažigale lučice in na mah bile so vse vile, cerkev, grad, vse ladije krasno razsvetljene, na tisoče lampijonov in mnogobarvnih lučič odsevalo je v mirni vodi, pri vsaki vili in ladijici užigal se je bengalični ogenj, tako, da bil je človek kar očaran in mislil se prestavljenega v pravljico „tisoč in jedno noč".
Ladije zbirale so se pri Malnerji, od koder so z vojaško godbo na čelu odplule počasi proti Pe-tranu in proti stanovanju kneza VVindischgratza Sedaj šele, ko so se začele ladije premikati, videlo se je, kako krasno so tudi odičene. V sredi bro-dovja svetila se je v krasnem bengaličnem ognji, velika ladija ozaljšana z zastavami avstrijskih narodov in drugimi dekoracijami, na visokem prestolu sedela je dama v krasni opravi predstavljajoč „Avstrijo", na strani genij, venec slave in v jedni roki palmo miru držeč, v podnožji bila je skupina: Te mida, Cerera, Venera, Juno, Diana iti Merkur. Skupino predstavljale so večinoma dame iz aristokracije in v krasni opravi, tako, da se nesmo mogli
ter se veselil, kako svatbo bodo svatovali na po-brežji, da še ni jedno tukajšnje selo ni take videlo.
„Jelica — Jelica!" je zopet zašepetal mladenič; a ni je vzel v naročje, dasi jo je danes po treh mesecih prvič zopet videl. Bil je na dolgem potovanji in sinoči se vrnil, ko je bilo morje tako nepokojno. Oče mu je šel do Kotora nasproti in ko so prišli s tovariši po vodi do domu, bila je cela vas na nogah. Vse je bilo polno veselja, da so se zdravi povrnili.
A starešina je imel še večo radost, da so kupci sinu točno izplačali, ter mu je povedal, da imajo že dosti, da se mu ni več treba spuščati daleč na morje, temveč, da more v pokoji dobro živeti, in ako gre, ne pojde prodajat, temveč, da bi si kaj ogledal in da bi si tudi njegova mlada žena kaj ogledala, bodi si, da gre v Benetke ali pa še dalje.
Glasno so puške pokale; kajti bilo je mnogo sinov z njim in vsi so prinesli daril materam, očetom, bratom, sestram in nevestam. Dolgo v noč ni hotela radost utihniti.
Jedina Jelica ga ni prišla pozdravit. Ni je bilo možno nikjer ugledati. Na skaiovji je sedela ter poslušala, kuko morje toguje, Prav k nogam ji je včasih briznila voda in ji obleko pomočila. Dolgo je tako presedala, boječ se za drznega mornarja.
dovolj nagledati te divne ladije. Tej na strani že pripluje druga ladija vsa izvirno okrašena, na konci ladije sedi mož v lepi opravi „Daaubius", na desni strani bila je Sava, na lovi pa Drava, torej zoppt prelepa sknpina.
V jedni drugi ladiji, ki se vse blesketala lučic, videle so se s snegom pokrite smereke pod sme-rekami ležali so v los k eri opravi knezi in kneginje predstavljajoč „zimsko pravljico." In tako bila je jedna ladija krasnejša od druge; vse te lučice, baloni, bengalični ogenj, skupine i. t. d. so človeka kar omamile. Kaj tacega je teško popisati, to se mora viditi, da se dobi pravi pojem o razsvetljavi Bleškega jezera.
Več gostov, ki so že drugej videli razsvitljave, izrazilo se je, da tako lepe še  neso nikjer videli.
Ko so vse ladije priplule do stanovanja kneza VVindischgratza, zaigra godba cesarsko himno, na kar zadoni iz ladij, kakor od obali jezera, kjer je bilo vse črno ljudstva, tisočeri živio! Bengalični ogenj razsvetljeval je magično vile in ladije, rakete so pa daleč oznanovale, kuko veličastno praznuje Bled carjev rojstni dan.
Po končani razsvetljavi bil je v hotelu „ pri Malnerji" plesni venček, kjer se je prav pridno nad 20 parov vrtilo.
1% Nre«li*č» 24. avgusta. (Šolska veselica.) V nedeljo dne 2*2. t. m. vršila se je v našem trgu kaj  lepa slovesnost.   Vrli ter šoli in šolskej mladini  vedno   prijazni in   naklonjeni Središčani imajo že več let lepo navado, da nabero na različne načine — ali s kegljanjem na dobitke ali pa tudi s prostovoljnimi doneski — toliko novcev, da jim je mogoče prirediti  šolskej mladini vsako leto veselico ter pri tej  priložnosti tudi obdarovati revno deco z obleko. Letos vršila se je ta veselica, kakor zgoraj omenjeno, preteklo nedeljo na prostoru pred poslopjem  tukajšnje železniške postaje.   Takoj po popoludauskej  službi Božji podala se je mladina, spremljana od velike množice odrastlih mej sviranjem godbe, za to veselico nalašč najete, na torišče, katero je bilo za vršenj« veselice pripravljeno. Dospevši na kolodvor, pozdravljalo nas je streljanje iz možnarjev in na kolodvoru samem pričakovala nas je že velika množica ljudij, kajti, kjer se mladina veseli, tain pridružijo se navadno tudi radi odrastli.
Prostor, na katerem se je veselica vršila, bil je z mnogoterimi venci, smerečjem in zastavami jako okusno olepšan. Pred poslopjem železniške postaje stal je okrašen oder z napisom „Veseli mladini!" — Prva točka vsporeda bila je cesarska pesen. Za tem pozdravila je navzočne goste v imenu šolske mladeži belo oblečena učenka II. razreda Tilika Č. Pri raznih točkah vsporeda, posebno pri deklamacijah opazili smo pri navzočnih stariših marsikatero rosno oko; pa saj je tudi v resnici ginljivo slišati tako nežne glasove iz ust nedolžnih otrok! Čez vse pa nas je razvnela nedolžna veselost, katera je lesketala v otročjih očeh, ko je mladina začela igrati različne otiočje igre. Da ne bom vsega tega zelo nu obširno popisoval, naj samo po-. vem, da je bila to veselica v pravem pomenu be-
Na Vazilija se ni spomnila ni, da se ima danes povratiti. In ako bi se bila i spomnila, teško da bi se ganila doli v selo, tako jo je nekaj na morje vabilo. Stoprav o polnoči šla je domov in prej nego je soloce izšlo nad gore bila je zopet na skali čakajoč Kiuperlija.
,,Že nazaj, Vazilij?" vprašala je jecljajočim glasom Jelica, koja mu je pred letom vselej daleč pred selo nasproti hitela, ko je v Kotor in dalje za Kotor hodil.
„Vem, kdo je bil pri tebi in koga si čakala. Pa ne srdim se na te. Ako bi se srdil, ne šel bi k tebi."
Deklica si je zakrila z obema rokama temni škilat na licih, hotela nekaj reči, pa ni mogla — ni mogla.  Tako naglo so se ji mlada njedra dvigala.
„Veš, kaj je Kiuperli, Jelica?" začel je zopet mladenič. Zdelo se je, da ga je že izgovor tega imena pretresel; kajti plašno se je okoli ogledal, ga li ni kdo slišal.
„Bcži, deklica, pred njim, ne veš, kdo je? Vazilij ga dobro pozna in ti tako svetuje, ker ve, da si nedolžna, dobra Jelica."
„Vazilij — Vazilji 1" zaihtela je deva.
Mladenič gre bliže k nji ter jo hoče objeti; ali Jelica si še lepi obraz z ročicami zakriva.
Poslušaj me, Jelica; Vazilij bi tvoje nesreče
sede, kajti vse je bilo veselo, ne samo mladina, ampak radovali smo se ž njo tudi vsi drugi navzočni.
Mej vsporedom pogostila se je mladina štirikrat z vinom, belim kruhom in raznimi močnatimi jedili, koja so spretne kuharice za to veselico na-pekle. Srčna jim hvala! Veselje mladine prikipelo pa je do vrhunca, ko se je začela revnim strokom deliti obleka. Obdarovanih bilo je blizu 50 otrok. Po razdelitvi obleke ogovori navzoče načelnik kraj-nemu šolskemu svetu g. Sinko ter pravi, daje bilo kakor lani tudi letos odboru mogoče prirediti šolskej mladini veselico ter revne otroke z obleko obdarovati, a to vse le s pomočjo mnogih dobrotnikov, katerim se on v imenu odbora za vse prisrčno zahvaljuje. Omeniti še moram, da sta se pri veselici zahvalila v imenu šolske mladine za vse prejete dobrote starišem, učiteljem in vsem milim dobrotnikom učenka Berta G. in učenec Marko. N.
H koncu poprime jeden učiteljev besedo ter ogovori najprej šolsko mladino, zatrjevaje jej, kako naj bode svojim velikim dobrotnikom za vse prejete dobrote vedno hvaležna, kako naj bode zmiraj ubogljiva, marljiva, da naj de'a svojim starišem kakor tudi učiteljem vedno le samo veselje, kajti le na tak način jej je mogoče vsaj nekoliko poplačati dobrote, koje je od svojih dobrotnikov prejela. Zahvali se tudi v imenu starišev vsem, ki se usmi-ljujejo revne mladine. Na to se je mladina še pogostila ter odpustila ob 7. uri zvečer domov. Drugi gostje pa, katerih se je bilo razen domačinov tudi veliko število iz Macinec, Nedeljišča in Varaždina nabralo, ostali smo do trde noči skupaj ter smo se prav dobi o imeli. In tako ostane 22. dan avgusta ne le samo našej mladini v prijetnem spominu, ampak tudi nam, kajti sklepale so se pri tej priložnosti zopet prijateljske zaveze s sosednimi nam brati, vrlimi Hrvati, kateri se — prisrčna jim bodi hvala!   - redno vsake naših veselic udeležujejo.
Naposled se zahvaljujem na tem mestu še jedenkrat vsem blagim dobrotnikom mladine, posebno pa načelniku krajuega šolskega sveta g. Šinko-tu in voditel u železniške postaje g. Gross-u, kajti ta dva gospoda ne le, da sta bila prva ki sta to misel — da, tudi letos priredi šolska veselica — sprožila, ne le, da sta s prostovoljnimi doneski največ k povzdigi veselice popomogla, ampak ta dva go spoda imela sta z različnimi pripravami tudi največ posla in skrinj. Bog jima plati! Sklepam pa te vrstica s prisrčno željo, naj bi ta lepa navada — namreč revno deco obdarovati z obleko — živela mej Središčani še mnogo mnogo let ter naj bi obrodila tudi mnogo žlahtnega sadu. A. K.
Domače stvari,
— (Presvitli cesar) podaril je občini „Okolica Šoštanjska" za zgradbo nove šole v Šoštanj i 300 gld.
— (Deželni predsednik baron \v i n-k ler) vrnil se je včeraj popoludne s poštnim vlakom iz Logatca, kjer je nekaj časa bival na dopustu, v Ljubljano.
D^T Dalje v prilogi, ""^fl
ni prenesel. Beži pred njim, s Kiuperlijem bila bi nesrečna, in oče tvoj. — Ne očitam ti ničesa, svetujem ti odkritosrčno, skupaj sva vzrastla in rad bi, da bi skupaj i umrla. Slišiš, Jelica? Slišiš, Jelica? Videl sem ga, ko je od tebe šel, kako se je zmuznil v čoln. Reci, Jelica, da te ni objel, da ti ni popalil s svojim duhom rož na obrazu?"
„Vazilij, nesrečna bom, som že, a stoprav bom, boš videl."
„Pusti ga, ogiblji se ga, pa ne boš."
„Ropar je, Jelica, zel ropar, peklensk, kajti on potaplja ladjice, okraja je in kedar krasti ne more. Čaka na obali, ko vihar besni na morji in vidi-li kje nesrečneže, ki kličejo na pomoč, gre nad nje in gorje jim. Peklenšček je, zato mu vode ne škodujejo. Naropane dragocenosti vozi na daljne trge, denarje vselej zapravi in potem zopet ropa. Ni trupel, koje morje upadajoč na obale izmetava, ne pušča v miru. Da ga povsod Čislajo? Ne cenijo, temveč boje se ga in njegovih tovarišev, da bi jim iz osvete koč ne zapalili ter jih na beraško palico spravili. Zgorej povsod o njem tako pripovedujejo, pri nas stoprav od nedavna in še taje. Na jonskem morji ga vsako dete pozna, zato je šel k nam in igra bogatina. Ropar je, pa kak ropar! Takega roparja, kakoršen je Kiuperli ue pametuje rod. Me ne čuješ, Jelica?" (Daljo prih)
p riloga „Slovenskomu Narodu" it 196. 28. avgusta 1886,
— (Pisateljsko podporno društvo) izleti v nedeljo 19. septembra t. 1. v Kranj (odpelje se '/i 12. po železnicP ter položi na P reši r-novo in Jenkovo gomilo venca s primernim nagovorom in petjem. Vsi gospodje društveniki vabijo se k prav mnogobrojni udeležitvi in računa se tem bolje na isto, ker s tem vrši društvo djanje pijetete in se ob jednem potle razveseljuje in kratkočasi. O zaslugah Jenkovih in Preširnovih govoriti, bi se pač reklo nositi vodo v Savo. ker so sploh poznane in zato za zdaj rečemo samo: Na noge, v Kranj dne 19. sept- mbra t. 1.! Na veselo in mnogobrojno svidenje v Kranji! — Ob jednem vabijo se vsa čast. slovenska društva tem potem k obilni udeležbi, kajti posebna povabila se ne bodo pošiljala.
— (Slovenska predstava) v korist dramatičnemu društvu v Ljubljani bode v nedeljo 5. septembra v Kamniku. Čitalnica Kamniška prepustila je brezplačno vse društvene prostore igralnemu osobju dramatičnega društva v porabo in dela z vsemi silami na to, da mesto, sloneče na podnožji naših slovenskih velikanov, tudi ta večer pokaže svojo požrtvovalnost za probujo narodne zavesti, narodnega ponosa. Dramatičnemu društvu pa moramo čestitati, da so naše narodne Čitalnice idejo, ki je bila priobčena pred letom dni v naših časopisih, tako hitro poklicale v življenje. To je jedina pot, ki nas privede do stalnega slovenskega gledališča — v slovenski Ljubljani. Začetek je težak, a storjen je.
— (Nemško resnicoljubje.) Povodom pevske slavnosti na Ptuji pripovedovala je „Deutsche Wacht" mej drugim, da se je na Osterbergerjevem vrtu, kjer so Nemci istodobno impli koncert društvu „Rudečega križa" na korist, sestavil poseben „Lie-ferungs Comite", ki je imel nalog, vsacega Slovenca, ki bi tjakaj prišel, z vrta pognati in da se je z nekaterimi tudi tako zgodilo. „Tagespost" pa piše v svoji 234 številki, da je tudi nekaj čitalničarjev tjakaj zašlo in da so se prav dobro zabavali. Pri mer j amo li ti dve popolnem nasprotni vesti, smo takoj gotovi, da oba lista drug druzega na laž stavita.
— (Pevsko društvo „Slavec") priredi v nedeljo dne 5. septembra v Ljubljanski Čitalnici velik koncert, pri katerem bode sodelovala vojaška godba pešpolka baron Kuho, in iz posebne prijaznosti gg. Meden in Pucihar. V soboto večer 4. septembra bode se pa pričelo isto tam kegljanje za dobitke in bode trajalo do srede (8. sept.) zvečer; mej koncertom bode tudi loterija in to vse na korist društvene blagajnice. Gg. prijatelje in podpiratelje društva najuljudneje prosi podpisani odbor radovoljnih dobitkov za loterijo, kateri naj se blagovolijo društvenemu predsedniku Jo s. Vidmarju, prodajalcu dežnikov na Starem trgu, poslati, ali pa naznaniti, da bode on po nje poslal.   Natančneji spored priobčimo v teku tedna.
Odbor pevskega društva „Slavec".
— (Poslopje) društva katoliških rokodelskih pomočnikov v Poljskih ulicah je že dozidano. Te dni postavil se je že strešni oder in v nekoliko dneh bode poslopje že z opeko pokrito.
— (V mestnem zboru Zagrebškem) bila je včeraj burna seja. Na dnevnem redu bilo je vabilo „na župana in njemu podredjene" k slavnosti v Budimpešti. Opozicija je trdila, da se s tem vabilom namenoma prezira mestno občino Zagreb. Dr Zahar bil je odločno proti temu, da bi bil Za greh pri tej slavnosti zastopan, Mažuranič bil je pa za udeležbo. Po hudi debati vsprejelo se je vabilo z 12 proti 11 glasom, na kar je dr. Zahar s še 4 odborniki dvorano ustavil. Vsled t^ga zbor ni bil več sklepčen in se sklep ni mogel objaviti. Večina je potem tudi ostavila dvora no. Župan bode ipak Zagreb pri slanosti v Budimpešti zastopal.
^— (Griža) je v Cel ji, kakor čujemo, do zdaj že precej ljudij umorila. Taki dogodki in toliko k ratne epidemije v smrdljivem Cel j i pač potrjujejo mnogostransko trditev, da bi bilo Celje tistih 150.000 gld., katere je za ne ravno potrebno gledališče potrosilo, imelo obrniti za zboljšanje kanalizacije in pitne vode. Pa smrad iz kanalov mnogim ni na potu, morda jim je celo prijeten. Saj pravijo Celjani, da iz kanala blizu hiše župana dr. Necker-manna v vsem mestu najbolj smrdi.
— (Potres) čutil se je  preteklo noč v Ljubljani kmalu po 11. uri, — zemlja se je v teku l minute dvakrat lehko zazibala,  okna so zazve nela in v steklenicah na mizi stoječa voda se je zagugala.
— (Dve okostnici) izkopali so predvčeraj na dvorišči pri sv. Jakopa cerkvi. Okostnici sta bili na istem mestu, kjer je nekdaj bilo pokopališče.
— (Tatvina.)  Na železnici, najbrž na po staji Ljubljanski, ukral je predvčerajšnjim neznan Človek živinskemu trgovcu Franu Veselu iz Nemške vasi pri  Rakeku 170 gld.   Vesel odšel je bil pred nekoliko dnevi iz Trsta in imel seboj nad 4000 gld.
V Laškem trga in po okolici nakupil je bil živine, da je vse izdal, razen omenjenih 170 gld. Na Zidanem mostu usedel se je k Veselu Ljubljanski mesar in hišni posestnik g. Josip Črne, a tudi drug neznan človek. Mejpotoma sta vesel in Črne zaspala.
V Ljubljani izstopi Črne in pokliče Vesela večkrat, a ta je trdno spal, na kar je Črne, misleč, da ima Vesel do Rakeka še dosti časa, domov šel. Ko pozneje sprevodnik Vesela zbudi, zapazi slednji, da mu je ukradena listnica, v kateri je bilo 170 gld. pa mnogo zapiskov in računov, za katere mu je še bolj žal, kakor za denar. Z listnico izginil je tudi neznani človek, ki se je bil na Zidanem mostu v isti vagon usedel.
— (V Travniku) pri Loškem potoku in na Gori je doslej 12 osob za kolero zbolelo, od kojih jih je 5 umrlo, 7 pa še bolnih leži.
— (Uradno izveš tj e o koleri v Trstu:) Od polunoci 26. t. m. do polunoči 27. t. m. v mestu 11 slučajev, v okolici 1. — Doslej 375 osob za kolero zbolelo, dOl ozdravel, 238 umrlo. Z dežele naznanjajo se novi slučaji: V Izoli 10, v Mov-raži 1.
— (Z Reke) se piše, da so lastovke ostavile Reko in okolico, odkar se je kolera pričela.
— (Blizu P ulj a) zapazili so ribiči v morji polipa (Octopus vulga ris) izredno velikosti kakor cenijo do 300 kg. teškega. Dosedaj ga še neso ujeli, torej je nevarno ondu kopati se.
— (Celjska hranilnica) zida pred kolodvorom veliko novo poslopje. Namesto, da bi uzidali novce, časnike itd. v temeljni kamen, položili so v jedno traverzo prvega nadstropja spominsko pismo (DenkBchrift), ki zapopada dogodke, vsled katerih je stavba nastala. Na tej spomenici je to čudno, da nje sestavitelj niti imen svojih najboljših prijateljev pisati ni znal. Tako slavijo dra. Sajow?tte-a katerega ni, namesto Sajowc-a, Krewtzbergerja namesto Kreitzbergerja, notarja Sajoudtza, ki pa se zdaj piše Sajoritz, nekedaj pa, kakor oče in brata njegova : Sajovic. Notar „Sajowitz" je Celjanom tudi predsednik „notarske kamore za Štajersko", kakeršne kamore ni, ampak tri notarske zbornice so na Štajerskem, v Celji, v Gradci in v Ljubnem za okrožja dotičnih sodnih dvorov. Zadnja „Deutsche Wacht" graja Celjane zavoljo nepravilnih javnih napisov ; naj zdaj pogleda v svojo lastno oficino I Psovati pač marsikdo zua, ki se pisati ni naučil.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Levov 27. avgusta. Knez Aleksander v spremstvu svojega brata danes ob 3. uri semkaj dospel. Na peronu čakali so ga obratni ravnatelj Sladovski, policijski ravnatelj Krzacz-kovski, dvorni maršal baron Riedesel, dvorni pridigar dr. Koch in veliko občinstva. Pri dohodu vlaka klicalo je občinstvo „hoch." Knez objel in poljubil je barona Riedesela, šel skozi špalir, po občinstvu napravljeni in se srečno zahvaljeval za ovacije. Mlada deklica poklonila mu je šopek cvetlic. Knez bil je vidno ganjen.
Levov 27. avgusta. Knezu bolgarskemu na čast bila razsvetljava. Pred stanovanjem klicalo se je „hoch." Mnogo hiš bilo razsvetljenih. Vsled hoch-klicev prišel knez večkrat na balkon zahvaljevat se. Popoludne obiskal je kneza poveljujoči general vojvoda Virtemberški. Od tukaj  popelje se knez baje v Vratislavo.
Levov 28. avgusta. Danes se pripeljal knez Ludo vik Batenberški. Bolgarski knez bode menda še le drevi odpotoval.
Levov 28. avgusta. Bolgarski knez po 2. uri popoludne s posebnim vlakom na Rum unsko odpotoval.
Carigrad 27. avgusta. Dogovor, ki ga Nelidov Porti predlaga, ima baje naslednje točke: 1. Bolgarsko vprašanje reši se v spo-razumljenji s Turčijo. 2. V Vzhodni Rumeliji se zopet napravi „status quo ante bellum". 3. Rusija se odpove vojni odškodnini v znesku štirideset milijonov funtov. 4. Rusija podpira Turčijo, da dobi Bosno in Hercegovino nazaj.
28 gld. 60 kr.
105   d 13 „
41    » - „
1000   „ — .
5. Rusija jamči Turčiji za celokupnost njenega sedanjega ozemlja. 6. Turčija odstopi Rusiji Erzerum in 7. dovoli Rusiji svobodni prehod skozi Dardanele in Bospor. (Temu telegramu pač nedostaje verodostojnosti. Uredn.)
Carigrad 27. avgusta. Iz Plovdiva se naznanja: Poveljnik rumclijskih čet, polkovnik Madurov odšel danes z dvema polkoma in pol baterije v Solijo, pristašem kneževim v pod kropljenje. Izim.Ši 3500 mož branile so se vse druge bolgarske čete začasni vladi priseči zvestobo.
Dunaj 27. avgusta. „Tagblattu" se brzoj a vi j a iz Odese: Crnomorsko vojno brodovje, po brzojavnem ukazu v tukajšnjem pristanišči zbrano, je odpltilo. Opaža se živahno vojaško gibanje.
London. 28. avgusta. Dolenja zbornica zavrgla s 304 proti 181 glasom Parnellov amen-dement k adresi. — Vsi listi najnujneje prigovarjajo, du bi se knez bolgarski v Sofijo vrnil.
Bukurešt 27. avgusta. Tukajšnji metropolit in glavar pravoslavne rumunske cerkve umrl.
Reka 27. avgusta. V zadnjih 24 urah tukaj jedna osoba za kolero zbolela, 3 umrle.
Za družbo sv. Cirila in Metoda
so vplačali:
Podružnica v Selcih ....
Senožeška podružnica ....
Mokronoška podružnica   .   . .
Prva Ljubljanska podružnica
C. g. A. Zamejic, kanonik Ljubljanski ........100   „   — „
Č. g. M. Hočevar, župnik pri sv.
Petru v Ljubljani    ....      10   „   — „
C. g. J. Klemen6ič, profesor v Ljubljani ......... 10   „   — n
Č. g. M. Malenšek, kaplan pri sv.
Petru v Ljubljani    ....       2   „   — „
Č. g. dr. Fr. Cele&tin, profesor v
Zagrebu....... 10   „   — „
Šišenska podružnica    ....      70   „   — „
Celjska „ ....    475   „   77 „
Neimenovan dobrotnik v Ljubljani    100   „   — „
V Ljubljani 25. avgusta J886.
Dr. i. Vošnjak,
blagajnik.
I,]ti4l»ko NriMlMtvo. Moll-ovo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ccnono srodstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in nlesib. Cena Bte-klenici 80 kr. Vaak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (20—ti)
Poslano.
Stroj za dolbenje in vrtanje lesa, katerega je tukajšnji tovarnar g. Gustav Tonnies izdelal, vidi se pri našem rojaku g. Jakobu Petrinu, mizarji v Hrenovih ulicah, ter si ga lahko vsak ogleda. Dobrota tega stroja je neprecenljiva; v malo trenutkih izdolbe se v najtrji les vsakeršni prostor, brez da bi se dleto okrasilo ali zlomilo. — Želeti bi bilo, da bi si to koristno napravo pri g. Petrinu, ker jo je g. Tonnies prav v to svrho razstavil, vsi naši mizarji in tesarji ogledali, in pro-pričani smo, da si bo tak stroj marsikateri omislil, posebno ker ne stane Bog si ga vedi kaj.
Gospod Tonnies izdeluje tudi stroje za les žagati ; brez napenjanja moči se s to pripravo mnogo težavnega posla premaga, vreden je isto tako vsega priporočila našim mizarjem, katerega si tudi, mimogrede rečeno, pri g. Petrinu lahko ogledajo. (629)
Poslano.
Z oziroin na Poslano v „Slovenskem Narodu" št. 194 od 2G. t. m. odgovarjam, da dotični možnar ni bil vlani vlit, ampak smo ga odposlali že 8. avgusta 1884, tedaj se je že dve leti ž njim streljalo. Narejen je bil. kakor mnogi drugi, iz najboljšega blaga, će je razpočil, je temu uzrok to, da so ga preveč nabasali, in za to ne morem prevzeti jamstva, vsaj so že topovi se razleteli pri predpisanem basanji.
V Ljubljani, dne 27. avgusta 1886.
Zelezolivuica iu izdelovalnica strojev (630) Gh Tonnies.
Poslano.
Družba za zavarovanje življenja in rent „ANKEK" na Dunaj i.
Ta zavod raste s svojimi vedno višje sezajo-čimi smotri in vsako leto ga vidimo na daljšej stopinji razvoja.   Uspehe 1885. leta najboljše označu-
jejo besede, s katerimi začenja računsko poročilo, ki se glase: „Poslovno leto 1885 odlikovalo se ji z ugodnimi poslovnimi uspehi in z neprestanim naraščanjem zavarovanj." Te proste besede so pa tudi le preveč opravičene, kajti „Ankeru mogel je govoriti v superlativih. Nič več kakor 0789 zavarovanj za 16,414.224 gld. glavnice se je v tem letu sklenilo, mej njimi je samo tako priljubljene kombinacije za doživetje s soudeležbo pri dobičku za 7,588.090 gld Vseh zavarovanj bilo je dne 31. decembra 1885, odstevši vsa iztečena, 73.928 za 14(5,605.064 zavarovane glavnice in se kaže nasproti prejšnjemu letu znaten prirastek za 7,340.246 gl. Za hiter in ogromen razvoj ima se zahvaliti le sijajnim uspehom, katere izkazujejo skupine, ki se vsako leto izločujejo, mejsebojnim združbam preživetja kakor tudi zavarovanjem za doživetje s soudeležbo pri dobičku. Pri razdelitvi za 1885. leto pri zavarovanji za doživetve s soudeležbo pri dobičku dobili so 37 - , odstotkov dividende od zavarovane glavnice. Ti sijajni uspehi združeni z odkritosrčnim zaupanjem in rastočo popularnostjo, katero uživa „Anker", so oživljajoči motor pri poslovanji in proizvajajo uspehe, katere more „Anker" konštatovati baš za leto 1885 v novih pridobitvah. Kako se „Anker" prizadeva varovati koristi zavarovancev, kaže se najbolje v tem, kako se postopa z zavarovanimi za slučaj smrti s soudeležitvijo pri dobičku. Dobiti bi bili morali manjšo dividendo, kakor prejšnja leta, ker so bile razmere mijenja neugodne, namreč 18 odstotkov. „Anker", katerega poslovno politiko vodijo višji nazori, ter se ravna po lojalnih in kulantnih načelih, povišal je dividendo na 24 odstotkov, odrekši se deležu, ki njemu samemu pripada po pravilih. Skupno je bilo razmerje rar-jenja ugodno, kajti bili so mesto 340 slučajev smrti, z 878.050 gld. zapale glavnice, kolikor se je pričakovalo, samo 303 slučaji smrti z 807.918 gld. zapale glavnice. Umrlo je tedaj 37 osob s 70.132 gld. glavnice manj.
Kar se tiče finančnega gospodarstva, bilo je dohodkov:  1,551 092 gold. premij, 262.918 gold. upravnih pristojbin združb,  17.520 gld. pristojbin polic, 498 571 gld. obresti;, 49.854 gld. kursnega dobička vrednostnih papirjev, 1 19.742 gld. doneskov realitet in 93.285 gld. druzih dohodkov.   Izdalo se je : 99.868 gld. za pozavarovalne premije, 768.206 gld. za izplačane in rezervovane svote smrtnih slučajev, 60.175 gld. za odkup polic, 10.000 gld. za zdravniške stroške,  22 809 gld. za incaso-provizije in 194.575 gld. za pogodbene provizije, 298.183 gld. za administrativne stroške centralne družbe in pod-družnic, 57.147 gld. za hišni davek in hišne stroške, 16.392 gld  za davke in pristojbine, 53.349 gld. je pa bilo odpisov.  Premijska rezerva se je povišala od 7,173.301 gld. na 7,482.921 gld., rezerva upravnih stroškov od 479.830 gld. na 525.794 gld. Oddelku za zavarovanje za slučaj smrti s soudeležbo pri dobičku dodal se je znesek 385.226 gld. za premije in 80.515 gld. za obresti.  Konta do bička in zgube  se je  zaključila s preostankom 317.361 gld. Bilanca za zavarovanje na slučaj smrti s soudeležbo pri dobičku kaže 305.842 gld. dobička. Od tega odpade 59.800 gld. na one zavarovance, katerih police obstoje že vsaj od 1880. leta, kar zadostuje, ker se je društvo, kakor smo že prej povedali, odreklo svojemu deležu, za razdelitev 24°/0 dividende na uplačano  letno   premijo Delničarji dobili so 275 gld. dividende na vsako akcijo. Rezervni zaklad se je povikšal na 500.000 gld., ravno toliko, kolikor je od jedenmilijonne delniške glavnice v gotovini uplačane.   Razen tega ima „Anker" še rezervni zaklad dobička 350.000 gld. in še le sedaj ustanovljena posebna rezerva s 47.975 gld. Združbe za preživljenje imajo 17,344.470 gld. premoženja in oddelek za zavarovanje za doživetje s soudeležbo pri dobičku 3,540.522 gld. Tem številkam ni treba dodajati nikakega komentara. Moč in velikost „Anker" ja razvidi se iz teh neoporekljivih fakt,  ki se opirajo na imperativno logiko dejanj. Zavod s tako trdno podlago je gotov lepe prihodnjosti. Pojasnila daje in ponudbe vsprejema generalnu a^nhira za liraujsl«<» (615-2)       J*. T. 3ST-A.C3-XJ-A-S-Pisarua : v lastuej hiši, Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Tujci:
27. avgusta.
Pri    i mi: Ulrich z Dunaja. — Milautz iz Gradca
— Friedmann z Dunaja — Hess iz Zagreba. — "VVitthai, Bradamante, Maurer iz Trsta.
Pri     .• r ■ i : Garger z Dunaja. — Dr. Krauseneck, Ulirer iz Trsta. — Ileinzinann z Dunaja. — Minisini iz Reke.
— Neumig z Dunaja. — Stratti iz Pulja.
Pri «•»■*!« r j i iivm r i jNkein : Linsenmayer z Dunaja
— Walland iz Kranja.
Meteorologično poročilo.
nDuLziaoslrai "borza,
dne 28. avgusta t. 1 (Izvirno telegrationo poročilo.)
Papirna renta.......... ^4 t*ld PO
Srebrna renta......                                  .   . »i 45
Zlata renta......... 118 30
5 u marčna renta.   ... K>1 , 75
Akcije narodne banke....... .""63
Kreditne akcije.....                               .   . 279 30
London       .        .                            . 12>i 3
Srebro....... —
Napol                          .... 10 , —V,
C. kr. cekini f> Mfi
Nemške marke (ti , 82*/»
1     državne srečke iz 1. 1854    250 gld. 132 .
Državne srečke iz 1. 1*64          100 *ld. li) 25
Otfrtka zlati renta 4", „ 10H 10
Ogrska pa nima renta 5",„                .   . i*5 05
5* , štajerske zemljišč, odvez, obli^. . l<'f> 50
Dunava r g. srečke 5"/0             100 gld 11« 75
Zt-mlj. obč. Hvstr. 4'/%*/■ zlati tast. listi 1.4 , 7")
Prior, oblic. Eizabetine zapad, železnice —
Prior, oblij;. Ferdinandovo sev. želo    ie W '.) I
Kreditne Hiečke       .   .   .      loo •„» l7',i , 2"»
Uiidoltbve srečke      ...     10    . 1!» «>
k-
a et Q	Ca.s opa-io vanj a	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Mo Neb » krina v 1 mm.
m t-	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735 14 na. 735 46 mu 73J5-28 mn	17-4" (.: 246" V-20 0 ■ ''	si. VZ.ll. al. vzli brezv.	■ .1   • ' j "~* JHo. d. jaH. 0-( 0 mik obl.
V na Jem zaloiniltvu je kila in se dobiva po vseh knjigo tržnicah knjUica;
Umetno ribarstvo.
S/itai
Ivan Franke. 33(t ^e v ^° s podobami. Mehko 7>ezatia stane 50 kr
Krasna domovina naša se svojimi potoki, rekami in jezeri j, ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaki. druga deiela. Sredstva in pota, kako isto prinas urediti in uprav Ijati, podaje čislani gospod pisatelj na jako umeven način v gor, omenjeni knjiiici. Leta bode vsak,mu, ki ima srci iti skrb za povzdigo narodnega blagostanja , dobro doilo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Piiporofujeva torej knjiiieo osrbito velečestiti du hovttini, učite/jem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo s velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotove lepo korist.
Ig. pl. Klcinmayr čl Fed. Bamberg
knjigvtrihiicti v Ljubljani lih Kongresnem ttgtU
Dve učenki
se pri izohraženi družini v stanovanje in preskrbljenje z vsem vsprejiueta, kier e na željo tudi pouk v grluMo-vlru in IIrMNeMM daje. — Natančneje m po uljudnosti zve v poHo|ilnl knjižnici (l.cih-Blbliothek) »v. Jako l»» trg h. *t. 11* v Ljubljani. (619—2)
Sadje za mošt,
jabelka vseh vrst
kupujejo se v večjih množinah, če mogoče cele vagone. — Ponudhe vsprejema AL 3Iayer v Šiški pri Ljubljani. (634—1)
-a t-w-->■ r-\^r*\/"V^
3-vaj i 3s g^rpjige^j \%
Xujl>olJMC .625-1;
gospodarske stroje,
kot:  rezalnice, mlatilnice, čistilnice;   stiskalnice,   mline za grozdje in sadje
in vsakovrstno pri gospodarstvu potrebno orodje in drugo pripravo prodaja se gotovo Iti na obroke
J. M. JEREB v Mariboru,
2^ Ti "b. Igrate se št_ r7.
£J4F*~ V .sprejemam  tudi stalne in potovalno ziiHtopnike   ped   pri v   dobrimi pogoji. €'en'Inilt fi-ttn :© in xa.ttnnj.
35.r—11
Izvrstno pivo v steklenicah
priporoča (330   1 T)
pivovarna Janeza Perlesa
"v I_ijm"blj3Lni, Slonove -o-lice.
I Josip Leveč, |
trgovec pri mesarskem mostu,
kupuje ter po aia jviši ceni plačuje sočnata jabolka, katere jemlje v vsaki množini. Jednako skupuje tudi fižol vsake baze, divji kostanj, žir (bukvico), Češminovo lubje ter tudi razne zdravstvene rastline (bela-
dono) in dr.        (683-1) ffj
S tem naznanjamo, da je podpisano ravnateljstvo vsled reorganizacije dosedanjo agenturo za vojvodstvo Kranjsko opustilo in tvrdki
dalo mandat za
Srednja temperatura SO'6", za 3 0° nad nonualoin.
J. J. NAGLAS v Ljubljani
9tT glavato SLg@33L/fciat3ro ~W
družbe za zavarovanje življenja in rent
„ ANKER" na Dunaj i
in h kratu um ndk.-izalo agenture v l*OHtojiiii, Škof')i loki. HrNkeui, Kočcvji, lirmiji. Litiji, '1'r/it-i. ua \ rliiiiUi. v Itibniei, Novem uieMtu in Žuaeuucrliii.
Prosimo tedaj častite p. u. zuvurovaiice od 1. Mvpteuikra t. 1. dalje se v vseh slučajih obračati do zgoraj omenjene generalne agenture, ki je h kratu D;ioblafftuua VSprejemati za> arovuluo nalogu vseh kombinacij, katere goji rAnkeru, vsprejeniati donarje in denarne vrednosti in jinivoniocii1) kvitovutl,
Na »unajl, dm: 23. avgusta 1 «81».
Z ve 18])i>što\anjero
ZE5a.T7-T:a.a,telj et^ro
družbe za zavarovanje življenja in rent „ANKER" na D u naj i.
---^===3&l —62s=«s----
Okrožnica.
Ozirajofi se na uradno objavo slavnega generalnoga ravnateljstva družbo za zavarovanje življenja In rent ..AMilCK" ua liuiiaji. naznar,j:i podpisHui vis iketOU pluinstvu, častiti duhovščini in spoštovanemu p. n. občinstvu, da je prevzel mandat za
2N*r generalno agenture -m:.
imenovanega aavođs in udano tedaj vabi, v vseh zavarovalnih zadevah družbe „ANKEti/ nanj se obračati in ravno tako uplačevati od 1. septembru t. 1. pri nni**) blagajnici,
Proseč h kratu, da bi tudi nuni kazovali zaupanje, kakor bo ga našemu častitemu predniku, nnzuaiijanjo, da smo izročili našemu Binu
VIKTORJU MAGLAS-U
administracijo in tehnično vodstvo generalne agenturi}.
V Ljubljani, dno 23. avguota 1886.
Z velespofitov anjem
družbe za zavarovanje življenja in rent na »unaji
J. J. NAGLAS. Pisarna: v lastne^ hiši, Turjaški trg št. 7. (6i6-8>
(Tonatis se ue nagruja.)
GW
Soba z 2 posteljama
in hrano s«^ dobi po nizki Mri v Šmartnem pri Liliji li.Mt.17'. («3i—1)
Agenta za šivalne stroje,
alovenSfine in nemftčine i.....'m'«, v.prejm. Itikoj
(618-3) Janez Jax v Ljubljani.
H. Nestle-jeva
moka za otroke.
IS letni uspeli. 21 odliko- Mnogobrojna
HiiiNtniii đS^S^j^kT vala
diplom prvih
kolajn.     Tovarniška znamka, avtoritet.
Popolna hrana za majhne otroke.
Nadomestilo za materno mleko, olajšuje odatavo, je lahko in popolnem prebavljivo ter se zategadelj priporoča tudi odrnšcenlm pri boleznih v želodci kot hrana.
Za \ arstvo proti mnogobrojnomu ponarejevanju ima vaaka pušica podpis izumitelja Ilenri Bfestie in na pokrovu naslov z varstveno znamko centralnega založnika F. Herlyak-u.
Cena i>iu&lcl OO ki*.
Henri Nesti6-jevo
zgoščeno (kondenzovano) mleko.
Cena i>ii *■*!<• i £50 kr.
Zaloge v Ljubljani imajo
O. Piccoll,  U. pl. Trnkoczy, J. Nvoboda,
lekarji;  nadalje   pa vse lekarne  m drogueriie na Kranjskem. (608—2)
v I > t u l> IJ »nI.
Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča  svojo  veliko zalogo  vseh  vrst   m« m1 «-i- ni 11
klobukov in kap;'MVB
prejema tudi
kežuhovino in zimsko obleke
črez poletje v shranjevanju. (199 -24.
BUDIMSKA
fDaftoczv
G R E N Č I C A.
1
H 9 Kot gotovo uplivHJoče r i stilna
B H    sredstvo    priporočajo najslavnejši
zdiHViiiki   pri   frclmSnih holczmh, Wr zastajati j i krvi, zla t* j žili, boleznih
r na jetrih in ledicah ter škrofuloz-
nili boleznih, mrzlici, protinu, spuščaj i h, zapiranji itd. Prodaja se v vseh lekarnah in drognerijah.
Glavna zaloga: (11* l —17)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Nizozem lo-ameriftojarnifto društvo.
K**nvesi.t**nift*n*» »«f t: kr. avstrijske vtaHe.
DIREKTNA vožnja vsak teJen s postnim par-nikora I. razreda.
ROTTEBDAM
DIHI lik 1» i ?I
NEW-Y0M
V  © O t> O t O. Najhitrejša voinja.
ziižje cene. Izvrstna hran«.
I., II. in III. razred /. tfso potrebno opravo na ladji
Kaj v« č o prevažanji osob in nlaga pove ravnali'! sivo v Itotterdamu in ui/.ozt'iiisko-aiii(>-rlško puriiUioi društvo. O. Kolonrrntrliig iim 1>uiih|1. (Tili -30)
2 dijaka
vsprejme  pod ugodnimi  pogoji v ntanovanje  in hrano
Friderik l>renik, Krakovske alice št. 21.
Lep prostor za kako podjetje
z dvema priročnima mauaeinoina tik zraven odda »e v najem v novo zgrajenej hiši
Kaj več pove gospod Vmmo Petriele  na Jleat-
nem fr«n si. 21.
(60'J—3)
Zdravstvena vina.
I. Burgundsko vino, Jf^teS
vino, kakor tud' z* slabokrvne in okrevajoče bolnike; zaradi svoje zdravilno lastnosti, ker ima v sebi obilo tam uit, varuje susebno proti gri'.i (dia-reji) ter je v istini najboljšo poživljajoče, krepeče, zdravstveno sredstvo.   Steklenica 60 kr.
ŽllolanO Winn B**r°i belo, pod imenom ■ niCMa.ycl- V III U, nLaorim« (Juristi" znano, priporoča se l>olj, nego črno malaga-vino, v steklenicah pa litra 1 gld. 20 kr. in po *L litra 60 kr. a. v. Izvrstno in poznato za oslabelo bolniku ter okrevajoč*. (489—4)
3Marcela  flnrin    »»jboljše Sicilijansko .   Ifldl 0<Sla.-IIUI IU,  namizno vino; za oslabele,  holnike .n  okrmajoćo  izborno okrepčujoee sredstvo, za zdrave pa je  boljšo in prikladneje, nego vsaka druga namizna vina. Steklenica 1 gld. Prazne Mieklenice so kupujejo nazaj po 5 kr. Vsa ta vinu, v hladni, začni in snlii kleti hranjena, dobivajo se vedno jednako dobra
v lekarni
PICCOLIJEVI
„pri angelji",
v Ljubljani
DllHUJNkl CCMtf.
♦ ♦
i
♦ ♦
I »oš i j. ju proti poštnemu povzetju, dokler n« ne izprazne z; ulogu, wle«it»č© l»l«n«» mnogo ceneje, kakor »tane ■ /.delovanje.
i   i^i jiiiiii mnozma suknenih ostankov! I B                   ^4 metrft dolgih, po najlepših uzorcih, VOllKu    za celo moško obleko. 1 ostanek gld. S.75.				Popotne nlalite iz teškoga, črnega ali ruja-vega pliša, jako velike, 1 poprej po gld. 8) Med a j Mamo gld. 4.	Kravate za gospode, elegantno narejene, •1 kom. gld. 1.	Slamjače (popolnem sešite, jnte-platno, pasaste v vseh barvah), kompletne velikosti, 1 kom. On kr.
1 ostanek posobne preproge 10— 12 metrov dolg, vseh barv, jako trajen, gld. 8.50.	Prt iz jute, najnovejši uzorec, kompletne   velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad OO kr.	1 1 1 cel	nače platno vatel široko, kos  2 9 vatlov, gld. 4.20.	Ženske srajce iz dobre kotenitie, s čipkastimi ustavki, e kom. rI<I. a. 25.	Konjske žebrake, temne in sive, z barvastimi krajci, lito cm. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. uid. 1.50.	Prti v vseh. barvah, 3 kom.  G/4 veliki gld. 1, 3   „ yu   v   gld-2.
Kuhinjske iz sivega platna, kompletno dolge. O komadov 70 kr.	■»Uit ki beli, platneni, «/« v kvadratih, 6 kom. gld. 1.80. Kavini prtički platneni, v vseh barvah. » kom. »O kr.	Delavske srajce iz dobrega oksforda, kom pletno dolge. 3 komadi gld. 2.		GospojduijSki predpasniki iz močnega modreca platna, tiskam  po najfiuv, uturuih. O kom. uid. i.rsn.	Žepni robci obrubljeni, z barvasto tka ni mi krajci, elegantno narejeni. 1 <bun. /.a gospode gld. 1 1     „       „ gospe      kr. HO 1               otroke    kr. OO	Zastori s čipkami, 1 meter ilrokl, v   veličastnih uzorcih 1 meter 25 kr.
Garniture iz ripsa v  najkrasuejših  barvah, 2 potdeljnl   odeji   in namizni prt, okolu in okolu z vrvico in cofi. 4-iiruitiira gld. j.SO.	Platnene otirače, "toele.   ss rudečimi kradel. O kom. gld. 1.580.	Nedreci izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr.		Garnitura iz jute, 1 prt, in 15 poMtelJnl odeji, lepo narejena, kompletno velikosti, gld. :t,SO.	Zastor iz jute, 2 dela, po B1/« metra dolga, z draperijo in rosami, lepo narejen, gld. S.SO.	Predposteljne preproge iz jute, l', m-tra dolge,  okolu in okolu z resami, po najnovej-šib uzorcih. 1 par gld. l.»0.
Posteljne odeje iz rudečega kretotia, elegantno prešite, kompletne velikoBti. i         1 kom. {(Id. S.	Polplatneni žepni roki za modke in žeiiHke, veličastno narejeni. 1 dvanujeii. gld. l.§0.	popotni plaidi, iz čiste volne, 3*5 m. dolgi, 1*60 in. široki. 1 kom. gld. 4.50. Jermen za popotni plaid75kr.		Frottier-jako elegantne, z jako rudečimi krajci in resami. O kom. gld. I.SO.	Sternbergsko blagoposteljno obleko, 1 vatel široko, v vseh barvah pasasto,  gar. pristne barvo. 1 kos (30 vatlov* gld. O.	Oxford, 30 vatlov, pristne "bsir-ve. gld. 4.
Damast-orafll za posteljne prevleke, 1 vatel širok, izvrstna baza. 1 kost (30 vatlov) g]<| 5.50.	IVusni robci iz sivega platna, z rudečimi krajci. 6 kom. OO kr. Robci za čistenje stekla iz belega platna, z rudečimi krajci.  6 kom. gld. 1.	Sifon, jako dobru baze, izvrsten za moško, žensko in otročje perilo. i)0 ctm. širok. 1 kos (30 vatlov) gld. 5.		Namizje, 1 prt in i* prtieev iz platnenega damasta. Garnitura gld 2 »O.	("brez šI-vsl), 2 m. dolga, l V a m široka, iz najboljšega platna. 1 koM gld. 1.40.	Ifarefene moške hlače iz dobrega cheviota, jako pripravno narejene. 1 pur gld. 1.35.
Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne.				Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih. ~3^C		
53
VAZitfO ZA DAME!
Moje sjavnomane volnate pOtnc poUIoike (Woll-«ch\veissblatter) brez podklad«. A* ss stan obleke od potu ne umaže, ima «a Ljubljano in okolico v zalogi sumo
g. HENRIK KENDA na Mestnem trgu
Cena paru 30 kr., 3 pare 85 kr. 1'rodajalci na drobuo dobe rabat.
V Frankobrodu JO. julija 1880. (532—7)
Robert pl. Stephani.
JAN. JAX v Ljubljani
priporoča
iz najboljše angleške snovi narejene
elegantne     (160—»)
„Bieyeles"
8 krogijastimi tečaji iKugellager).
Daje Ne pouk.
\cpreni učljive
plahte za vozove
v različnih velikostih in raznih bazah,  dobe se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. pri v. Južne železnice, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. (554—5)
Prva Brnska manufaktura sukna
in razpošilja^nica kurentnega bfagfa
FILIPA TICIIO v Brnu, Gospodske ulice št. 13
razpošilja proti poštnemu povzetju:
Krnabn Clll lin iz P()P,,nt'ni fiisre volne, za jesenske in zimske I. JorilSKO Ml k II" obleke, 3 10 — 320 metta dolgo, za popolnem mofiko obleko, gld. 4.75, 7—» a. v.
II.  OgrtflČI, ij.jo uietra dolgo, v vseh barvah, gld. O—7.54» mi
m Jesenske in zimske hlače, t** '"' a~*s°
iv. Maniifakturnega in knreiitnega blaga JK5 5*ffi|
in se na željo pošljejo ceniki In uzorei vsega blaga franko. (611—3;
I l
Brnsko U ag o.
Proti gotovini ali poštnemu povzetju pošilja blago za zimsko obleko za jrlcl. -47t in v Šje, vse po jako rizkib cenah, samo tovarniška zaloga zk sukno (610—3)
FRIDERIK BRUNNER,
v Brnu, Frdlichergasse 3.
Uzorci se pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzoroev sa gospode krojače nefrankovano.
SS*
Lekarna
^TRNKOCZV
poleg rotov/a v I^jaitoljaiii,
h k ratu
HOMEOPATIJA LEKARNA.
FRAN KAIHER,
pTjL^lna-T in prodajalec orožja,, (580-3) v Židovskih ulicah v Ljubljani,
....^   | ^
Za poletno saisono se posebno priporoča:
TVfnllll^ni 42lft(' *K najsvežjih gorskih malin napravljen, zmešan s soda-ITlflllllt III ofP"j \ odo ali nekaterimi  kapljevini haiu-rične kisline, daje
prijetno, hladilno pijaco, '/i kg. 45 kr., 1 kg. 80 kr. s steklenico vred. Ifnvilft Vil  u<tlil4*tii. ntMrt* P,oti K"hi''"'m pegam, ojfercem, raozu-lUdAllU JjA  MMlIMIl   |>Pgt! ]jtnn, rudečiei obraza itd. Kolo ohranjuje vedno belo, nlad o, čia o in nežno ter daie obrazu mladostno svežost. — 1 lonček 50 kr., glvperimtko uiilo /.raven 12 kr., v kope 62 kr.
lUilVlln V U   ll lirin  nf*P<a»    Najboljše in m.jgotovejše sredstvo proti UlOAllV M*n  lAUljd  utcan, kurjim očesom in utrjen ju kože na nogah. Treba je samo trpeč  del uainazsti s čopičem  n v kratkem mine vsaka bolečina in vsakeršno ntrjenjt- kože.   Steklenica z navodom, kako se rabi, in čopičem 40 kr. 0 tej izvrstne) tinkturi prišlo je mn« o pohval.
Dalmatinski mercesni prašek, V&^JSt
in odpravijo vsakovrstni merčesi, muhe itd.   Pd 20 kr. i;i 40 kr. Razpršilni aparat 30 kr. (494—8) Ti izdelki in vse dru»e nenavedene sloveče specijalitete razpošiljajo se po nizkih cenah in sveže vsak dan pO pošti.
zahvaljuje se ča-stitim kupovalcem za dosedanje zaupanje in priporoča za lovsko sezono svojo obilno in bogato preskrbljeno zalogo lovskih pušk najznamenitejših tovarn in lastnega izdelka, — kakor
tudi vsakovrstnih priprav za lovce, za potnike velika izber revolverjev itd.
Poprave se hitro in  ceiić izvrše".
Za mnogobrojna
naročila prosi z velespoštovanjem
zgornji.
J. & S. KESSLER v BRNU,
I Vrflinuiulov«' nli«*<- st. 93,
(G07- 2;                 razpošilja po postnem povzetji:			gld.	kr.
3'	4 ,„„ra blaga za moško obleko » i«.	modno	375	
3'	4..tablaga za moško obleko	s dežne modno	5-	
3'	Tllffol ZM Ul0!^0 oldeko in pr \ leke kožuhov, črn, 4 metra  IUIIuI moder, rujav, siv		81-	
2'10 metra t) 13Q3   Z3   0Q    3ČB  (tudi za Ženske) modno, fino			61-	
21	lo,,,,,, blaga za zimsko suknjo:;	ko fino	10	-
1 nriflll  6t0IOroLi M IneMIkuve in lovske shltnje, LUUull   OlUjCIoM  barvah, 135 cm. širok.   1 meter		v vseh	2	50
Uzorei in črnilniki zastonj in franko. Neugajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame.
Naznanilo in priporočilo. \
Udano podpisani uljudno naznanjam, da se moja A
knjigoveznica!
od IO. maja t. 1. nadalo- nahaja na  SV« 1'etra 1
ceMtl St. O, nasproti gostilne .prt avKtrijskemu ce- ^
sarji". — Priporočam s^ čast. naročnikom, d>i me v *
novem stanovanji podpirati blagovolilo, kakor ho me -\
do sedaj.   Skrbel bodem, \selej naglo in dobro po- jj
streči, kar mi je lahko mogOeti vsled b-po in drobni "
urejene kn.jigove/.nice. osUrliljene /. najboljšimi in nuj- S
novejšimi stroji  /a i/, ejovanje raznovrstnega (b;lu. tj Priporočam se čast. p]ed-*tojiiikoiii in knjižničarjem
čitalnic in bralnih društev, članom „Mat.ee SlovJtlSko" \
in družbe sv. Mohora za vezanje društvenih kn ijr. ^ Izdelujem vsakovrstna knjige ezna dela za urailnije in župnije, kakor glavne knjige, zapisnike itd., ter
se priporočam za galanterijska In ksrfonaimv dela z S
zagotovilom nizke c«'ne im brze postn žbe.   Vna.jim 2
naročnikom  pripravljen  ■•em pri  večjih   pošiljfttvah !1
povrniti vozne in dru^e stroške. Ljubljanske gg. na- a
ročnike pa opozarjam, katerim čas ne dopušča za- *
radi oddaljenosti mi delu i/.roCiti, naj blagovolijo po q
dopisnici naznaniti uatančuo dan in uro,  kdaj naj M
pošljem ponj ali ga sam prevzamem.   Vedno bodem i!
pripravljen vsako najmanjše delo prevzeti in točno „ izdelanega vrniti.
Z odličnim spoštovanjem JJ
FRANJO DEŽMAN, [
(327—15j knjigovez.
Izdatelj m odgovorni urednik: Ivan Ž^ieniuar,
Vinica BERNHARDA TICHO v BRNU,» nizpo^ilju po postnem povzetji:                          («20—l)..				
v Žensko sukno. iz eiste volne, v vseh modnih   barvah, 10 metrov   ■ h popolno obleko, 100 cm. široko. mm «.i«i. h__. ■■	Zimski niger-loden, najnovejše in najtraj-nejde za ženske obleke, 100 cm. širok >. IO inetr. gl«l. 5.50.	Indijski Me, pol volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, 100 cm. široko. IO nictr. gl<l. 4.50.	Volnen rips,1 60 cm. širok. IO nictr. gld. S.40. Kašmir, ' pol volna, • 100 cm. široko. • IO me t r. gld. 4.—.	Črni ]\ 100 cm. širok, ki je prej   veljal   60 kr.\ prodajam, dokler ga je kaj v zalogi, IO nictr. gld. 4.54».
BarliantzaoliloaO, j      lepi uzorci, ki  se sme  prati, v ostankih od 10 do 11 | m utro    60 cm. širok, [         za obleko. ■■ Uld. a.54». mu	Valerie-pol volna, najnovejši modni uzorei, najboljše za zimsko obleko, tiO cm. širok. IO inetr. gld. 4.—.	Domače platno, 1 kos*jiširok gl. 4.—. 1   - V«   -    » «— King-tkanina, boljša, kakor prej nato platno, 1 kos 30 vatlov, celo .. mu ciid. 5.80. mu	OXFORD, sme se prati, najboljše baze, 1 kos 29 vati., čel. ■1 (.lil. 4.50. ssa Kanafas, 1 kos feigl kI. 4.8O. 1   n   rudeć H 5.20.	1 rips-garnitura, obstoječa iz 2 posteljini) odej in 1 nam. prta. ■1 tild. i.54». mu ljutegarnitura, 2 post. odeji in 1 prt. ■1 <Uld. S.50. ■■
I Brnsko volneno blago obleke, Ipaimerston,  harlein,  mandarine,  za zimske Isukrje in ogrtače, kakor tudi tiifel, loden, 1 peruvienne,   dosking,   v   odreskih  za celo i     obleko in suknje, za polovico cene.		Velika zaloga tkanih naglavnih robcev, v vseh barvah, 1 kom. </4 velik,  Kld. 1.70. Kentslci tttilleM ali tkani ženski jopiei, 1 kom. največje vrste ■sigi«!. 2.:to. M	Partija volnenih ogrinjal za dame, 9/4 dolo, v vseh gladkih barvah, kakor tudi pisani, poprej K'd- 4.50, sedaj za ničevno ceno fjur &i<a.. 2.—. -mm Prodajalcem na drobno da se 5°/0 rabata.	
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*