Posamezna Številka 1 K. 160.
PoStnina plaiana v gotovini.
VLlnMlanl, vsonoto, dne it, julijo im
Leto XLVE
• SLOVENEC« rolja
M p »iti bi »w strani Jogo« V start je in * Ljubljani: in velo leto naprej. K 18*— sa sol lata „ .. „ 9(K-M M trt lata * .. „ 45*— sa aa mase« „ .. „ 15'—
la taozamtvo celoletno K 240i»
ea Sobotna Izdaja: a Ste oelo leto ..... K 30'— gn inosamitn. • > . „ 35-—»
ni. TnKnrntll mamnat — — unvroui — T^
tlfloatolpaa petttvrstn (M mm široka tn 3 mm visoka atl n)a
prostor) ca enkrat . . . p® K 4*39 aradni naglasi, podana itd. .... po K
Ttl večjem naročila popub
Hajmanjst oglas 59/9mai K UL
Izhaja vsak dan hrvzemSl po> nedeljek ln dan po prasnlkn, eb S. url zjutraj
MT Uredništvo je t Kopitarjevi nllel it«. B/m. Rokopisi aa na vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urada, telet štv. 50, npravn. štv. 328.
■ne»» arrrrn
Političen list za slovenski narod.
Uprava je t Kopitarjevi nI. 8. mm RaSnn poštna Hran.
ljubljanske it. 650 sa naročnino ln št. 349 sa oglasa, avstr. ln češke 24.797, otjr. 23.511, botn.-haro. 7563.
Dr. 'J. P.
Londonski pakt — vojna nevarnost.
Denimo, da Italija vkljub Giolittijevi najnovejši izjavi, češ, da on ne more razumeti, zakaj ne bi dva civilizirana naroda uredila svojih zadev v mejsebojnem sporazumu, vendarle izvede aneksijo krajev, ki jih je zasedla temeljem ,'ondonskega pakta in premirnega določila, kakor so zopet poročali te dni časopisi.
Za ta skrajno neprijetni slučaj treba hladno računati posledice za obe državi. Iz umljivih razlogov bi bile v danem slučaju gospodarske posledice za obe mejni Idržavi silnega pomena: ustvaril bi se za dolgo časa nevzdržljiv položaj. Zakaj Jadransko morje bi postalo izključno italijansko morje, nekako italijansko jezero, ki bi služilo v prvi vrsti italijanskim trgovskim ladjam, kar v bistvu ravno hoče do-iaeči londonski pakt. V Trstu in Reki bi Imela Italija glavno kontrolo nad blagom, ki bi odhajalo iz zaledja in dohajalo v zaledje. Italija kot glavna prevažateljica bi Zaprečila vsako tujo konkurenco, Jugoslaviji pa kar diktirala pogoje za — plovitev. Jugoslavija bi prišla v zelo mučen položaj, da bi bila prisiljena postati zaledna kontinentalna država, kakor so vse druge iz Avstroogrske monarhije nastale države Jrazven Rumunije). Zgodilo bi se, da bi ji »astavil nekdo, ki ima dovolj morja krog (in krog naravni dostop na tisto morje, !ob katerem ravno leži več kot dve tretjini tajene vzdolžne morske meje. Zabranil bi ji prosti trgovski razvoj nekdo, ki si po Krivici lasti predpravice v morski poli, ki pa bi tudi ne imel za to nujnih takih sa-molastnih predpogojev, ki bi mu dovoljevali policijsko službo v Adriji,
Italiji se morda kako posreči, da za nekaj let doseže namen, ki ga očituje v londonskem paktu, da bi namreč preprečila ea gotovo dobo prosti razmah jugoslovanske trgovske in vojne mornarice. Toda tudi to je zelo kočljivo vprašanje, če pomislimo, da je Italija po številu prebi-yalstva v resnici v primeri z Jugoslavijo pravcat hrust, da pa je njeno trikratno število v primeri z jugoslovanskim vendarle ,v žilavosti in naravni sili dokaj šibko- Zakaj naravno bogasto in razvoj industrije bosta gotovo pomnožili število prebivalstva v Jugoslaviji. Na tej strani je Jugoslavija na boljšem, dočim preobljudena Italija na slabšem.
Saj more Jugoslavija z naravno svojo močjo vedno preživljati istotoliko število prebivalstva, kakor ga ima Italija danes, dočim ga Italija danes ne more in ga nikoli ni mogla brez tuje pomoči.
Italija je torej glede gole številčne moči za gotovo daljšo dobo res da absolutno močnejša, toda hkratu tudi uprav radi te moči — slabejša, ker svojega ljudstva sama iz sebe ne more prehranjevati, kar pa je za vsako gospodarstvo predpogoj trdnosti. Zakaj nujna posledica pre-obljudenosti in pomanjkanja in bede je odtok delavnih produktivnih sil v tujino. Pred vojno je bil ta odtok velik, po vojni bo še silnejši! Dejstvo je, da je morala italijanska vlada letos marca meseca ukiniti svojo prepoved izseljevanja, ker ni mogla več delavskih mas nasičevati, in ker italijanska industrija ne more radi krize v dobavi premoga, nuditi stotisočerim delavcem, vrnivšim se iz vojne službe, pre-potrebnega zaslužka in s tem stalnega bivanja v domovini. Dovolitev izselitve pa je došla vkljub trajajočemu — vojnemu stanju. In to je za Italijo, ki še do dandanes ni demobilizirala, preznačilen pojav. Priča, da mora Italija puščati sama sebi kri, ko jo nujno potrebuje na — mejah in se še ne ve, kako bo z bodočnostjo. Odtok iz Italije jc bil in ostane stalna prikazen, odtok v Jugoslaviji bo vedno manjši; čim urejenejše bodo razmere in čim več prilike za delo bo nudila njena razvijajoča se industrija.
Jasno pa je, da bo čez čas dotok produktivnih sil v Jugoslaviji večji kot pa odtok, nasprotno pa vse kaže, da bo v Italiji vedno večji odtok produktivnih sil v tujino. V slučaju prijateljske politične zveze bi velik, ako ne glavni del odvišnega delavstva Italije dobil delo in zaslužek ravno v razvijajoči se Jugoslaviji, ki bi lahko postala za italijanske delavske mase kaj vabljiva dežela, ker bi mu nudila dobre življenjske predpogoje. Italija bi v tem, a le v tem slučaju pravzaprav dajala svoje ljudi Jugoslaviji na začasno rejo. Prihranki delavčevi bi hodili v vedno večji meri v domovino, čim razvitejša bi bila naša industrija.
Skratka: delavsko vprašanje je za Italijo kritično vprašanje, za Jugoslavijo ni in šc dolgo ne bo ker lahko prehranjuje sama iz sebe kot trdi general Sarkotič v reviji »Das neue Reich« tri do štirikratno število prebivalstva. To pa je še daleč. ■ !
Ravno število prebiValstva je v obeh državah v obratnem razmerju do produktivnosti njune zemlje. To pa znači za Jugoslavijo velik plus za bodočnost, kar mora gotovo tudi silno vplivati na ekspanziv-no silo mlade razvijajoče se države, ki bo zato gotovo prej ali slej. že iz notranjih gospodarskih razlogov prisiljena, da prične misliti na prosto krejanje v Jadranskem in Sredozemskem morju! Možno, da je danes Velikosrbom in Samosrboin drago in kaj ljubo, če se trgovski promet z Ju-
goslavijo vrši pred vsem preko Solftna, ker bi ta pot gotovo največ koristila •srbskemu delu države, morda jc U po* tudi Italiii najljubša, ker hoče Jugoslavijo potisniti od najbližje in najnaravnejše polti do morja in jo ravn> s tem v gospodarskem razvoju zadrževati, dokler le možno; eno je gotovo, da pride čas, ko bo sleh^r/nemu prebivalcu Jugoslavije jasno, da je najcenejša prometna pot za veliko večino prebivalstva v vzdolžni smeri med Trstom in Skadrom. In ta čas ni tako daleč, ko bo tudi Velesrb prekalkuliral, da ni' tako brez pomena tudi zanj, če je n. pr. Slovenija gospodarsko najbolj prizadeta, ako ji ostane za večno zaprta prosta pot rta morje preko Trsta in Reke. Danes še nti pogleda v koristi in izgube celote; dane*s še vsi preveč gledamo samosrbske, sarmrj hrvatske in samoslovenske koristi: pridte pa gotovo čas in sicer kmalu, ko bomo začutili vsi brez izjeme kako silno so s't zvezali naši skupni interesi glede na jadransko vprašanje. Ako je kdaj kateri sjrbski ali hrvatski politik pozabil misliti na koristi celote pa gotovo čez kratek čas nfe bo več! Zakaj izguba in pasivnost enega bo oško-dila tudi drugega- In tako pridte gotovo spoznanje, ko bo šel vsepovsod širom Jugoslavije en glas: »Tako ne sme in ne more iti dalje!« Zaprto morje ali italijansko jezero z Valono in Ankono kot izhodni in zapiralni trdnjavi pomeni za Jugoslavijo nevarnost vojne za življenje fe smrt za za slučaj, da obvelja londonski pakt v večji ali manjši izdaji.
Kadarkoli pride do tega, čfe sploh pride, bo izkazalo, kaj pomenijjo ^strateške meje« za narod, ki mu je hudobni sosed pred vrata nanosil barikado iri naperil ka-none na izhod- Izkazalo se bk) tedaj, kaj pomeni dvakratno ali trikratno število prebivalstva, ki ga gloje moralna zavest krivde, in kaj pomeni naravrta in moralna sila naroda, ki ga žene sveta misel, da mora imeti prosto pot v božji svet — za vsako ceno-
Izvršitev londonskega 'pakta pomeni za Jugoslavijo vojno napovejd na življenje in smrt-
Ali se čuti danes Italija« še tako silno bojevito kot takrat tik po tisti »historični velezmagi«, ki so jo doživeli samo italijanski žurnalisti in diplontati, vojaki pa ne? Ali se bo morda čez (deset let? Gotovo neprimerno manj kakor danes- O tem ni nikakega dvoma. Zato ni za Italijo drugega izhoda kakor ta, da voli med prostovoljnim uničenjem ali fpa priseljenim uničenjem zastarele listino, iz leta 1915- V novih razmerah dela razbprit in dalekovi-den politik dogovore, ki prinašajo takoj in še dolgo po sklepu potrebpe koristi. Italija naj ne zamudi ugodne prilike, postati
iskren posredovatelj med balkanskimi 'državami. Zakaj nove velesile so na vidiku, ki jim Italija ni in ne bo nikoli več kos. Svet se ureja sam v protislovju s smernicami zastarelih pilotov, ki niso v skladju z odrešilnimi Wilsonovimi točkami.
a a m m
Svoboda je kakor zdravje: Ko narod nima svobode,ko osramočen poveša glavo pod tujčevo pestjo, tedaj koprni po njej iz vsega srca in z vso svojo močjo. Potem se je pa polagoma navadi, ne ceni je več, najsi je pridobljena še s tako težkimi žrtvami. Tudi pri nas se zgodi, da ta in oni pozabi na strahotne dni svetovne vojne in da ne more doumeti velikega pomena politične svobode, ki jo je prinesla našemu narodu jugoslovanska država.
Bolj bi se pa zavedali, kake odločilne važnosti je, da je naš rod podrl vse mostove, ki so vodili v Avstrijo, če bi se spomnili, da jugoslovanska država ni plod slučaja, ni samo sad svetovne vojne. Naše narodne samostojnosti bi ne bilo, ko bi se bil narod izneveril idealom svojih dedov. Tako pa je bilo ljudstvo, predvsem naš mali človek, čuvar krščanstva in slovenstva v naših zemljah, in to v vseh stoletjih, tudi takrat, ko ni bilo slovenske inteligence. V bojih za svojo staro pravdo in svojo zemljo težko preizkušeni kmečki narod m izgubil nikdar izpred oči treh idej: Ljubezni do svoje rodne grude, vere v zmago vsega dobrega in zavesti socialne vzajemnosti. Jugoslovanska država je zgrajena na silnem temelju: Trupla tisočerih tihih junakov so se pogreznila v močvirje, kot. žrtev bodoči državi in na njih je zgrajena naša svoboda- Kmetski uporniki, vsak mož značajen in trd kot kremen, so legli v grobove; in za njimi so šli tihi, skoro nevidni kulturni delavci po naših vaseh, gla-dni idealisti, ki jim nikdo ne ve imena. Oni so učili ljudstvo gospodarstva, dali so mu tudi kruha resnice, in niso vprašali po plačilu- In tako je polagoma rastla notranja moč slovenskega plemena, kulturno izobli-čeno in pripravljeno, da se samo vlada, je doživelo svetovno vojno. V prepadu bede in nesreče je s silnim in krepkim zamahom slovenski duh dopolnil, kar so zidali očetje: Svoj dom ,v katerem naj je mnogo, mnogo svobode!
Zazdi se pa včasih, da je silni napof zadnjih let izčrpal najgloblje sile našega rodu. Zdi se, da mnogi ne vedo, kaj naj počnemo s svojo svobodo. Rane, ki jih je zadala vojna, so se, komaj zaceljene, zopet odprle. Doba težkega, nehvaležnega dela je pred nami in to delo bo mogel dovršiti samo rod, silen po svoji nravni moči, po svoji požrtvovalnosti in zdrav do korenin.
LISTEK,
Jezersko.
Pisc dr. Rudolf pl. Andrejka.
(Dalje)
Kočna ni gladka stena, ampak je vsa faziedena in razorana, premrežena s tremi poaolžnimi s snegom in z melino zasutimi žlebovi ali dolinicami. Srednji žleb, najvišji, ves napolnjen z razdrobljenim kamenjem in ob robeh ter proti vrhu s snegom, ima podobo velikanskega navzdol obrnjenega sto-
Eala, se proti vrhu vedno bolj zožuje, pre-aja v ozko ostrogo, ki sega do vrha. Ta Žleb, ki se spodaj razširi v velikansko korito, domačini nazivljejo P o v n a ali P o v -nova dolina (v špecijalni karti: Rovna dolina). Ta dolinica deli Kočno v dva dela. Na vrhu tvori ostro škrbino, ki loči zaokroženi desni vrh (2484) od špičastih levih dveh (2442 in 2541). Vrh 2484 imenuje spec. karta Kokrsko Kočno, ker se dviga ravno nad Kokrško dolino in jo v Kokri imenujejo Kokrško Kočno. Ta del Kočne, desno od Povnove doline, je lažje pristopen kol levi, ki je, izvzemši žleb nad slapom, sploh ne-pristopen.
Kadar lovci napravijo lov na gamse, gre prejšnji dan eden v Kokro, prenoči pri Suhadolniku in dru«Jo <utro naoodi divje
koze v Povnovo dolino. Na desno ocl te doline je Široka dolina, ki ima obliko velikanskega na glavo postavljenega trikotnika. Tudi ta žleb je ves napolnjen z gruščem in ni težko pristopen, ker je skalovje že deloma obraščeno; tukaj prehaja Kočna v Veliki Vrh. Lovci hodijo s Široke v Povnovo dolino; pa tudi naravnost po steni gori ali pa z z mecesni poraščenega, strmega Mecesnovca je dohod v Povnovo dolino. Toda prehod z Mecesnovca, poraščenega prednjega obronka Kočne, v Povnovo dolino je precej nevaren. Je sicer kratka, samo kake 4 m dolga, a silno ozka polica, široka komaj za stopalo čevlja. Pod polico pa je temen prepad in tudi prijeti se nimaš nikamor. Noge ne moreš postavljati eno pred drugo, ampak le eno za drugo; a če napraviš le en ponesrečen korak, boš čez nekaj sekund sigurno ležal z razbito glavo v temnem, skritem prepadu med navpičnimi stenami Kočne. Zato ta prehod porabljajo le najbolj drzni lovci in celo tako pogumen in spreten lovec, kot je Joža Saje, ki je v vojski zgubil levo roko, pa je je vendar še zdaj strah divjačine, je rekel, cla ga je treba en požirek pogoltniti, predno gre človek čez to ozko lašto.
Če gledamo z jezerske doline proti Kočni, vidimo na levi strani slap, ki pada čez široko, navpično odrezano steno. V toplih pomladanskih in poletnih mesecih, ko se topi sneg, in ob času deževja, je slap iako močan. Voda prihaia od top.ečetfa se
snega, ki leži v mogočne:|n vijugastem, zakrivljenem žlebu nad slapom. Domačini imenujejo dolinski žleb nad slapom: Nad Čečico.	'
Na desni strani slapa vodi lovska steza na Čečico; od tut pa se lahko gre na greben na škrbino »Vratca«, od koder vodi lepa steza k Češki koči. Lovci pa gredo tudi dalje po jarku ali žlebu nad Čečico in pridejo za Kup. Kup, to je mogočna, navpična, naprej pomaknjena stena Kočne med žlebom nad slapom in med Povnovo dolino. Za Kupom je nefkako sedlo in lovci trdijo, da je to jako prijeten prostor. Tukaj povživajo svojo mavžuo ali malico in se pogovarjajo o svoji lovski sreči.
Kaj pa, ali jc mogoče priti na vrh Kočne s te, severne shrani. Na ostre vrhove na levi strani Povnove doline (2442 in 2541) je popolnoma nemogoče priti, ker je tukaj stena gladka in navpična. Redkim veleturistom se je posrečilo, da so prišli iz zgornjega dela Po-rnove doline spreko-ma po steni, ne po grebenu, na zaokroženi desni vrh (2484 Koki;ska Kočna). Nekateri lovci so tudi že prekoračili škrbino nad Povnovo dolino. Toda to je sila nevarno, ker je proti vrhu sntig zelo strm in so med snegom in steno globoki prepadi. Lovec Joža Saje jc pripovedoval, da je prišel nekoč v jesenskem času s kokrške strani tu črez, toda bilo je zelo nevarno, strmi sneg je bil zmrzel in zledenel.
Bivši Make kov pastir France P r e -
lesnik je pravil, da. je skušal priti po grebenu, po rezu na vrh Kočne. Kdor Pre-lesnika pozna, ve, cla ni malo spreten v plezanju po čereh. Pa je zašel na mesto, kjer ni mogel ne naprej ne nazaj, in dasi bos, se noga ni več prijemala skale in se je moral z nožem vrezati v palcc na nogah, da se je kri prijemala gladke skale.
Veličastna je Kočna vsled svoje divjo-sti. Njeni vrhovi so vsi razjedeni in raz-pokani, in če stojiš na vrhu Kočne, se skoro bojiš, da se zdaj pa zdaj razruši pod teboj prepokano skalovje, da se ti sesuje vrh pod nogami in da s pečevjem vred te-lebiš več sto metrov globoko v prepad.
Geologi pravijo, da je pred 10—20.000 leti vladala na zemlji ledena doba. Celo leto jc bila zima, velik del Evrope, med tem tudi naše kraje, je pokrival trajen sneženi prt, kakršen leži n. pr. šc danes nad Grenlandijo. V gorah se je sneg polagoma spreminjal v led in z gora so se valili v nižave kakor ogromne zmrzle reke ledeniki. Na Koroškem je pokrival dravski ledenik celo Rožno dolino, na Kranjskem je segal savski ledenik do Radoljice, na Goriškem jc segal soški ledenik še daleč pod Tolmin. Ledenik se je počasi pomikal naprej, povprečno 100 m na leto, od obeh' strani pobočij, mimo katerih jc ledenik drčal, jc padalo nanj kamenje in skalovje, nastale so na obeh straneh ledenika skalnate meline ali morčne, in če sla se dva ledenika združila, ie nastala poleg stran-
In ta novi rod, to mlado armado bojevnikov za krščansko Jugoslavijo bodočnosti, naj nam ustvari orlovstvo- Nikdar nismo videli v njem samo telovadnih zborov. Ne samo zdravo, v naporu izklesano, utrjeno telo, ampak tudi zdra-v, silen, globokoveren in jugoslovanski duh mora hiti bistven znak Orla- Stotine, ki stoje pod belim praporom orlovstva, so izšle iz ljudstva in vanj naj zanesejo poživljeno misel krščanskega kulturnega gibanja, tisto misel, ki jo je skozi stoletja nosilo naše ljudstvo v svojih prsih in ki ga je obvarovala propasti.
Ta mladi rod bo stopil v Mariboru pred široki svet. Na častnih tribunah bodo stali zastopniki Slovakov, naroda revnih kmetičev pod Tatrami, naroda, ki je, kot mi, obstal v borbi za svoio zemljo, ker je bil veren. Na naše Orle bodo zrli češki bratje in štiridesettisoč mladih src ob VI-tavi in Moravi bo bilo zanje. Od znp?da pridejo iz Francije, Anglije in Belgije najboljši možje v Maribor, da vidijo borbo in zmago mladega rodu, ki je odločen, da s krepko roko pokaže smer v bodočnost.
Prvi veliki nastop krščanske jugoslovanske mladine bo prva preizkušnja notranje sile, ki jo ima orlovstvo. Ta tabor pa mora postati tudi kažipot na cesti v prihodnjost: Olj orlovske ideje mora biti, da si osvoji še ene tisoče, ki stoje danes ob strani; tako da bo orlovstvo pomenilo slovenski narod, njen " zdr® -••>< mladih teles, nepremagljiv po mogočnih nravnih silah mladih duš.
Dvignite Orli, pr<?nn«- krščanstva v Ju goslaviji! Ko vas bo \idel narod, bo v njem oživela krepka m delavna vera vase. Tako stojte v težki borbi, kot so stali vaš! dedje na obzidju taborov. Krog vas ie svet, deroč za bleskom, užitkom, vabo trenutka. V to temo in nemir naj zagrmi z glasom mogočne volje: Maribor! Plame.i, ki je gorel v prsih bojevnikov za staro pravdo, plamen, ki je rvetil trpečim slovenskim ro dovom, se ie užgal zopet v orlovstvu in razžarja notranjost tisočerih slovenskih src.
Vsa ta prava srca, vsa zvesta orlovska srca zdaj, — v Maribor, solncu nasproti!
LDU Belgrad, 15. julija. J11, redna se;a začasnega narodnega predstavništva se otvori ob sedemnajstih. Tajnik Manoj-lovič prečita zapisnik prejšnje seje, ki se sprejme brez pripombe. Potem se preči-tajo prošnje in pritožbe, Iti se izroče odborom, Prečita se poročilp verifikacijskega odseka, s katerim se odobrava mandat dr. Koruna namesto Petejana, ki je svoj mandat odložil. Prečita se poročilo o mirovni pogodbi z Bolgarsko, potem pa zahvala mesta Šabca za odlikovanje, ki ga je prejelo od francoske republike.
Zbornica preide nato na ustna vpra-žanja. Kot prvo pride na vrsto vprašanje poslanca Baniča na ministra za pravosodje glede delovanja sodišč v Dalmaciji, poslanec Banič pa izjavi, da odstopa od interpelacije z ozirom na najnovejše dogodke v Trstu, Splitu, Gorici itd. Za njim vstane posl. Biankini in vpraša ministrskega predsednika o najnovejših provokacijah Italijanov v Splitu, ali je kraljeva vlada točno obveščena o teh dogodkih, koliko naših
državljanov je padlo in koliko je hudo ranjenih, koliko časa misli trpeti zločine italijanskih častnikov v Dalmaciji, kakšno zadoščenje namerava zahtevati od italijanske vlade, kaj je storila, da onemogoči nadaljnje take dogodke. Kot drugi interpelant .vstane posl. dr. Angjelinovič, ki vpraša ministrskega predsednika in zastopnika ministra za zunanje stvari, kaj misli storiti vlada, da se umaknejo italijanske čete iz Splita. Potem vpraša posl. dr. Grisogono, ali so vladi znani dogodki v Splitu, koliko je mrtvih Li ranjenih, ali bo vlada zahtevata odškodnino in ali bo delala na to, da se odstranijo iz Splita italijanski mornarji. Na ta vprašanja je odgovoril ministrski predsednik dr. Vesnič.
»Gospoda! Na stavljeno vprašanje ml je čast odgovoriti nastopno: V nedeljo dne U, t. m. ob 22. s© je pojavil v mestu Splitu veji k nered, ker so italijanski podčastniki z neke hiše sneli našo državno zastavo, ra;:obešeno zaradi našega narodnega praznika, kar je naravno izzvalo vznemirjenost naroda. Za italijanske častnike, ki so se ta večer nahajali na kopnem na splitskima ulicah in o katerih so najbrže mislili, da so v nevarnosti, je priplul motorni čc!n, na katerem se je nahaial tudi poveljnik italijanske vojne ladje »Puglia«. Italijani so fe motornega čolna začeli streljali, na kar so naši odgovorili. (Bravo! Ogromno odobravanje.) Pri tem spopadu je padel en naš državljan, dočim so na italijanski strani bili ubiti oziroma hudo ranjeni ka-petan Gulli in dva mornarja. Ob 23. se je že povrnil mir, četudi je vznemirjenost trajala etalje. Kratko nato je kapetan Gulli podlegel svojim ranam. Pogreb umrlega k?petana se ni mogel vršiti v Splitu, ker \t deželna vlada v Dalmaciji odklonila to bojazni, da bi ne došlo še do večjih nemirov. Gospoda! To je istina iz dosedanjih uradnih obvestil, ki jih je dobila vlada o tem obžalovanja vrednem dogodku, Kr. vlada obžaluje vse žrtve, ki so padle pri tem spopadu in razume se, v prvi vrsti one, ki padli kot nedolžne žrtve. Ker je ves dogodek zelo delikatne narave in zelo vpliva n,i odnošaje med Italijo in našo državo, je kr. vlada smatrala, da naj se dosedanja poročila najizčrpneje popolnijo in ko bo vlada dobila tako popolnjene podatke, bo kr. vlaida storila ono, kar ji nalaga dolžnost kot čuvarici interesov naših državljanov. Na srečo se nahaja v Splitu še eden jako kvalificiran zastopnik zaveznikov, t. j. ameriški, admiral, ki si je tudi nadel nalogo, da stvar preišče z objektivnostjo, ki je lastna državi, katero zastopa. Trdno smo uverjpini, da bodo poročila, ki jih pričakujemo od pokrajinske vlade, identična s poročili, ki jih bo predložil zaveznikom admiral Andrevvs, Ko bomo imeli vsa ta poročila v .rokah, bomo storili vse korake, ki nam jih raalaga dolžnost in to bo še en povod več :ca zaveznike, da bodo razmo-trivali vprašanje o nujnosti, da se odstrani vzrok tako fežkih in tako žalostnih dogodkov. Prosim gospode, ki so stavili vprašanje, da se v ttem trenutku zadovoljijo s tem odgovorom, ker vlada, dokler nima najtoč-nejših podatkov, ničesar ne more izjaviti niti storiti,«
Posl. Sušhik vpraša potem ministra za trgovino in industrijo o gospodarskem svetu, o katerem pravi, da je popolnoma birokratska ustanova. Minister dr. Ninčič ne more dati na io odgovora, ker se ne strinja s tem, da bi poslal gospodarski svet to, kar želi interpelant, da bi bil gospodarski svet. Posl. Sušnik pravi, da zadružništvu
skih še srednja morena. Ob svojem koncu, kjer se je ledenik tajal in spreminjal v reko ali potok, je odložil vse, kar je prinesel s seboj, nastala je sprednja melina. Zemljeslovci trdijo, da je ledena doba trajala najmanj 200.000 let in da se je štirikrat ponovila.
Tydi s Kočne se je v ledeni dobi pomikal ledenik v dolino pod Kočno. Bil je
11 km dolg. Pravzaprav sta bila dva ledenika. Eden je prihajal z Ravenske, drugi z Makekove Kočne,
Podnožje in dolini pod Kočnama domačini na kratko imenujejo »Pod Kočno«. N. pr. »Brkovčeva Lenka gre po pesek Pod Kočno,« (Lenka je hodila z lesenim vozičkom po pesek, da so gospodinje z njim »ribale« škafe, žehtarje, pfskre, ponovce itd.) Ali »Sekajo (les), spravljajo (seno) Pod Kočno«, Iz okoliščin se je dalo spoznati, da gre Lenka po pesek pod Makekovo Kočno in da sekajo in spravljajo pod Ravensko ali Ronsko Kočno.
Izraza: Gorenja in dolenja (Jezerska) K o t i n a , kakor jih rabijo v knjigah (n. pr. Seydl »Kamniške ali Savinjske Alpe«) in s čimer zaznamujejo dolini pod Kočno in Grintovcem, med domačini nista v rabi. Ljudstvo pravi: »Pod Mžkovo Kočno«, »Pod Ronsko Kočno«. Rdven, Ravni, z Ravni, v Raven (pridevnik; ronski, človek Ravnjanec), pomeni župnijo Sv, Andreja, ki sega do Senkovega znamenja. Prebivalci župnije Sv. Ožbalta pa se imenujejo Spo dčnjci (pridevnik: spodenjski). Oboji skupaj pa so Jezerjani in nc Jezerci, kakor se časih sliši.
Pa vrnimo se zoDet k ledeniku To-
rej dva ledenika sta se v ledeni dobi valila v Jezersko dolin^ in sla zasula dolini obeh Kočen z gruščem (»št-drom«) in s kamenjem. Ravenski led*lik se je ob prihodu v jezersko dolino _-^>ukal proti Sku-bru in se je pri Kazini "?ružil s spodenj-skim ledenikom. Odtod sta oba ledenika skupaj prodirala, na Spod. Jezersko do Podloga. Med potom sta odložila mnogo kamenja. Lede-isik Gorenje (Ravenske) Kočne je tam, kj«r se je zasukal proti Kazini, odložil rnno.go kamenja. To je mični Vernikov holm aji Vernikov »kogel«, kakor ga imenujejo domačini, okrogli, s trato porasli grič z jablano na vrhu na Ver-nikovem travniku blizu Pošte.
Ko je minula ledena doba in so nastajali toplejši časi, se je ledenik topil in se umikal vedno btolj v višavo. Ledenik se je tajal, in ker je bil svet pri Skubru višji, voda ni mogla odteči. Nastalo je jezero. Ljudje so se naseli'15 ob bregovih jezera na vznožju gora, voda je odtekala iz jezera skozi ožino pri Skjjbru. Stopil se je tudi | ledenik Spodnje (Makekove) Kočne in od-[ ložil pri Kazini toljko kamenja, da se je voda lukaj znova zajezila. Tudi tukaj je j voda preplavila doEfrio, jezero je segalo do Joža ali do Kazine, £ele, ko si je voda izkopala pot skozi grpbljo spodenjskega ledenika, je jezero odleklo. Dolini je ostalo samo še ime in pa mehka ilovica, ki se je nabrala na dnu jezera. Kjer se je le-ta popolnoma osušila, je 'Jako rodovitna, n, pr. okrog Sv. Andreja, kjer so sočni travniki ln rodovitne njive. KJpr pa voda ni popolnoma odtekla, tam mste ie kisla »voč«. 1 e močvirnate travnnke domačini imenu-
ne pripada niti en mandat ter obžaluje, da se vodijo računi o trgovini in industriji, ne pa o poljedelstvu, Z ministrovim odgovorom se zadovoljava toliko, da smatra sedanji gospodarski svet samo za etapo v nadaljnjem razvoju.
Potem vpraša posl. S m o d e j ministra za socialno politiko glede stanovanjskega vprašanja v Ljubljani, Centralna vlada 6e ni brigala, da bi ublažila slabe stanovanjske razmere v Ljubljani. Poverjenik v Ljubljani je izdal v tem pogledu naredbo, hvalil ministra za socialno skrbstvo, da je sklical enketo, ki se bo meseca avgusta sestala v Belgradu, Ker gotovi kapitalisti vplivajo na ministra za socialno politiko, da bi se ukfnila naredba ljubljanske vlade, naglaša poslanec, da ima ta naredba podlago v zakonih bivše Avstrije, ki še niso ukinjeni. Vpraša, ali bo gospod minister pospeševal izvršitev te naredbe. Minister za socialno skrbstvo dr. Kukovec pravi, da o navedeni naredbi ne more sklepati sam, marveč da mora tu sklepati ministrski svet, ki mora odločiti, ali ima naredba zakonito veljavo ali ne. NjCa samega se naredba niti ne tiče. Kar se tiče politične strani te naredbe, naglaša minister, da je šel poverjeniku na roko, da steri kar se more, dasiravno se od te naredbe ne more pričakovati mnogo usocha. Posl. Smodej pravi, da Sesedaj ni obstajala nikaka naredba, ki bi zahtevala, da se morajo naredbe pokrajins!'"i v'- 1 vlagati z naredba-mi centralne vlade. Vsled tega smatra, da je ta naredba zakonita. V ostalem se posl. Smodej zadovoljuje z odgovorom.
Nato preide zbornica na glasovanje o versailleski mirovni pogodbi. Glasova1© je 160 posancev, in sicer 155 za, 5 proti. — Na vrsto pride druga točka dnevnega reda: Drugo čitanje volilnega zakona.
LDU Trst, 15. julija. Po tržaških listih je imel v rimskem 6enatu bivši minister za zunanje stvari Scialoja govor o jadranskem vprašanju, v katerem je »7vajal:
Z mnogih strani se ie vl->di o"italo, da italijanska, mirovna delegacija ni dovolj energično postopala na mirovni konferenci in da zaradi tega ni imela uspehov. Zaradi tega sem primoran, da branim delovanje in trud naše mirovne delegacije. Da^i sta Anglija in Francija priznali londonski pakt, g{i drugi zavezniki niso hoteli priznati. V prvi vrsti moram omenjati odklanjajoče stališče predsednika Wilso-na, ki je bil od vsega početka proti izvedbi londonskega pakta. Iz angleške bele knjige in iz izjave novega poslanika Zedinjenih držav v Italiji jasno izhaja, da se predsednik Wilson trdno drži svojih idej. Ako bi se tej njegovi trdni volji upirali, hi to utegnilo imeti za nas zle posledice. Italija nima sredstev, da bi mogla sama izhajati in Zedinjene države ne pomagajo samo Italiji, temveč tudi drugim državam v Evropi.
Londonski pakt prisoja Hrvatski vso severo-vzhodno obalo Jadrana. Ja? sem bil orvi, ki sem povdarjal pravno stališče, da izvedba 'ondonskega pakta ne ovira, da reš^i ItaPjani uveljavljajo samoodločbo narodov, leda nobena druga država doslej ni hotela priznati tega argumenta- Ko pa Francija in Anglija izjavljata, da soglašala z izvedbo londonskega pakta, mislita pri tem, da se hrvatska obala mora priz-
nati Hrvatski. Torej bi uveljavljenje tega pakta naletelo na težave in spore.
Očitalo se nam je, da nismo dovolj energično zastopali interesov Italije na mirovni konferenci in da smo se odrekli londonskemu paktu. V prvi delegaciji je bil poleg načelnika, ministrskega predsednika, tudi Sonnino, avtor londonskega pakta. Ali ga je mogel on uveljaviti? V delegaciji je bil tudi Salandra. Ali se mu je posrečila namera? Bil je tudi poslanik Sal-vago Raggi, ki je vedno vztrajal tja paktu. Kdo ga more obdolžiti, da 6e je odrekel našim pravicam? Ali morete s tega vidika obsojati tudi Barzilaja?
Ko smo z drugo delegacijo, čije član sem bil tudi jaz, dospeli v Pariz, nas je pozdravila nota, podpisana po Clemenceauju in Lloyd Georgu in v kateri se nam naznanja, da se londonski pakt in kasnejše konvencije ne smejo smatrati kot veljavno pravne pogodbe, marveč kot bivši pravni akti, na čijih podlagi bi se dalo govoriti, To je takratni načelnik delegacije Tittohi sporočil zbornici dne 7. septembra 1. I Na to noto, ki nam jemlje orožje, katero imamo tako trdno v svojih rokah, smo odgovorili z vso odločnostjo. V zvezi s tem so zavezniki takrat od nas zahtevali, naj umaknemo svoje čete iz Male Azije. Odgovorili pa smo, da tega ne moremo storiti, ker smo jih tjakaj poslali v sporazumu z mirovno konferenco.
Kar se tiče teritorialne strani londonskega pakta, povdarjamo, da ta pogodba pravno še vedno obstaja in tvori zaključek pogajanj, toda obstaja še druga re,-šitev jadranskega vprašanja, to je Wil-sonov načrt, ki ga je predsednik Zedinjenih držav predložil v svoji spomenici dne 9. decembra 1. 1, Ta načrt predvideva vmesno državo z Reko kot glavnim mestom. Meja z Italijo bi šla od rtiča pri Plo-mlnu na zapadni istrski obali čez Učko proti zapadu ter nato do Trnovskega gozda. Udejstvitev te vmesne države bi po-menjala, da mora poleg 200.000 Slovanov živeti manjšina 40.000 Italijanov, kar bi imelo za posledico, da bi bila ta manjšina vedno zatirana. Proti temu načrtu se mora Italiji upreti.
Svojemu nasledniku v mirovni dele« gaciji sem mogel zapustiti to-le dedščinOj londonski pakt je še vedno veljaven, ab pa še druge rešitve, katere lahko sprejmemo, ali jih pa odklonimo, pot do pogajanj je torej odprta.
OPUSTOŠENJA IN ROPI <Y TRSTU.
LDU Trst, 15. julija. Današnji »Lavo* ratore« prinaša podrobnosti o opustošenjih, ki jih je italijanska druhal povzročila na imetju Jugoslovanov v Trslu. Vrednost Narodnega doma ceni list na deset milijonov lir. Od ponosne, mogočne stavbe, kj sloji na največjem in najlepšem trgu tržaškega mesta in je imela pet nadstropij, je ostalo golo, očrnelo in razpokano zidovje. Stopnice, balkoni in streha — vse se je sesulo. Včeraj, 14. t, m, okrog 10. ure je padlo na cesto nekaj težkih kamnov, del obstrešnega paža; pokopali so pod seboj tri osebe, ki najbrže ne bodo okrevale. — Ugotovilo se je, da se je požar hkrati zanetil na treh krajih, na dveh mestih v pritličju in v četrtem nadstropju, Razjarjena množica je ovirala požarno brambo, ki se pa tudi ni preveč požurila s svojim delom. Omejila se je zgolj na to, da se ogenj ne razširi na sosednja poslopja. Ni izključeon,
jejo »luža«, slovenski Korošci onstran Jezerskega Vrha bi jim pa rekli »blato«.
Zgodovinar Valvazor poroča, da je bilo še za njegovega časa na Zg. Jezerskem trajno jezero. Kdaj je odteklo, ni znano. Sporočilo pravi samo, da je bilo svoj čas župnišče pri Skubru in da je pogorelo, ž njim vred pa tudi vsi stari zapiski. Domačini vedo povedati, da bi bil nekoč neki župnik skpro vtonil v dragi pri Skubru; moralo je biti še v tistem času, ko je še odtekalo jezero, ker zdaj pri Skubru ni take drage, da bi človek v normalnih razmerah mogel utoniti.
Ledenik izpod Makekove Kočne je pustil za sabo cele griče kamenja (»kogel« za Mlinarjem!), Makekova in Mlinarjeva hiša stojita na ledeniški groblji. Tudi. grič, na katerem stoji nova cerkev Sv. Ožbalta, je ostanek ledenikove morene. Do tu sem je segal ledenik, Na svoji poti izpod Kočne je pustil vse polno grušča, kamenja in skal, in malo rodovitni z gozdom poraščeni svet na obeh straneh Jezernice okrog Kazine, imenovan »Kamenje« (v Kamj'1),* je svoj čas mogoče sestavljal tisti del Kočne, ki se zdaj imenuje Žleb had Čečico ali Pov-nova dolina. Tudi peščene malo rodovitne njive in travniki (takoimenovane »peskar-ce«) na Mlinarjevi kmetiji pričajo, da so to ostanki ledeniškega grušča, ki ga je prinesel ledenik s Kočne. Tudi veliko skalo sredi travnika pri Mlinarjevi Fužini ali skalo s sv, razpelom pri Jožu je prinesel ledenik na svojem hrbtu izpod Kočre. Ce-
* Primerjaj k tej razlagi Ukanco v Bo-hiniu. — Pis,
sta, ki vodi s Spod, Jezerskega na Zg, Jezersko* je speljana po ledeniški grobji, ki jo je pustil za seboj ledenik na svojem potu.
Na Grintovec in Skuto, Bolj
priljudna in gostoljubna kakor Makekova Kočna, ki za turiste nima nobenega pota na svoji sprednfi strani, je Ronska ali Ravenska Kočna. Da razumemo pod to besedo vrhove Grintovec, Dolgi Hrbet, Štrii-ca, Skuta, Rinka, Križ, sem že omenil. Češka koča nam je že znana. Udarimo jo višje!
Iz Češke koče si v 2 urah na Mlinar-skem Sedlu, Do Zgornih Ravni je pot lahka, na Zg. Ravneh jg. veliko snežišče. T.u se zbirajo plazovi, ki spomladi bobnijo po strmih Grintovčevih stenah. Zlasti lansko leto je bilo še septembra meseca tukaj ogromno snega. Ko prehodiš snežišče, se prične skalna stena. Dasi zadnja leta gorskih steza niso popravljali, je steza na Mli-narsko sedlo še v dokaj dobrem stanju. Treba jo bo le nekoliko izčistiti in na par krajih popraviti, kjer jo je pokvarilo valeče se kamenje. Žica in klini so ostali nepoškodovani.
Če si prišel prvič na vrh Mlinarskega Sedla, boš mogoče razočaran. Morebiti »i si predstavljal, da boš videl pred seboj ravan in polje, mesta in vasi, pa imaš pred sabo le puste skale, celo skalnato plarijavo. Takoimenovane Velike Pode in dalje spodaj z razsežnimi gozdovi zaraščeno Kamniško Bistrico.
Slt/fj 160/
SCOVENEC, 'dne 17. Julija" 1920,
S {ran 3.
Sa je pod razvalinami Narodnega doma kaka žrtev; dognati se bo dalo šele tedaj, ko bodo oblasti uvedle preiskavo na licu mest«. — Razen Narodnega doma so precej opustošena in deloma popolnoma uničena naslednja jugoslovanska podjetja: jugoslovanska delegacija in stanovanje delegata Markoviča, špedicijska tvrdka Balkan, trgovina a čevlji Stantič, gostilni Len-ček in Makarska, češka tvrdka Franz & Kranz, ki se je že nacionalizirala, prostori Tržaškega podpornega in bralnega dru-Sfcva, Splošna hranilnica, kavarna Com-mercio, odvetniške pisarne doktorjev Ry-bara, Abrama in Agneletta, doktorja Wil-!ana, doktorja Kimovca ter doktorjev Pret-nerja in Okretiča, Jadranska banka, podružnica ljubljanske kreditne banke, srbska šola in uradi Srbske pravoslavne občine, podružnica Hrvatske centralne posojilnice, skladišče tvrdke Perko, žganjarna Stoka, knjigarna Štoka, Demonstranti so hoteli napasti tudi tržaške podružnice čehoslovaške Živnostenske banke, pa so namero iz neznanega vzroka opustili, — Dognalo se je, da je drhal ropala zlasti v skladiščih špedicijske tvrdke Balkan, Na avtomobilih in celo na večjih čolnih so odvažali uplenjeno blago. Tukaj je bilo nekaj oseb aretiranih. Demonstranti so opustošili in oplenili gostilno Makarsko, dasi zahajajo že tnnogo let tjakaj tudi nameščenci magistrata. Ko je lastnik prosil na kve-sturi, naj pred opustošeno gostilno postavijo stražo, so mu odgovorili: »Dobili ste zasluženo lekcijo!« Stražniki so sicer preprečili mnogo ropov, vendar pa so se še v poznih mah videle cele procesije ljudi, ki so razno blago nosili domov, celo mimo kvesture. Poleg blaga so na mnogih krajih izginile tudi velike vsote denarja. — »La~ voratore« dostavlja, da se pred opustoše-nimi podjetji zbirajo ves čas gruče ljudi, ki komentirajo dogodke. Pri tem se pa nekateri ie izražajo preveč pohvalno o oblastih, Ki imajo nalogo, vzdrževati red in ki lako dobro znajo udušiti gibanja in ki imajo mnogo večji obseg, to pa le tedaj, ako jim ta gibanja ne prijajo,
LDU Trst, 15. julija, »Lavoratore« prinaša o izgredih še naslednje podrobnosti: Kvestura je bila o dogodkih tako slabo poučena, da ni znala natanko navesti onih podjetij, ki so jih demonstranti opustošili, ge manj pa, koliko znaša škoda, ki, kakor te splošno sodi, mora znašati ogromne vsote.	•
-V trgovini s čevlji Stantič na trgu Ro-Sarfo 5 je drhal razbila napise in iz izložb pokradla vse čevlje, V gostilni Makarska jr ulici San Lorenzo so demonstranti odnesli vse pohištvo ter 14 hI vina. Lastniki, ki so v gostilni ravnokar večerjali, so morali pobegniti. Ko so se povrnili, so ugotovili, da jim poleg blaga manjka tudi nad 20.000 lir v denarju in 10,000 lir v dragocenostih, katere so hranili na račun odsotnih mornarjev. Med slovenskinfi podjetji, jkaterim je pouliška drhal prizanesla, je Iudi tiskarna Edinost, Razbili so le nekaj Sip in nekoliko poškodovali rotacijski istroj. Škoda pa ni tako velika, da stroj ne H mogel delovati.
Ko so demonstranti naskočili obširna isfcladiSča špedicijske tvrdke Balkan na cforežju Nazario Sauro, se je moglo opaža-jti, kako so velike množine blaga izginjale ha vse smeri, zlasti pa proti morju, kjer so 'se z njim polnili čolni, ki so nato odpluli. Prispela sta dva avtomobila z varnostno stražo, vsled česar so prenehale plenitve, iTukaj so stražniki aretirali naslednje osebe, ki so jih zasačili na delu: Umberto Su-lanz, Bruno Carosseni, brata Francesco in Doanenino Papagno, Giovanni Medelin, Emilio Seccadanari, Giuseppe Waiser, Marco Dudine, Casimiro Mircovich, Giovanni Vardabasso, Carlo Baci, Domenico Brazzafolli in Arturo Delseno.
f„J V ulici Belpoggio 3 so bili aretirani Michele Ritegliani, Michele Mafur, Giuseppe Divincenzo, Michele Pupilli, Giuseppe iCarogni, Francesco Grillo in Ruggero Ca-pocello, ker so plenili v skladišču tvrdke Balkan živila, obleko in steklenino; to blago se je našlo v stanovanju aretirancev. Nekaj oseb je bilo aretiranih, ko so kradli ,y Hrvatski štedionici na trgu Borsa.
f LDU Trst, 15. julija. »Lavoratore« po-fe&a iz Rima: Včeraj sta dospela semkaj tržaški generalni civilni komisar Mosconi in irentinski generalni civilni komisar Credaro, da poročata vladi o položaju v svojih pokrajinah.
J LDU Trst, 15. julija. Listi poročajo, da je danes okrog osmih nekaj oseb z vozom iz veže Narodnega doma hotelo odpeljati majhno železno blagajno. Varnostne straže so vsled tega aretirale 15 oseb, Iti so se sumljivo gibale okrog razvalin Narodnega doma.
ITALIJANSKI ADMIRAL RAZGLAŠA.
LDU Split, 15. julija. V Zadru je admiral Millo z ozirom na splitske dogodke izdal proglas, v katerem pozivlje prebivalstvo na mir in pravi, da si bo žo vojska vedela dobiti zadoščenja. Zadrska posadka je odšla v smeri proti Obrovcu na demarkacijsko črto. V Zadru so ostali samo legionaši.
ITALIJANI RAZBIJAJO NA REKI.
LDU Bakar, 16. julija. Položaj na Rek! postaja vedno hujši, Sinoči so se demonstracije po mestu nadaljevale ter razbijale hrvatske trgovine in zavode. Italijanske tolpe so sedaj pokončale še ono, kar so prvič pustile. Izgredi so bili sedaj še bolj divji in strašni, kakor prvič. Sedaj so Italijani vdrli celo v kanal Rečina, kjer so zažgali štiri ladje, ki so last naših ljudi.
ITALIJANI NA ČRNI PRSTI.
Ljubljana, 16. julija. Ljubljanski dopisni urad je doznal z merodajne strani, da so predvčerajšnjim Italijani pri Orož-novi koči ob Črni prsti začeli streljati na dva jugoslovanska finančna paznika. Na sedlu so demarkacijsko črto pomaknili za 10 do 12 metrov naprej in napravili žične ovire tako, da sedaj ni mogoče priti na Črno prst.
ITALIJANSKI POSLANIK V NAŠEM ZUNANJEM MINISTRSTVU.
LDU Belgrad, 15. julija. Opravnik tukajšnjega italijanskega poslaništva Galan-ti je bil včeraj popoldne celo uro na posetu pri namestniku ministra za zunanje stvari dr. Ninčiču. Galanti je prišel povodom kr-volitja v Splitu in zastopajoč italijansko verzijo o tem dogodku je govoril v precej nadutem tonu. Ko pa je izvedel o novih d&* janjih, ki so jih, Italijani storili v .Trstu in na Reki, kjer so zažgali našo delegacijo in Narodni dom in demolirali naše delavnice in trgovine, je postal zmeden in je odšel.
GLASOVI ČEŠKIH LISTOV.
LDU Praga, 15. julija. (ČTU) Glede na italijanska zločinstva pišejo »Narodni »Listy«: Italijanska izzivanja in divja grozodejstva govore sama proti Italijanom, ker noben kulturen narod ne sme braniti svojih zahtev z nasilnostmi. »Venkov« piše: Italija naj ne pozabi starega veljavnega pregovora »živeti in dati živeti«, Ako so jugoslovanska poročila docela resnična, bi morala Italija svoje mornarje grozno kaznovati. •
Italija.
Vlada v veliki krizi.
LDU Dunaj, 16. julija. (ČTU) Listi citirajo Giolittijevo »Stampo«. Ministrstvo Giolittijevo se nahaja v veliki krizi. Pripravlja se močna koalicija za padec Gio-littija.
Italijanski ministrski svet.
LDU Trst, 15. julija. Listi poročajo iz Rima: Včeraj dopoldne se je sestal ministrski svet in je podrobno razpravljal o notranjem položaju, zlasti z ozirom na razn estavke in na včerajšnje dogodke v Trstu. Ministrski svet je sklenil uvesti preiskavo, da ugotovi odgovornost.
Pogajanja z Albanci.
LDU Rim, 15. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je ugotovilo, da vest, ki so jo prinesli nekateri listi o prihodu odposlanstva albanskih prvakov v Rim, ne odgovarja dejstvu. Vlada je baronu Aliottiju podelila zelo obširno pooblastilo in zaradi tega ministrstvo ne more privoliti v širše koncesije, kot so one, o katerih je Aliotti izjavil, da iih hoče dati, Sedaj so se pogajanja prekinila, toda italijanska vlada pričakuje, da se pogajanja zopet nadaljujejo, čim se bodo Albanci uverili, da je Italija trdno odločena, varovati lastne interese,
Krasin pride v Rim.
LDU Rim, 14. julija. »Tempo« poroča, da pride v kratkem v Rim Krasin. Po-razgovori, ki jih je imel v Londonu z Lloyd Georgem, so se prekinili vsled tega, ker angleška vlada namerava priznati sovjetsko republiko v Rusiji, Italijanski socialisti želijo, da Krasin čimprej pride v Italijo.
Stavke.
LDU Trst, 15. julija. Listi poročajo iz Milana, da je včeraj izbruhnila splošna stavka nameščencev električne cestne železnice. — V Rimu traja stavka nameščencev cestne železnice dalje.
Avstrijska repubSIks.
Internirani mažarski ljudski komisarji gredo v Rusijo, LDU Dunaj, 16. julija. (DunKU) Avstrijska vlada je na podlagi sporazuma s sovjetsko vlado dala na Dunaju pridržanim članom prejšnje mažarske sovjetske vlade priliko, preseliti se na Rusko. Sovjetska vlada je od tega sklepa avstrijske vlade naredila odvisen transport avstrijskih vojnih ujetnikov v domovino. Glavni odsek narodne skupščine jc ta sklep odobril.
LDU Bogumin, 16. julija. (DunKU) Tukaj se je peljal mimo vlak z ruskimi vojnimi ujetniki z Dunaja, toda mažarskih ljudskih komisarjev ni b'lo v njem, tako da se mora domnevati, da so vlak poprej zapustili,
Prlsjeviiie u sklrt s. L S.
Razna poročila.
Ratifikacija saint - germainske pogodbe.
LDU Pariz, 15. julija, (DunKU - Havas) V petek se bodo v dvorani na Quai d' Orsay svečano izmenjale ratifikacijske listine saint - germainske pogodbe.
Boji na Ruskem.
LDU Moskva, dne 16. julija. (DunKU - Brezžično.) Frontno poročilo z dne 15. t. m.: Na severno-zapadni fronti stoje naše čete pred Vilno. V odseku Lide smo dosegli postojanke 10 vrst vzhodno in zapadno od Smorgona. 20 vrst zapadno od Molodečna je osvojen 01šany. V odseku Minsk - Baranoviči prodiranje. Jugozapad-no od Minska v smeri proti Sluzku so dosežene postojanke 60 vrst zapadno od Bobruiska. V odseku Kovla je dosežen Styr, V odseku Podvolocziska in Kamenec Podolski se nadaljuje prodiranje.
Istao ebžaSaaf&stio!
Kamnik, 13. julija 1920.
Ponovno se je že povdarjalo, koliko zlo je za vzgojo naše mladine, da se trpi v ljudski šoli naraščaj raznih izvenšolskih telovadnih organizacij. Te organizacije se sicer štejejo za nepolitične, hočejo biti zgolj kulturne, vendar v dejanskih razmerah ni mogoče mimo politike. In končno je to popolnoma umevno in drugače biti ne more. Saj je menda politika tudi ena panoga kulture in splošno kulturna organizacija mora zavzeti stališče tudi napram političnemu vprašanju.
Toda kdor zanaša politiko že v ljudsko šolo, ta postavlja šolo na glavo. Zato ti tako rad pritegne vsak misleč pedagog, ako mu rečeš, da je ena najnesrečnejših potez kompetentnih oblasti, da dopuščajo v ljudski šoli grupiranje otrok v Orle, Sokole, oziroma tudi v socialistično telovadno organizacijo.
Sokol je planil brž po preobratu v ljudsko šolo. V prvem naskoku je prav mnogo pograbil. V naših vrstah dobro dolgo ni našla tal vera, da bo ta reč ostala dovoljena. Prečudna se je zdela, Zato smo sicer kaj težko gledali šopirjenje Sokola po šolah, z orlovskim naraščajem se pa le na splošno ni z resnostjo začelo v upanju, da pride lepega dne vendar odlok: Otroke šoli, šolo otrokom! Toda zgodilo se je nasprotno: Oboji naraščaj je oficielno priznan!
Razlogi dotičnih oblasti nam niso znani. Morda imajo same dokaj težavno stališče, ako gre za odločitev tega vprašanja. Toda dejstvo je, da je otrokom v enaki meri dovoljeno biti pri Sokolih, kakor pri Orlih. Sokol je sicer menda še do zadnjega časa upal, da bo dobil v šolah monopol na vso našo mladino, mislimo pa, da se je iz teh sanj že zdramil in si temeljito pomel krmežljave oči!
Šolska vodstva kakor tudi učiteljski zbori imajo glede tega naročilo, da se v šoli sami zdrže vsake pristranosti in zavzetja za eno ali drugo stran. Edino pametno! Če kje, je treba tu popone neutral-nosti. Izven šole je pa delovanje učiteljstva v tej ali oni organizaciji zaželjeno. Če že organizacije so, skušajmo jih kar moč dobro voditi. Da se pa suponirati, da bo učitelj kot pedagog iz poklica dobro vodil tudi izven šole organizirano mladino.
Šole imajo dalje naročilo, da na eventualna nasprotstva med obojnim taborom otrok blažilno vplivajo. S pripravnim poukom naj delujejo na sporazumljenje ene in druge »stranke«. To je vse jako hvalevredno, samo da je približno isto, kakor porezati osat s pipcem, korenine pa pustiti v dobro gnojeni zemlji.
Toda našo javnost utegne zanimati, kako si ta ali oni možak iz pedagoških vrst predstavlja »blažilen vpliv« in »pripraven pouk« po naročilu višje šolske oblasti. Tukaj v Kamniku deluje nadučitelj, mož stare korenine, vedno poln najboljših namenov. Pa je prihitel te dni enkrat med poukom v IV. razred svoje šole in jc povedal učencem, da je prišel odlok višjega šolskega sveta, glasom katerega se Orli in Sokoli ne smejo med seboj prepirati, Temu splošnemu oznanilu je sledil sledeči blažilen pouk: »Sploh naj bi pa bili vsi le pri Sokolih, Tudi naš regent je Sokol, posnemajte ga!«
Napram vodstvu naraščaja se je govornik nekaj dni pozneje takole zagovarjal: Kaj bolj blažilnega menda vendar ne morem povedati otrokom, kakor če jim postavim regenta za zgled! — Pričakujemo, da bo gospod v kratkem še bolj apostolsko nastopil in bo rekel svojim šolarjem šc kaj drugega..,
Toda s tem »pripravni« pouk še ni bil končan. Mimogrede se jc govornik spomnil, da se Sokolu precej očita svobodo-miselstvo. Mogel je misliti, da so tudi njegovi šolarji že kaj takega slišali. Ta očitek je hotel torej temeljito ovreči in to je tudi storil, in sicer na sledeč originalen način. Nadaljeval je:
^Pravijo, da so Sokoli brezverci. Pa to je laž. No, koliko je med vami Sokolov?« (Dečki dvignejo roke.) »No. ti A, ali
veruješ v Boga?« — »Verujem!« — »In ti
B,	veruješ v Boga?« — »Verujem!« — »In
C,	veruješ v Boga?« — »Verujem!« — In tako dalje. Pa zaključek? Epohalen!
»No, vidite, da Sokoli niso brezverci!«
^ Tako je gospod nadučitelj opravil naročilo višje oblasti in je sam seboj zadovoljen zapustil razred.
Pravzaprav je stvar smešna, ampak je tudi žalostna. Tega tako evidentnega dokaza zoper »obrekovanje sokolstva« namreč ni doprinesel fantek iz vrst sokol-skega naraščaja, temveč mož, ki bo menda obhajal že kak jubilejček svojega pedagoškega poklica.
Je pa stvar še tudi drugače žalostna. Komaj dober teden je tega, da je vodstvo tukajšnjega orlovskega naraščaja na sestanku staršev zavzelo do Sokola tole stališče: Ako vidimo mi cilj svojega delovanja v prvi vrsti v tem, da spodmikamo tla Sokolu, ako si domišljujemo, da bo tedaj končana naša naloga, kadar bo število našega naraščaja pustilo daleč za seboj število sokolskega — vedimo, da smo na popolnoma zgrešenem potu. Mi moramo vso pozornost obrniti v to, da na svojem zidamo, ne, da na tujem podiramo. Vemo, da za našo deco pri Sokolih m dobro, zato skrbimo, da jim moremo mi nuditi kaj boljšega, pri tem se pa strogo varujmo vsakega obreganja, razen načelnega vprašanja, ob Sokola, Agitacija med otroci naj izgine iz naših vrst. Otrok ne ume razlogov, je torej kot agitator le prerad zagrizenec. Vplivajmp na starše, po njih naj prihajajo otroci v naše vrste.
Tudi naši otroci v telovadnici in izven nje neprenehoma slišijo pouk: Pustite Sokole pri miru! Ne prerekajte se ž njimi, ne vračajte psovk s psovkami! Vsakdo ve, kako težko je otroku kaj takega dopovedati.
In če se je s trudom in naporom lčaj doseglo, ali ni nadučiteljevo postopanje pripravno, da razdere še te uspehe? Ni namreč treba imeti niti štirih razredov za seboj, da otrok spozna: Aha, gospod pa agitirajol In brž se en del zadovoljno in škodoželjno muza, drug del pa grbanči čelo in si grize ustnice. To se godi že med poukom. Pride pavza, beseda da besedo, nastane prepir, sovraštvo, morda pretep. In nad vsem tem je kajpada g. nadučitelj s svojim »blažilnim poukom« popolnoma nedolžen!
Vemo, da je skrajno nepedagogično otroke tolažiti: »Nič ne marajte, gospod vam nič ne more. Tega bi ne bil smel reči in sploh je povedal nekaj jako neumnega.« — Vemo to, vendar naj si gospod zapomni in pove še drugim, če ima kje sebi enake, da ta&o preprosti tudi nismo, da bi kljub tako očitni nerazsodnosti krili njegovo avktoriteto, zraven bi pa naša dobra stvar škodo trpela. Zlasti, ker bi se lotil težke naloge, kdor bi hotel komu dokazovati, tudi otroku, da je gospod šolski voditelj nekaj modrega pogruntal.
Zato moremo k celemu dogodku reči res le eno: Iskreno obžalujemo!
Plebiscitna komisija u
j MOUCII.
LDU Celovec, 16. julija, (DunKU) Da« vi ob osmih sta dospeli semkaj britanska in frandoska sekcija plebiscitne komisije s posebnim vlakom iz Ostende, Predsednik glasovalne komisije polkovnik Pech in načefnik francoske sekcije grof Cham-brun dlospeta prejkone jutri v Celovec. Tudi italijanska sekcija in njen načelnik princ Borghese pridejo prihodnje dni v Celovep.
-f Medstrankarsko razsodišče. V knjižici »Zločin nad domovino«, kjer šiba pisatelj način našega domačega boja, je za-pisana4 na str. 88. ta-le pametna misel: »Kakar se snujejo za odpravo militarizma mirovna društva in kakor se nam obeta mednarodno razsodišče, tako bi bila potrebna pri nas medstrankarska organizaci-za za razsojanje strankarskih prepirov, posebno pa še medstrankarsko nadziranje pisave naših časnikov.« Zaenkrat je morebiti ta stvar malo težko izvedljiva, ker naša politična kultura še ni dosti razvita, a prejaflislej bomo gotovo do tega prišli in in mjoramo do tega priti, ker je pamet nazadnje vendar še najmočnejši faktor, še močnejši nego strankarstvo. Če imajo due-lant? svoje sekundante, ld pazijo, da se boj vrši pravilno — zakaj bi ne mogli priti do instance, ki bi avtoritativno obsodila vsak očividno nepošten nastop bodisi v časopisju ali v javnih govorih? Vsi se n, pr. še spominjamo, kako jc poslanec iz zasedenega ozemlja blatil Slovenijo v Belgradu pred poslušalstvom, ki ni moglo kontrolirali neresničnosti njegovih besed. Če zastopnik zasedenega ozemlja nastopa v Bel-gnuciu na način, ki tej naši skupni stvari š!l:oduje, bi morala biti nadstrankarska instanca, ki bi tak nastop obsodila. Podob-n|o jc s Kristanovim govorom o dogodkih rta Zaloški cesti. Kdor ie bral dotično za-
vijanje in potvarjanjc resnice v »Napreju«, ki ie govor objavil, temu se je morala omajati vera v Kristanovo poštenost v političnem boju. In če se takih nizkih sradstev poslužuje mož, ki bo po svojih zmožnostih lahko domovini dosti koristil, je to tem bolj obsoje vredno. Sicer upamo, da to pot Kristan domovini ni nič škodoval, ker se tako zavijanje ubije samo in ga poslušalci ne vzamejo resno, vendar je pa žalostna stvar, če opazujemo, kako ta način političnega boja jemlje ljudem vso vero m besede politikov in časnikov. Prepričani smo, da je tudi ntkimna. večina socialistov Kristanov nastop obsodila. Omenjena knjižica ima lep ramen, delati na to, da se pri nas prične hoij spoštovati resnica in ljubezen do b!i?nj<?ga. Ta namen bi knjižica dosegla po našem mnenju še bolj, Če bi se bila ona kar najstrožje držala ttidi najmanjšega pretiravanja, tako da bi nasprotnik, ki jo bere, nikdar o-s rangel nobeni trditvi z uspehom ugovarjati. Najbolj pomirljivo vpliva vedno najčistejša resnica.
-f Dokumenti. V	časih živimo,
Vse sile bi morali zdruStK da pomagamo državi v odločilnih dneh, ko hujskajo od zunaj proti njej, ko ji bodo določali njene končnoveljavne meje in ko gremo glasovanju nasproti. Zmisel za velika državna .vprašanja bi moral biti po mnenju razsodnih ljudi vsaj tako velik, da bi tudi v malih in zastrupljenih dušah otopil vsakdanje nerganje in zloče*3i;o natolcevanje in sum-ničenje. Kdor bi pa pri mladi frakciji na-fcih liberalcev pričakoval tolikega državniškega čuta, bi meril njihova politično preudarnost s prevelikim merjjom, So, kakor so bili: Malenkostni, zahrbtni, vsakdanji zaslrupljevalci javnega mnenja, kakor jih opisuje avtor knjižice »Z3očin nad domovino«. Težko nam je o teh stvareh pisati ravno sedaj, pa smo prinsorani. To so in bodo pravi dokumenti za bodočega zgodovinarja, ki bo na podlagi virov sodil in razsojal o državotvornih sijah, ki so gradile mlado državo. Ne bo mogel iti mimo teh razdirajočih in podpih«jočib elementov v liberalni stranki, ki so v svoji politični strasti brez razsodnosti in preudarnosti polnili predale svojejja glasila v slepi veri, da bi ujeli za ceno trenutnega uspeha, četudi na škodo države, par glasov za svoje namene. Naši pristaši so preveč zavedni, da bi jih moglo omajati tako orožje v njihovi strankarski discipliniranosti, V tem oziru smo docela mirni, taki qtroški izpadi ne bodo cepili naših moči. Škodovati pa morejo splošno^ti zelo, ker vlivajo v velikih curkih olje v visoko švi-
f[ajoče plamene političnega boja. Starosta iberalne stranke bi imel tukpj posla in dela dovolj, da gasi, pomiruje in urejuje.
+ Socialistični strah. Pravemu, orto-doksnemu socialistu je »klerikaTizem« vedno pred očmi. Njemu je klerikalizem začetek in konec njegove politične modrosti, je teror in kapitalizem, je lek za vse zadrege in izhodišče iz vseh zadreg. Klerikalizem je vsega kriv, nosi in podpira vse. Kdor tega ne bi verjel, ni pra^i socialist, ne more biti in ne postati. S« »klerika-lizmom« je nastopil sedaj »Naprej« proti svojim odpadlim bratom - komunistom, ki nočejo več prisegati na evangelij socialističnih voditeljev. Zadnje orožje je izigral proti njim. Če nič ne pomaga, to mora pomagati, če imajo le še trohico marksističnega duha. »Klerikalizem je na potu, delavci pozor,« jadikuje »Naprej«. Meni, da bi delavstvo v kulturnih državah, n. pr. v Češki, takim ljudem, ki vodijo delavstvo klerikalizmu v žrelo, pokazalo hrbet. Pri nas so pa komunisti menda pravi pravcati »klerikalci«. Sedaj bo pomagalo. Delavstvo bo zopet pokorno g, Kristanu in sodrugom, strah klerikalizma jih mora pripeljati v zavetje pravih borcev proti »klerikalizmu«. Stara resnica je: neumnost in nadutost sta si sestri. To velja' tudi v tem primeru.
+ Politika, ki garantira mir. Giolitti je govoril v debati o zunanji polfčiki nekoliko drugače, kakor je imel ta m<cž sicer navado govoriti. Govoril je o taki politiki laške vlade nasproti Jugoslaviji, kf bo garantirala trajen mir. Medsebojni spor se mora rešiti v medsebojnem sporazumu, ker morata oba sosedna naroda živeti v sporazumu. V koliko so bile te besede odkrito govorjene, ali v koliko jih j/s diktiral ozir na razrvane notranje - politične razmere lastne države, tega ne moremo presoditi, Zadnji dogodki na zasedenem ozemlju so kaj malo v skladu z bes«dami laškega ministrskega predsednika. Če je tudi odkrito govoril, bo imel še mnogo truda, da ohladi vroče glave laških nacionalistov. Želeti moramo pa iskreno, da prevlada med laškimi parlamentarci pamet in hladen razum in prevdarnost, da se ne dajo več voditi od ulice in laške buržua-zije, ampak od umerjenosti in pravičnosti. Laški listi pravkar poročajo, da se nahaja Giolittijevo ministrstvo v veliki krizi. .Pripravlja se velik blok v parlamentu, ki hoče to vlado vreči in prevzeti sam vladne posle. Morda so tudi zadnji dogodki vplivali nato, da se ustvari nov položaj, ki bo pospešil miren sporazum.
4- Voini zakoni. V dunajski ?born'^ci so sklenili te dni važen zakon, ki Dostavlia
prehranjevalno politiko avstrijske republike na novo podlago. Dosedaj so vodile vso prehrano že znane zloglasne vojne centrale. Socialisti so se v razpravi zavzemali še za njih daljni obstoj v njenih prvotnih oblikah. Z večino je pa prodrla misel, da se kmetom določi le gotov kontingent žita, ki ga mora proti polnovredni odškorfiiiEi oddati, z drugim žitom pa razpolaga pridelovalec popolnoma svobodno. Ker ni promet z drugimi državami prost, je bilo primerno, da so s tem kontingentom ustvarili žitno rezervo. Prebivalstvo si bo pa tudi samo lahko nabavljalo žito. Socialisti so zagnali proti temu zakonu silovito gonjo. Priskočili so na pomoč judovskim žitnim centralam, ki so med vojsko in po vojski odirali ljudstvo. Brez-dvoma je,, da bo nova postava zelo olajšala dobavo žita. Poljedelski minister Ha-neis je izdal poziv na kmete, naj oddajajo kontingentirano žito. Opozarja na to, da je bila dosedanja prisilna oddaja škodljiva tako kmetu kakor tudi konsumentom. Razpoložljivo žito naj oddajajo potom svojih zadrug naravnost zadrugam konsumen-tov, S tem bodo izključili verižništvo, kmetu bo pa tudi pomagano, ker bo dobival potom zadrug vse potrebne stvari. — V odseku so sklenili tudi še zakon o oddaji premoženja. Za ta zakon so vodile posamezne stranke srdite boje. Sedaj so se v bistvenih točkah zedinili in v par dneh pride pred zbornico. O tej važni postavi bomo obširneje poročali, ko stopi v veljavo.
+ Nova ogrska vladna stranka. Kr-
ščanskosocialna zveza, stranka malih kmetov in disidentje so se združili v veliko vladno stranko in se zedinili na enoten akcijski program. Stranka se zove sedaj Združena stranka krščanskih socialcev, malih kmetov in "oljedelcev. Njen program je sledeči: Ustvariti hočejo močno vlado, ki bo varčevala z državnim premoženjem in vpeljala zakon o oddaji premoženja, izpeljala agrarno reformo, skrbela za državne nastavljence, odpravila nepotrebna mesta. Državni guverner naj ima pravico, da razpusti narodno skupščino. Urediti hoče socialno zakonodajo in narodnostno vprašanje. Novo vlado bo sestavil grof Bethlen.

—	Umrl je dne 15, t. m. v Begunjah pri Cerknici v 76. letu svoje starosti Matej Debevec, oče dr. J, Debevca. N. v m, p,!
—	Ameriški odposlanci. Včeraj so do-šli iz Amerike kot odposlanci slovenskih katoliških organizacij ameriških za Maribor sledeči gostje: Mr. Anton Grdina, kot zastopnik »Z^eze katoliških amerikanskih Slovencev«-, Mr. Holmar Matej, kot zastopnik slov kat, pevskega društva »Lira«, Mr. Mihelič Ivan, Mr. Ivančič Franc s soprogo in Mr. Škufca Ivan, vsi iz Clevelanda, Iz Amerike *?o odpotovali 24. junija in so se vozili na parniku »Canada« 13 dni v Nea-poli. V Neapolju in Rimu so se mudili po en dan, V Trstu so bili priča požara »Narodnega doma«. Gostom iz njih nove domovine onkraj oceana kličemo krepki: »Bog živi!«,
—	Mr. Anton Grdina, ki je dospel 15. t. m. iz Amerike, sporeča vs:m onim Ljubljančanom in okoličanom, ki so obveščeni od svoieev iz Amerike, da jim prinaša kako sporoč''o aM darilo, da sprejema obte!.e v seboto 17. t. m. od 4. do 6. ure pop. in ponedeljek 19. t., m, od 10. do 12. ure dop. v hotelu Tratnik, III./15, Sv, Petra c. Tisti, ki imajo poročila za svojce v Ameriki, naj jih pošljejo na naslov Mr, Anton Grdina, pri g. Pire, revident deželne vlade, Ceg-narjeva ul. 10, Ljubljana,
—	Zlet francoskih katoliških telovadnih organizacij v Metzu. Včeraj 15, t. m. je odpotovala preko Italije deputacija Orlovske zveze, ki se udeleži zleta francoskih katoliških telovadnih organizacij v Metzu, kateri se vrši 28. julija. Odtod gredo 1. avgusta v Liege, nato pa na zlet švicarskih katoliških telovadcev v Basel.
—	Povračilo pridržanih nešigosanib bankovcev. V zmislu naredbe ministrstva za finance z dne 22. aprila t. 1. J broj 14.163 je vrniti o priliki kolkovanja pridržane nezigosane in neveljavno žigosane bankovce. Stranke se pozivljejo, da se zaradi izročitve teh bankovcev zglase pri onem davčnem uradu, v katerega okraj spada zavod, ki jim je bankovce pridržal. Stranke, katerim so bili bankovci pridržani pri ljubljanskih denarnih zavodih (razen davčnih uradov za mesto Ljubljana in za ljubljansko okolico, ki vračata bankovce neposredno), naj se javijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Pobotnice, ki so se svojčas izdale o zaseženih bankovcih, naj stranke prineso s seboj in jih naj oddajo blagajni, ko bode vračala dotični denar. — Predsedstvo delcgacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
—• Gasilska slavnost v Ljubljani. Gasilci, ki se udeleže te slavnosti, imajo ugodnost polovične vožnje po vseh železniških progah v Sloveniji. Inicii tnorojo le'
rfilimariin	d'tj5f>« <n liifi
v gasilskem kioiu.	i
—	Opozorilo. Po Ljubljani in tudi Izven Ljubljane hodi neki Joahim Baucon, rodom z Goriškega, že bolj postaren, in nosi duhovniški obleki močno podobno obleko. Predstavlja se kot redovniški fra-ter, baje se je izdajal celo za duhovnika. Listin nima. Služil je pa v raznih samostanih ter govori tudi francosko, V nastopu je odločen, včasih celo drzen in brezobziren. Toliko v pojasnilo, da ne nastanejo radi te osebe kake neprilike.
—	Brzojavni promet med Italijo in Jugoslavijo. Tržaško poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša, da se morejo pri brzojavkah v Jugoslavijo in iz Jugoslavije uporabljati odslej naslednji jeziki: angleški, francoski, italijanski, nemški, portugalski in španski. Izključena je še vedne slovenščina in srbohrvaščina.
_— Razglednice o regentovem sprejemu v Ljubljani se naročajo pri »Društvu jugoslovanskih novinarjev« v Ljubljani. Serija 8 slik sane 16 korn. Trgovci in prekupci imajo pri večjem naročilu znaten popust.
—	Gosposvetski Zvon.« Odbor društva »Gosposvetski Zvon« se je v svoji prvi seji sledeče sestavil: predsednik dr. Rado Kušej, vseuč. prof.; podpredsednik dr. Jan. Arnejc prof.; tajnik dr. Val. Rožič, prof.; tajnikov namestnik dr. Gregor Rožman, vseučil. prof. bogoslovja; blagajnik dr. Zvon. Janežič, zobozdravnik, vsi v Ljub,ljani. Odborniki; Grafenauer Fr., visokošolec, Miiller Tone, uradnik južne železnice, Likozar Andrej, uradnik, Lov-renčič Miharij, železn, pristav, Franja dr, Tavčarjeva, vsi v Ljubljani. Odbor društva »Gosposvetski Zvon« ob tej priliki opozarja vso slovensko čutečo javnost, da je prvi namen društva, pripomoči plebiscitu do kolikor mogoče častne zmage. Zato ima v svojih pravilih kot sredptva v ta namen zbiranje denarnih prispevkov, ki se bodo uporabili samo za izdajo propagandnih brošur in za prirejanje shodov in predavanj o Koroški po celi Jugoslaviji. Za ta vzvišen narodni namen bo gotovo vsak zaveden Slovenec rad prispeval po svojih močeh.
—	Razpis službe. Na trgovski šoli v Mariboru se bo oddalo s prihodnjim šolskim letom mesto učitelja za trgovske predmete, V poštev pridejo le moški, in sicer 1. tisti, ki imajo usposobljenostni izpit za dvorazredne trgovske šole I. skupina. Ako bi teh ne bilo, pridejo 2. v poštev tisti prosilci, ki so dovršili trgovsko akademijo ali abiturijetski tečaj in so delovali tri leta v trgovski praksi (v blagov ni trgovini ali v banki). Prošnje je nasloviti na ravnateljstvo trgovske šole v Mariboru najkasneje do 31. julija t. 1.
—	Češka koča pod Grintavcem se otvori v soboto, dne 17. julija 1920. Med vojsko je bila močno poškodovana in izropana, — sedaj bo zopet popravljena in v redu oskrbovana. Oskrbo je prevzel stari priljubljeni oskrbnik g. Krč.
—	Dopisi, namenjeni »Organizaciji koroških prostovoljcev«, naj se za dobo počitnic pošiljajo na naslov; Lcjze Ude, pravnik, Narodni svet za Koroško, Veli-kovec.
—	Griža (dizenterija) nastopa, kakor že v zadnjih letih, tudi letos precej pogosto. Povzročajo jo bacili griže, ki s hrano pridejo v črevo in tam povzročajo vnetje, je torej nalezljiva bolezen črevesa. Krčevite bolečine spremljajo pogosto izločevanje jako žlemnatega, včasih krvavega blata. Bacil griže, povzročitelj bolezni, izloča se z odpadki in se drži vsega, kar se ž njimi neposredno ali posredno onesnaži (ioke, perilo, posode, stranišča). Muhe, ki oblezejo izločke, prenašajo bolezenske kali tudi na jestvine. Po umazanih prstih, žlicah itd. in po jestvinah pridejo te kali v prebavilne organe zdravega in povzročajo tako obolenje. Po zraku se bolezen ne prenaša. Vsaka nerednost v prebavilnih organih pospešuje okužbo, — Da se ubranimo griže, pazimo na sledeče: 1, Varujmo se vseh težko prebavnih jedi, pred/sem onih, ki so morda onesnažene; ne uživajmo ne-olupljenega sadja, ne kumar, ne solate. Ne pijmo surovega mleka. V obče uživajmo le kuhane jedi, — 2. Na straniščih je paziti na največjo snago; po možnosti uporabljati je le domače stranišče. — 3. Osnažimo si roke po vsaki uporabi stranišča in pred vsakim kosilom, oziroma južino, — 4. Pri sumljivih znakih (bolečine v trebuhu, bljuvanje, driska) povprašati je takoj zdravnika.
—- Na trgovski šoli. v Novem mestu,
ki ima pravico javnosti, je bilo koncem šolskega leta 35 učencev in 41 učenk, skupaj 86. V pripravljalnem razredu je bilo 23 učencev in 16 učenk, skupaj 39. Z odliko je izdelalo 3 + 2, prvi red je dobilo 10 ■+ 8, drugi red 2 -f 1, tretji red 4+0, ponavljalni izpit ima 4 h 5. V I. letniku je bilo 12 učencev in 35 učenk skupaj 47. Z odliko so izdelali 1 -j- 2, prvi red je dobilo 9 -+ 24, drugi red 2 + 3, ponavljalni izpit ima 0 -j- 6. V prihodnjem šolskem letu bo imela trg. šola 2 letnika. Vpisovanje v I. in II. letnik se bo vršilo tudi začetkom šolskega leta, rok za ev. vpisovanje v pripravljalni razred se bo pozneje razgiaril. Vstopnina znaša 20 K, šolnina na 40 K mesečno. K vpisovanju je prinesti
krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda.
—	Poziv jugoslovanskim skladateljem.
Pevsko društvo »Vranska Vila« na Vranskem razpisuje tri nagrade za tri najboljše, izvirne skladbe in sicer po 250, 150 in 100 kron. Skladbe naj bodo mešani zbori, ne pretežki in zloženi v narodnem, jugoslovanskem duhu. Ozirati se je tudi na to, da naj bo najvišji ton za soprane »g« in ravno-tako najnižji za base »d«. Prva nagrada se prisodi efektni skladbi s spremlievanjem klavirja. Posamezni deli te skladbe se naj ponavljajo, ali pa naj obsega br-»dilo več kitic. Vsakemu skladatelju je pr^do potegovati se za vse tri nagrad". S^Mb«, ki j:m bo prisodila nagrad®	jtiry( se-
stavljena iz glasbenih strok'vr.j->r>v, ge naj pošljejo do 30, septembra i. p^ke-mu društvu »Vranska Vila«-. Nr>>.r>->o ime skladatelja se naj priloži v zpprtsm ovitku, na katerem naj bo zabeležen naslov njegove skladbe. Vransko, dne 10. julija 1920. Ivan Jakše, t. č, predsednik.
IV. medzavezniška konferenca za pro^ nčevacje vprašanj, tičočih se vojnih invalidov, bo letos v Bruselju (Belgija) od 19. do 25. septembra. Kraljevina SHS je na to konferenco osebno vabljena. Predmet konference bodo razprave o invalidskih zadevah, zlasti odškodnine, nameščenja, razmerje med zdravimi in invalidnimi delavci, invalidske organizacije, mednarodno varstvo invalidov in luberkulozni invalidi. —< Posebno važnost bo imela razprava in razstava delavnih protez in mehaničnih pripomočkov za delo. — Ministrstvo za socialno' politiko vabi na to konferenco vse, ki bi se hoteli te konference udeležiti morebiti s kako razpravo ali predlogom ali tamkaj razstaviti kak mehaničen pripomoček za invalide, Priglasitev je potrebna do 24. julija t, 1. Priglase sprejema in vsa pojasnila daje za Slovenijo poverjeništvo za socialno skrbstvo, invalidski oddelek v Ljubljani,
—	Prvi občni zbor podružnice Jugosl. Matice v Novem mestu. Po pozdravnih besedah povdarja predsednik zborovanju, prof. p. Seidl namen Jugosiov, Matice na podlagi člena 2. društv. pravil. Ondi je določen delokrog z besedami, da naj društvo budi v vseh slojih našega naroda zanimanje za položaj onih naših nesrečnih rojakov, ki jih je kruta volja vrgla pod go-spodstvo tujega, njim in nam neprijaznega naroda. Jugosiov. Matica naj zbira sredstva, da se bodo mogli navzlic sovražnemu pritisku držati narodno in gospodarsko. Teh določb se hoče Jugosiov. Matica vestno držati. Abotna je govorica, ki ji verjamejo nevedni sloji, češ, da Jugosiov. Matica nabira denar za vojaške namene. O denarnih vsotah, ki bodo na razpolago Jugosiov. Matici, se bo polagal račun javno na vsakoletnem občnem zboru. Nalogo, rešiti spor zaradi jadranskega primerja, imajo drugi. Nadejamo se, da se bo rešil diplomatičnim potom v smislu pravice, ki je na naši strani. Dotlej pa moramo naše trpeče rojake po bratovsko podpirati, Po besedah predsednikovih se je oglasil g. Štefanovič in je predlagal g krepko utemeljitvijo pozdravno brzojavko, ki se naj odpošlje našim Koroškim trpinom, ki stoje pred odločitvijo. Predlog se je navdušeno sprejel. — Poročilo blagajni-čarke, gdč. Klaričeve izkazuje 6300 K me-sečnine od 150 članov in prostovoljnih daril. Predsednik izreče najtoplejšo zahvalo nabirateljem in darovateljem. Med na-biratelji je dosegel odličen uspeh načelnik žel. postaje, g. Drago Perhinek (70 članov železničarjev, 1300 K); uspešno so zastavili svojo pomoč v prid neodrešenim rojakom naši duhovniki in naši učitelji. Naposled se je izvolil odbor; p. n. gg. dr. Česnik, Kozina, Matko, Porentat Seidl; Wester, gospa Demšar ter gdčni Klariči in Mikolič, Predsednik je zaključil zborovanje z željo, naj bi vsi delovali v dvojnem oziru: miselno in dejstveno, s poučevanjem vseh plasti našega naroda in z nabiranjem denarnih prispevkov.
—	Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini sta razpisani začasni mesti zdraviliškega knjigovodje in blagajnika. Prošnje je vlagati do 28. julija t. 1. pri po-verjeništvu za javna dela v Ljubljani. Podrobnosti £0 razvidne iz tozadevnega razpisa v ljubljanskem Uradnem listu.
i® novice*
lj Orli, Orlice! Danes, v soboto ob 8
zvečer se zberemo vsi na vrtu v Rokodelskem domu, kjer se bo vršil zabavni večer, da pozdravimo deputacijo »Zveze kat. ameriških Slovencev«. Orli in Orlice naj pridejo v krojih. Pri zabavnem večeru sodeluje rakovniška godba,
lj Primarij dr, Ivan Robida se je habi-litiral za psihijatrijo in nevropatologijo aa univerzi v Krakovem,
lj Občinstvo opozarjamo na vojaški koncert, ki se vrši danes ob 20. v Narodnem domu na čast došlim gasilskim gostom.
lj Gasilna društva se zbirajo v nedf ljo ob 9. torej po slavnostnem zborovanj
ljubij. prostov. gas. in reš. društva in sicer: društva ljubljanske župe v Streliški ulici; Hrvati in Čehi na Poljanski cesti, tovariši iz bivše Štajerske in Koroške na Poljanskem nasipu, Dolenjci na Št. Peter-skem nasipu (levo), Gorenjci na Št. Pe-terskera nasipu (desno), društveni prapori, godba ln neuvrščeni društveni dostojanstveniki pa pred bivšo Mahrovo hišo, konjenica se razvrsti na Resljevi cesti. Na trobentačevo znamenje odkorakajo vse čete na Vodnikov trg, od koder bo odhod k maši na Kongresni trg.
lj Zlata mpš)j. V nedeljo, 18. julija, ob 9. uri bo daroval zlato sv. mašo v kapeli v Jožefinumu vlč g. Gregor Šlibar, župnik v pokoju. Zlatomašnikn iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo leti
lj Ljubljančani naj se priglašajo za iz-kazni^-!! ra mariborski tabor vsak dan od pol 7. do 8, ure zvečer v Ljudskem domu.
lj Udrbiženci strokovnega čevljarskega tečaja v Rokodelskem domu, ki še niso prinesli risb in izdelanih predmetov, naj jih pilr.iso v nedeljo, 18. julija, ob 9. uri dopeldn«.
lj V Reke Selškem domu bo v nedeljo, 18. julija, ob 11. uri dopoldne otvoritev razstave izdelkov, ki so jih naredili udeleženci strokovnega čevljarskega tečaja, ki ga je vodil g. čevljarski mojster Karol Majce od 20. januarja do 18. junija 1920. Udeftžercem sLokovnega čevljarskega tečaja se bodo razdelila tudi spričevala. Vse, ki c« zanimajo za napredek domače Dbrti, v.fcino k udeležbi,
lj rr?rr.>ur^'.Ee seja občinskega t veta bode da^cr, v ?^buto, dne 17. julija 1920. ob petih p/vpaldne v mestni dvorani.
lj »šišenska prosveta« priredi v nedeljo v šolski telovadnici predstavo »Uničeno življenje«, slika iz de^vskega življenja. Igra se predstavlja ta pot prvič. Začetek ob pol 9. uri zvečer, Vstopnice v predprodaji pri g. Kroiijcu, pejleg cerkve, (K)
lj Izlet Prime t cev, ki bi se imel vršiti V nedeljo, dne .'8. t. m., se radi žalostnih dogodkov v zasedenem ozemlju odloži na nedoločen čas.
lj Šentpeterski družabni klub priredi v nedeljo dne 18, t. m. izlet k sv. Jakobu ob Savi. Zbirališče ob 2. uri pri cerkvi sv. Petra.	^	(K)
lj Foafv	posestnikom! Prvo
društvo hišnih posestnikov v Ljubljani poživlja vse hišne posestnike ljubljanske, da okrase povodom slavnostij in zborovan) naših ognjegascev svoje hiše z zastavami. Došli gostje kakor domačini naj s tem našim činom spoznajo, da se popolnoma zavedamo dolžnosti, ki jih hišni posestniki dolgujejo napram požrtvovalnim članom naših gasilnih društev. — Predsednik (k) lj Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se vrši v nedeljo dne 25. t. m. preizkušnja za pomagalca. Priglasiti se je do srede 21, t. m. pri Čevljarski zadrugi (Kari Kordelič), Rimska cesta 5. Na poznejše prijave se ne bode oziralo.
fk)
lj Orožne vaje letnika 1893. Letnik 1893 je pozvan 22. julija 1920 na orožne vaje. Tozadevne porivnice se vpoklicanim sedaj dostavljajo, Te orožne vaje so pa oproščeni razni uslužbenci kakor poštni, železniški, finančni, carinarski, rudarski, dijaki visokih šol, učitelji, vojni ujetniki po 1, januarju 1920; rezervni častniki, praporščaki, invalidi itd. Dotični, ki pridejo iz teh razlogov v poštev za oprostitev in bodo prejeli pozivnice, naj jih z dokazilom oprostitve vrnejo osebno vojaškemu uradu v Mestnem domu. Vse morebitne druge prošnje za oprostitev te orožne vaje morajo dospeti do 19. julija 1920 polkov-ni okrožni komandi v Ljubljani. Vsa tozadevna pojasnila daje v Ljubljani s t a-n u j o č i m vojaški urad v Mestnem domu.
lj Prošnja do fotografov. Mestni magistrat bi za svoj arhiv rad sestavil čim najbogatejši album fotografij o bivanju regenta v Ljubljani. Zato prosi vse one, ki so katerekoli prizore fotografirali, da mu za denar ali brezplačno prepuste po en komad svojih posnetkov. Tudi fotografije majčkene oblike so dobrodošle — če so le ostre — ker se jih more dati povečati. —r Čuditi se je, da je doslej na predaj tako malo različnih fotografij. Ali stoje naši obrtni fotografi tako malo na višku časovnih zahtev? Že 29. oktobra 1918 so nas pustili skoro popolnoma na cedilu pri manifestaciji, katero bi vsak drug narod bil ohranil v nebroju momentnih slik.
lj Pet ustanov po 80 K ima magistrat bddati revnim domačim vdovam. Podrobnosti glej v razpisu, ki je nalepljen na magistratu in razglašen po farah.
lj Dimnikarska dela. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike ljubljanske, da ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, ni odobrilo zahteve dimnikarske zadruge glede razdelitve mesta Ljubljane v deset ometalnih okrajev. Vsakemu hišnemu posestniku je torej dano na izbero, da obdrži svojega prejšnjega mojstra ali pa se pogodi z novim in je torej nedopustno, da bi se mojstri samovoljno menjavali ali pa sami določevali, katerega ponudba naj se sprejme. Dalje se objavlja, da se je cenik za dimnikarska dela šele od 1. julija 1920
zopet nekoliko povišal in je tedaj sedaj zapadlo polletno pristojbino plačati še v prejšnji oblastveno povišani izmeri. Dotični cen!ki, kakor tudi dimnikarski redi se dobe v ekspeditu mestnega magistrata, vsa potrebna pojasnila in pregled dimnikarskih računov pa v naši društveni pisarni.
lj Policijo prosijo starši, naj se zanima nekoliko za one, ki se kopljejo na javnih krajih, posebno po razcepitvi Ljubljanice
Eol*i\> Trnovskega pristana. Kopači ne až^jo nilcake sramote, ker hodijo nagi j po ci.s4.i ob vodi, da se mimoidoči sramu-| jejo, kar boli tembolj starše, katerih otro-! ci hodijo tod okoli. Ženske niso baje nič boljše, ker posedajo po bregu malone v Evinem kostumu. — Kakor lakaj, je tudi v Malem grabnu. — Pritožbe pa prihajajo, da ravnajo tako tudi vojaki v Savi. Oče je pripeljal svoje otroke k Savi, pa je moral bežati, ko je zagledal v vodi in na bregu vojake brez vse plavalne ohleke. Tudi tukaj je treba dostojnosti.
TRŽAŠKI DOGODKI V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU.
Belgrad, 16. julija. Na današnji seji narodnega predstavništva so z veliko napetostjo pričakovali odgovora ministrskega predsednika dr. Vesniča na interpelacijo poslancev Gostinčarja, Šujavlča, Akačiča in dr. Čoka radi italijanskih izgredov v Trstu, na Reki in Gorici, Posl. Šujavič je nadalje zahteva' od vlade poročila, ali so Italijan i zasedli B?kar, Posl. dr. Čok je v svojem dolgem govoru opozarjal na barbarska dejanja Italijanov v Trstu, katerih so 53 udeležili tudi italijanski častniki, Počet-koro so bile italijanske oblasti popolnoma pasivne. Šele ko je bilo vse demolirano, so oblasti posredovale. Govornik je zlasti naglašal da je italijanski proletarijat odklonil sodelovanje pri demonstracijah in pri pustošenju. Nar, predstavništvo je pazno zasledovalo govore poslancev in z raznimi j vzkliki dalo duška svojemu ogorčenju in zahtevi, da mora vlada izposlovati zadoščenje. Po govoru 30 govorniku burno ploskali.
Belgrad, 16. julija. Ministrski predsednik dr. Vesnič je v svojem odgovoru razjasnil italijanski vandalizem in izzivanje. Vlada je že dobila službena poročila, ki popolnoma potrjujejo privatne vesti. Vlada je dala našemu poslaniku v Rimu nalog, da zbere vse potrebne podatke. Vlada bo napravila svojo dolžnost in bo čuva1! čast naše države. Min,, predsednik je izrazil svoje prepričanje, da bo Italija rodila drugega Garibaldija, ki bo napravil red v Italiji,
SRBSKE PATRULJE NAPADLE ITALIJANSKE ODDELKE PRI RAKEKU ?
Trst, 16. julija. »L1 Era Nuova« poroča v posebni izdaji iz Logatca z dne 16. julija ob petih popoldne: Ob demarkacijski črti, in sicer pri Rakeku med Logatcem in Postojno, je nekaj srbskih patrulj napadlo italijanske obmejne oddelke in je poskušalo napredovati. Italijanske čete so napravile protinapad in odbila napadalce. Napad se je izvršil med 23. in 24. uro. Častnik, poveljnik posadke v Rakeku, je takoj od posadk v Logatcu, Planini in Postojni zahteval ojačenja. Zahtevana ojače-nja — oddelki strojnih pušk in pehota — so že na potu. — List dostavlja, da se mora počakati podrobnih poročil in .-la se ne sme pretiravati važnost takih v esti. (Sicer se nismo mogli informirati o resničnosti gornjih vesti, jasno pa je, da iščejo Italijani vzrok, da bi nas izzvali in s tem obrnili pažnjo lastnega prebivalstva od težke notranje krize Italije, ki na 1 aže v stavkah, pobunah itd, Naj poročajo kar hočejo. Naše ljudstvo ima dovolj discipline in zaupanja v našo vlado, ki bo znala varovati čast in interese naše države, To nam jasno kažejo vse vesti iz Narodnega predstavništva, ki smo jih danes prejeli. Namera Italijanov, spraviti iz sveta svojo notranjo krizo, se tudi s takimi sredstvi ne bo posrečila. — Op. uredništva.)
ITALIJANI NA DEMARKACIJSKI ČRTI.
LDU Bak&r, 16. julija. Na demarkacijski črti se opaža novo gibanje italijanskih čet. Število vojaških enot je ojačeno ter se opažajo še nova ojačenja, Včeraj sc je opazilo zlasti gibanje italijanskega topništva,
»AVANTI« O TRŽAŠKIH DOGODKIH.
Rim, 15.1 julija, »Avanti« poroča o dogodkih v Trstu: Italijanski nacionalistični elementi so v Trstu napadali, pustošili in zažigali; banke, kavarne, hoteli konzulati so bili demolirani. Vesti o tržaških dogodkih nas spominjajo na pustošenja in na požige leta 1915. v Milanu. Iz vseli poročil, tudi meščanskih listov, pa izhaja ena stvar, in sicer, da je bilo mogoče, cel večer zažigati in pustošili, ne da bi varnostni organi, ki so v Trstu zelo številni, bili intervenirali. Ob tej priliki moramo spomniti, da so bile pri vsaki delavski demonstraciji varnostne priprave zelo točne in odločile. Ne vemo, kako je bilo mogoče, da so varnostne oblasti do konca izgredov.
samo gledale. Toda dejstvo, da se ni niti poizkusilo zabraniti napad na jugoslovanski konzulat, da domnevati, da italijanska vlada podpira namero, ustvariti diplomo-tičen konflikt, ki ga militaristični elementi že dolgo pričakujejo.
ADMIRAL ANDREWS — »PRISTRANSKI«.
Trst, 16, julija. Današnji »II Piccolo della oera« priobčuje izjave »visoke politične osebnosti«, ki je ravnokar došla iz Splita in ki protestira proti temu, da se je preiskava o splitskih dogodkih poverila ameriškemu admiralu Andrevvsu, češ, da je pristranski. Dolži ga celo, da je on kriv vseh dogodkov. (Ni nam treba poudarjati, da se je ta »visoka politična osebnost«, ki se niti ne upa povedati svojega imena, rodila v glavah urednikov omenjenega lista. Sedaj, ko se sami Italijani sramujejo svojih nečloveških dejanj, bo pač vsakdo, ki bo priznal resnico in obsojal barbarizem italijanske drhali, pristranski. Dejanski stan ostane seveda navzlic italijanskemu sumničenju isti. Op. uredn.)
DIVJANJA ITALIJANOV V PULJU SE NADALJUJEJO.
Pulj, 15. julija. V Pulju trajajo demonstracije dalje. »Narodni dom« še gori. Demonstrantje so večkrat prerezali cev, da ognjegascem ni bilo mogoče gasiti. Zvečer so ponovili demonstracije pred stanovanji Jugoslovanov. Ni izključeno, da pride do novih izgredov,
VPRAŠANJE DEŽELNE VLADE ZA SLOVENIJO.
Belgrad, 16. julija. Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o rekonstrukciji pokrajinskih vlad. Naš poročevalec je izvedel, da je zastopnik demokratske zajednice stavil novi posredovalni predlog glede pokrajinske vlade za Slovenijo, Po tem predlogu bi SLS dobila predsednika in tri poverjenike, demokrati dva poverjenika, poverjeništvo za notranje zadeve bi prevzela nevtralna oseba. Cuje se, da demokrati smatrajo kot nevtralno osebo dr. Rybafa ali dr, Gregorina.
Belgrad, 16. julija. Jugoslovanski klub jc danes na svoji seji razpravljal o vprašanju rekonstrukcije pokrajinske vlade za Slo venijo. Minister dr, Korošec je poročal klubu o kompromisnem predlogu demokratske stranke. Klub je vzel poročilo dr. Korošca na znanje.
REKONSTRUKCIJA HRVATSI "2 VLADE.
Belgrad, 16. julija. V zadevi rekonstrukcije deželne vlade v Zagrebu C2 prepirata Narodni klub in demokrati o svoji jakosti. Po današnjem incidentu v Narodnem predstavništvu bo ta prepir postal še večji,
VELIK PREPIR V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU.
Belgrad, 16. julija. Na današnji seji narodnega predstavništva je poslanec Euk-šeg stavil interpelacijo na notranjega ministra Davidoviča, v kateri je napadel hrvatsko vlado radi naknadnih občinskih volitev v Zagrebu in radi prepovedi shodov. Minister Davidovič je odgovoril, da niti v eni niti v drugi stvari ne soglaša s hrvatsko vlado. Nato je nastal hud°prepir med člani Narodnega kluba in demokrati, posebno ko je za Bukšegom pričel govoriti ban dr. Laginja, kateremu demokrati niso pustili govoriti. Nastal je tak hruo, da je predsednik dr, Ribar sejo prekinil. Kljub temu se_ je prepir nadaljeval. Poslanec dr. Šimrak je v imenu ljudske stranke izjavil, da ima ban pravico, da v parlamentu brani svoje stališče kot vsak drugi poslanec.
DR, ŠIMRAK IN DR. LAGINJA.
Belgrad, 16. julija. Posl. dr. Šimrak je interveniral pri banu dr. Laginji v zadevi, ker ni bila dovoljena skupščina Pučke stranke v Požegi. Ban je bil v veiiki zadregi, ko mu je posl. Perišič izjavil, ,"a re je naredba o prepovedi skupščin i:':inila že 29. junija.
KORAČ GOVORI ZA DEMOKRATE.
Belgrad, 16. julija. Demokrati so na današnjo sejo Nar. predstavništva poslali kot svojega govornika Vitomira Korača, ki je v svojem govoru jel napadati parlamentarno zajednico. Poizkušal je dokazati, da je parlamentarna zajednica proti narodnem edinstvu in da je ostanek bivše Avstrije. Med govorom Korača je prišlo do burnih scen. Ko je Korač izjavil, da so duhovniki blagoslavljali orožje, so mu poslanci ljudske stranke zaklicali, da je klc-vetnik brez karakterja, ako to trdi samo o enem duhovniku, ki je v Nar, predstavništvu.
Nato je Korač izgubil ravnotežje in končal svoj govor na način, ki ga sam ni želel. Zaradi tega govora je nastal med ministri parlamentarne zajednice in ministri demokratske zajcdnice prepir. Očitali so ministru Pribičcviču, da je on poslal Korača v ogenj s - temi izvajanji, ki vsled izrednega političnega položaja lahko škodijo. našim državnim interesom.
Belgrad, 16, julija, Vitomir Korač je doživel s svojim govorom velik poraz. Ko je govoril o svobodi, so mu poslanci Ljudske stranke očitali, da je on hotel razpustiti nar. predstavništvo (namreč kot minister demokratsko-socialističnega bloka) in oktroirati volilni red. Korač jc nato hotel opravičiti svoje delovanje ter je izjavil, da za vse svoje čine prevzame popolno odgovornost,
Belgrad, 16. julija. Po govoru Korača je minister dr. Drinkovič izjavil, da so trditve Korača popolnoma neistinite.
BORZA.
LDU Zagreb, 16. julija. Devize: Berlin ček 156—157, Berlin izplačila 1.60—161, Italija 0—390, Newyork 0—64, Pariz 500—510, Praga 138—140, Dunaj 36.75—37. Valute: dolarji 59,50—61.50, avstrijsko krone 40—41, carski rublji 121—130, 20-kronski zlati 276—283, francoski franki 530—0, napoleondor 280—282, nemške marke 168—170, leji 170—176, italijanske lire 380—390, turške lire 300-0- souver-. eign 325—335,

r »Klobase iz človeškega mesa.« Po Trstu se je raznesla pred kakim mesecem vest, da so v Žavljah našli več otroških črepinj. Ljudska govorica je v teh črepi-njah, ki pa sploh ni bilo, takoj spoznala ono otroke, ki v Trstu v resnici precej redno izginjajo v ne ravno najmoralnejše namene raznih »odrešenikov«. Pretekli teden pa je bil ves Trst pokoncu, češ da' js varnostna oblast zajela neke lopove, ki so zvabijali k sebi otroke, jih klali in delali potem iz mesa »mortadelo«, neko vrsto klobas. Pripovedovalo sc je, da je neki gospod ustavil na ulici mkega dečka, ki je nesel kosilo svojemu očetu v prosto luko, in mu dal 15 lir, češ da naj nese pismo, ki mu ga je tudi izročil, na r.aslov, ki je bil napisan na ovitku.Deček da je nesel potem kosilo očetu, ki pa je pismo odprl in čital v njem: »Dragi kum! Pošiljam ti otroka, toda ne zakolji ga, preden ne pridem jaz.« Pismo da je bilo naslovljeno na neko osebo v ulici Girnastica (Farneto). Oče da je izročil pismo var« nostni oblasti, ki je potem zalotila Izpove. Varnostna oblast najodločneje zanika, da bi bilo kaj resnice na teh govoricah,
r 40 kostnjakov v kliii. Ko sq nedavno tega v Iprih odvažali sipine in mestne razvaline, so našli v neki kleti 40 kostnjakov, oblečenih v uniformo angleških vojakov, ki so ob bombardiranju prihežali v klet, kjer so jih zasule razvaline in strupeni plini zadušili. Iz vseh okolnosti se lahko sklepa, da je bila njih smrt silno mučna.	/
r Nadelani nemški policijski predsednik, V Neukolnu pri Berlinu se je dogodil naslednji tragičnokomični slučaj: Dva policijska člana sla pred kratkim hotela v smislu stroge zapovedi, ki jo je izdal policijski predsednik Appich, socialni demokrat, pregledati gostilniške prostore, da bi se prepričala, če se hotelir drzi policijske ure. Ko sta pregledovala klet, sta našla v njej jako pijanega človeka, v katerem sta spoznala svojega najvišjega šefa Ap-picha, Pardonirala sta šefa-pijanca. Ap-picha je policija že enkrat pred osmimi meseci našla v podobnem stanju, a tedaj je gospod šef razžalil varnostne organe, vsled česar je bil kaznovan z denarno globo 300 mark.
r Čudna dota. MandŽurske in mongolske deklice prineso ženinu za doto gotovo število psov, kakor so že bolj aH manj petične. Ker so psi v ondotnih krajih važen vir dohodkov, jih imajo po več pri vsaki hiši. Nikjer drugje na svetu ni psov s tako drago kožo, ki ima še večjo vrednost vsled svoje širine, dolžine in kakovosti, Ko so psi po osem mesecev stari, jih zadušijo, ker je tedaj njih koža najboljša, To se pa godi zmeraj pozimi. Kože prede-lavajo v klobuke. Dlaka je dolga in mehka, vsakovrstne barve, cd blesteče^rne do čisto bele. Zadnja je najbolj Čislana. V letu 1916. so izvozili več ko 850.000 klobukov, ki so bili narejeni iz pasje dlake,
Piresveta.
pr Dokumenti o jadranskem vprašanju. (Angleška bela knjiga.) Zbirka polit, gospod, in socij. spisov, Vi. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1920. — Cena 18 K, po pošti pripor. 1.50 K več. Jeseni leta 1919- in pričetkom leta 1920. je izgledalo, da nas bo an*anta prisilila, da sprejmemo takšno rešitev jadranskega vprašanja, kakor si jo želi Italija. Diploma-lična akcija jc naenkrat zopat oživela in razne vlade so izmenjavale med seboj spomenico in predloge. Angliji sc je pričelo muditi zaradi občega iztočnega političnega )v opiuiui ucnaiu o jaaran-skem vprašanju, ki nai bi bila zadnja. Sledili
so predlogi Italije in nasveti Anglije
In Francije ter odgovori naše vlade. Vmes pa so posegali Wilsonovi izreki. Ta diplomatska korespondenca je zaključila pogajanja, ki jih navajajo različne stranke v pravdi za naše Primorje- Pozneje bi se bila imela vršiti direktna pogajanja, ki se pa vsled modre Trumbičeve taktike niso vršila- To diplomatsko korespondenco je v točnem prevodu izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani kot 6. zvezek »Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov«.
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
SPORED SLAVNOSTNEGA SPREVODA v nedeljo, dne 1. avgusta 1920.
Od 7. do tričetrt na 8. zjutraj: Zbiranje udeležencev. Prosimo udeležnike, da se natančno ravnajo po teh navodilih.
I.	Prva skupina. (Zbirališče na Zrinj-skem trgu. zgornji del.) 1. Konjeniki. (Orli in narodne noše.) — 2. Fanfaristi. — 3. Alegorija na vozu.
II.	Druga skupina. (Zbirališče Kersnikova ulica) 4. Jugoslov. Kmctska zveza. — 5. Jeseniška društvena godba. — 6. Jugoslov. obrtna zveza. — 7. Naraščaj »Orla«. — 8. Slov. dij. zveza — srednješolci.
1	voz narodnih noš.
III.	Tretja skupina. (Zbirališče v Aškerčevi ulici od Kersnikove do Cankarjeve ulice.) 9. Mengiška društvena godba. — 10. Češkoslovaška odposlanstva. — 11. Odposlanstva en-tentinh držav. — 12. Poljska odposlanstva. —
13.	Odposlanstva jugoslov. organizacij iz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine i. dr. —
14.	Hrvatske narodne noše. — 15. Svetinjska godba. — 16. Arneriknnski Jugoslovani. — 17. Jugoslov. akademiki in starešine. — 18. Pevska zveza »Ljubljana«. — 19. Slomškova zveza in hrv. učiteljstvo.
2	voza narodnih noš.
IV.	Četrta skupina. (Zbirališče v Cankarjevi ulici od Aškerčeve ulice do Tomšičevega idrevoreda.) 20. Višnjegorska orlovska godba. — 21. Primorci. — 22. Korošci. •— 23. Prek-murci. — 24. Medjimurci. Vmes narodne noše teb pokrajin.
V.	Peta skupina. Zbirališče a) gostje. Tomšičev drevored vzhodno od Kersnikove ulice- b) Orlovska zveza. Tomšičev drevored zahodno od Kersnikove ulice.) 25. Selška orlovska godba. — 26. Ustfednl Rada Orla Česko-slovenskčho: a) češko-slovaški amerikanski kat. Sokol, b) češko-slovaški Orli, c) češko-slov. Orlice. — 27. Fčdšration nationalc des So-ci6t6s cathol. de gymnastique Belgique. (Belgijski katol. telovadci.) — 28. Fčdčration Gym-jiast,iquo et Sportive des Patronages de France. (Francoski kat. telovadci.) — 29. Boy Skonts Headqnarters (Angleški telovadci.) — 30. Hrvatska Omladina. — 31. Salezijanska. godba iz Ljubljane. — 32. Orlovska zveza, a) kroj, b) čepice. — 33. Godba iz Marije Device y Polju. — 34-. Orliška zveza.
2 voza narodnih noš.
VI.	Šesta skupina. (Zbirališče Cankarjeva, ulica od Aškerčeve do Majstrove ulice.) — 35. Jugoslovanska strokovna zveza. — 36. Radeška godba. — 37. Narodne noše iz Kranjske in Štajerske. — 38. Prometna zveza.
1 voz narodnih noš.
VII.	Sedma skupina. (Zbirališče Aškerčeva ulica od Cankarjeve do Prešernove ulice.)
39.	Hrvatska in slovenska ženska zveza. —
40.	Semiška društvena godba. — 41. Rokodelska društva. — 42. Mladeniška društva. — 43. Slov. kršč. soc. zveza. — 44. Dobrodelna društva. — 45. Moške Marijine družbo. — 46. Konjenica.
Okrašeni vozovi z narodnimi nošami se zbirajo na Zrinjskem trgu od Kolodvorske da Kopitarjeve ulice in. v slednji.
Vsaka skupina ima svojo rimsko številko.
Zastave organizacij v skupini gredo na želu skupine. Pri prvem znamenju s fanfarami naj se vsi udeležniki postavijo v vrste, pri drugem znamenju naj bodo pripravljeni na odhod, pri tretjem znamenju se sprevod začne pomikati dalje.
Reditelji sprevoda imajo bele trakove in Se jim mora vsak prezpogojno pokoravati. V vsaki \Tsti koraka po 6 mož, izjema je samo pri narodnih nošah, kjer se koraka poljubno, na glavnem trgu pa morajo tudi narodne noše stopiti v vrsto. Vrst se ne sme zapuščati. Vsi udeležniki morajo paziti, da je sprevod .vedno sklenjen.
Ob 8. uri dopoldne. Odhod k sv. maši in zborovanju.
Sprevod se vrši v vsakem vremenu! Sprevod so pomika po Majstrovi, Koroščevi, Trubarjevi, Krekovi ulici, Jugoslovanskem trgu skozi Razlagovo in Cafovo ulico, po Aleksandrovi cesti, po Grajskem trgu skozi Slovensko, Gosposko in Šolsko ulico na Slomškov trg, mimo stolnice, po Orožnovi in Strossmajerjevi ulici, črez Vodnikov trg in po Koroški cesti na Glavni trg. V slučaju slabega vremena odpadejo Majstrova, Koroščeva, Trubarjeva, Krekova in Razlagova ulica in se začne sprevod pomikati po Cafovi ulici.
Ob 0. uri dopoldne. Sv. maša na Glavnem trgu. Nato manifestacljsko zborovanje. Po zborovanju razhod. Orli, Orlice in vsi telovadci odkorakajo na Teženj.
ZahvaSa smerišfeim

Na prošnjo g. dr. A. Ratajca, prof. v st. Vidu nad Ljubljano, ki jo je preč. g. John Plevnik, župnik v Jolietu, blagovolil priobčiti v glasilu K. S. K. »Jednole«, ;e prejelo vodstvo sirotišča sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano po »Dobrodelnosti« v Ljubljani za svoje vojne sirote od naših vrlih rojakov v Ameriki velikodušni dar v skupnem znesku 34.000 K. Podpisano vodstvo si šteje v sveto in prijetno dolžnost, da se v imenu malih zapuščenih sirot javno zahvali za ta plemeniti dar vsem, ki so mu, dasi daleč od svoje ožje domovine, tako uspešno pomogli etirati grenke solze nedolžnih otrok. Predvsem velja naša zahvala preč. g. župniku Johnu Plevniku in uredniku glasila K. S. K. »Jednote« g. J. Zupanu, ki sta to dobrodelno akcijo tako energično započela, dalje gg. I. C. Mertelnu in J. Mravintzu v Pittsburgu in njegovim vrlim župlj: nom, slovenski postaji Modem Woodmen of America v Chicagu, neznanemu dobrotniku, ki je poslal lep dar po presv. gosp. škofu A. B. Jegliču, g. p. prof. Šolarju, ki nam je po svojem gosp. nečaku naklonil znatno vsoto, in končno vsem onim, ki so v svoji dobrosrčnosti to delo krščanske ljubezni venčali s tako lepim uspehom. Da nam lj ibi Bog ni naklonil njihove milosrčnosti, bi bila gotova marsikaka sirota brez obleke, brez hrane in brez pouka telesno in duševno propala. Vsemogočni Bog naj torej stotero povrne vsem blagim dobrotnikom že na tem svetu to, kar so storili Njegovim najmanjšim! To malo deco brez očetov in mater pa bomo mogli preživljati in preskrbovati toliko časa, da jih spravimo k poštenemu kruhu, le tedaj, ako nas bodo naši blagi dobrotniki podpirali še zanaprej. Zato sklepamo svojo iskreno zahvalo s srčno prošnjo: Spominjajte se naših sirot!
Št. Vid nad L j u b 1 ja n r , dne 12. julija 1920.
Vodstvo sirotišča sv. Jožefa.
Cerkveni vestnik.
c Nova maša. V nedeljo dne 18, t. m. ob 9, uri dopoldne bo daroval preč, g. Jožef Aljančič O. F. M. v frančiškanski cerkvi prvo sv. mašo. Vsi vljudno vabljeni!
c Jubilej sv. Jeronima. V Rimu so se pričele slavnosti 15. stoletnice na čast sv. Jeronimu (f 30. sept. 420), Te dni je bila posvečena cerkev S. Sabina na Aventinu, prenovljena v starokrščanskem slogu. Posebne slovesnosti so določene v cerkvi Maria Maggiore, kjer je sv. Jeronim pokopan.
c Letošnja spominska svetinja. Državni tajnik Gasparri je izročil papežu letošnjo spominsko svetinjo, kakršno izdelajo na praznik sv. Petra in Pavla vsako leto. Prednja stran ima podobo papeža Benedikta XV. z opisom: Benedictus XV. Pont. Max, a. VI. (Papež Benedikt XV. leto 6. vladanja). Na drugi strani je pa vtis treh novih svetnikov: Gabriela, Marjete Marije Alacoque in Ivane d' Are, ki molijo kleče na oblakih. Nadpis se glasi: Caelitum san-ctorum honoribus aveti: MCMXX. (Odlikovani s svetniško častjo, 1920.)
General Ignacij de Venčentomila, prostozidar in bivši predsednik republike Equador, se je te dni zopet spravil s Cerkvijo in prejel sv. zakramente. General izraža veselje, da je zopet zadobil srečo svoje mladosti, Izpreobrnenje odličnega državnika je napravilo mogočen vtis.
c Umrl je 30. junija wolfsberški dekan (Koroško) msgr. dr. R. Klimsch, ki je bil več let tajnik književne družbe sv. Jožefa v Celovcu. Spisal je več poljudnih apolo-getičnih del. Star je bil 53 let.
Dijaški vestnik.
d Prošnje za znižano vožnjo naj se pošiljajo direktno na inšpektorat državnih železnic v Ljubljani (licej, I. nadstropje), oziroma na ravnateljstvo južnih železnic v Ljubljani (belgijska vojašnica, I. nadstropje), Priloži se s fotografijo opremljena članska izkaznica in ovitek z znamko za odgovor. Prosi se lahko za več voženj skupaj. Dovoljenje velja za tri mesece.
d Potovalna listina. Razposlali smo na vse organizacije potovalne listine, a še do danes niso vse poslale denarja, kar opozarjamo, da se to kmalu zgodi, da uredimo račune. Nekaj potovalnih listin je še na razpolago. Dolžnost vsakega našega dijaka je, da jo ima. Naroča se na naslov: Ljubljana, Ljudski dom, S, D. Z.
d Vse tovariše, ki se udeleže mariborskega orlovskega tabora in bodo dospeli v Ljubljano že v torek, t. j. 27. t. m., oziroma v sredo, t. j. 28, t. m., dopoldne, opozarjamo, da se pravočasno prijavijo na tehnični pripravljalni odbor S. D. Z., ki jim preskrbi v Ljubljani naročeni stan in hrano.
d Vsi dijaki-udeleženci mariborskega tabora se odpeljejo iz Ljubljane definitivno v sredo, t. j. 28. t. m., ob 2. uri popoldne. Imeli bodo svoje železniške vozove. Ker se bo pričelo dijaško zborovanje v Mariboru že v četrtek zjutraj, je to zadnji termin odhoda.
d Tovarišem akademikom, bogoslovcem in srednješolcem! Praznik mladine se bliža. Število udeležencev se množi; prijavljajo se vsi iz cele Jugoslavije, iz zasedenega ozemlja in drugih dežel. Mariborski tabor ©tvori dijaška mladina. Zato opozarjamo vse dijake, ki so se dosedaj prijavili, da se zanesljivo udeleže dijaškega zborovanja v četrtek dne 29. t. m. Vsi dijaki iz Slovenije se odpeljejo v sredo (28. t. m.) ob četrt na tri popoldne z južnega kolodvora iz Ljubljane, Hrvatski tovariši se odpeljeo iz Zagreba s posebnim vlakom. V Zidanem mostu se Slovenci priklopijo hrvatskemu vlaku. Spotoma na vstopajo vsi dijaki iz Štajerske. Tako pride v Maribor skupno do 1500 dijaštva. Vsak udeleženec naj vzame seboj narodno troboiko. V Mariboru bodo stanovanja za dijake v gimnaziji, na realki in na učiteljišču. Vsak udeleženec se mora pokoravati navodilom rediteljev. Hrana bo za dijake posebej. — Slavnostno zborovanje se bo otvorilo v četrtek ob 8. uri zjutraj s pontifi-kalno mašo un;atskega škofa dr. Niaradija. Natančen program bo izdala J. K. D. L. in bo služil kot vstopnica k dijaškim zborovanjem.
Turistika In šport.
Cestna dirka 150 km na progi Ljubljana—Celje—Ljubljana se vrši v nedeljo dne 18. t, m., prirejena po klubu kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani. Start dirkačev v nedeljo dopoldne pri 1 km na Dunajski cesti ob 9, uri za seniore, ob pol 10. za težka in ob 10, uri za lahka kolesa. Cilj istotam, približno okrog 3. ure popoldne. — Prireditev je v letošnji sezoni ena najdaljših prog ter obeta biti boj med posameznimi vozači zelo hud. — Startno listo in podrobna določila za dirko priobči sobotna številka »Športa«, — Opozarjamo občinstvo na to interesantno tekmo, (k)
Prvenstvena tekma Slovan — Ilirija. Najvažnejša tekma za prvenstvo nogometnega podsaveza za Slovenijo se vrši v nedeljo, 18. t. m. na prostoru SK Ilirije, Pričetek ob 19. uri.	(k)
Wiener Sportklub v Ljubljani. V torek in sredo 20. in 21. julija ob 19. uri se vršita na prostoru Ilirije dve veliki inter-nacijonalni tekmi med prvimi moštvi Wie-ner Sportkluba in Ilirije, Po daljšem presledku je to zopet prvovrstna prireditev. Wiener Sportklub je prvi dunajski klub, ki igra v Ljubljani, Za nas v Jugoslaviji je poset dunajskih prvorazrednih moštev največjega pomena. Mi nismo niti lastniki velikih športnih prostorov niti nimamo angleških trenerjev, moramo torej iskati po-jačenja svojih sil in zmožnosti v mednarodnih stikih. Tudi iz materijelnega stališča so nam zveze z dunajskimi klubi ugodne. Praška prvorazredna moštva so nam namreč stavila tako visoke financijelne pogoje, da jih pri najboljši volji nismo mogli akceptirati. Poleg tega ima tudi Praga trenotno le eno moštvo visoke kvalitete, t. j, Sparta, iWiener Sportklub nam je pa v Zagrebu pokazal, da se moramo še mno-do, mnogo učiti, — Vstopnina: se-deži^ po 24 in 16 kron, stojišče 10 kron, za člane in dijake (toda le v predpro-daji) 6 kron. — Oba dni pred tekmo od 18. do 19. ure promenadni koncert. —
Predprodaja vstopnic {samo za prvo tekmo) v arogeriji Kane, Židovska ul. in pri tvrdki Svetla, Mestni trg, za sedeže in navadna stojišča; dijaška in članska se dobijo pa danes pri blagajni na športnem prostoru Ilirije od 17, do 20. ter jutri od
11.	do pol 13. in v ponedeljek od 19. do pol 21. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu.	(k)
Cestna dirka Ljubljana—Celje—Ljubljana prirejena po klubu kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, dne 18. t. m. obeta biti
£o lepem rezultatu pretečene nedeljske dirk« iubljana—Tržič—Ljubljana, zelo zanimiva. Start v nedeljo dopoldan pri 1 km na Dunajski cesti ob 9. uri za seniore, 9.30 za težka in ob 10. uri za lahka kolesa, Cilj istotam popoldne približno med 3. in 4. uro. Dostop ima« jo vsi klubi »Športne zveze« Ljubljana. Prijave se sprejemajo pismeno do 15. t. m. ali ustmeno do pol 6. ure v trgovini Svetla, Mestni trg 25, ali pa na naslov kluba. (K)
Gospodarstvo.
g Oglas. Tehnična direkcija Central-ne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu razpisuje dobavo 1000 vagonov pšenice. Kupuje se samo partij« 30 do 40 vagonov franko šlep, toda n«( dražje kakor po ceni 100 din. za 100 kg. Predvsem se bo kupovalo blago, kateral se more takoj dobaviti. Oferte je treba predložiti navedeni direkciji v času od 15. do 20. julija t. L do 12. ure dopoldne. Poh drobnejše informacije glede kakovosti blaga in sestave ofertov daje Ljubljanska podružnica Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom,
g Neresnične vesti glede kupčljskih zadev v Splitu. Vesti, ki se širijo, da sel trgovcem, ki prihajajo v Split, delajo zapreke glede bivanja tamkaj, po poročila trgovske in obrtniške zadiruge v Splitu niso resnične. Nasprotno se gre vsem trgovcem, ki pridejo v kupčijskih zadevah i» Split, v vsakem oziru na roko. S svojimi željami naj se trgovci za posredovanje obrnejo do navedene zadruge.
g Angleški denar. Po poročilu naša trgovske agencije v Londonu nimajo novci po en funt šterlinga ter po deset šilingov, izdani 1. avgusta in 1, septembra 1914 ter! 1. januarja 1915 več značaja zakonitega' plačilnega -sredstva. Ti novci se lahko zamenjajo do septembra v popolni vrednosti z novci, ki veljajo kot zakonito plačilno sredstvo.
Aprovizaciia.
a Telečje meso, »Vnovčevalnica za živino in mast« oddala je za soboto in nedeljo, to je 17. in 18, t. m, sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo in sicer: Ah-linu, Breceljniku, Cuzaku, Dolničar Francu, Dolničar Jožefi, Ham Matiji, Janežu^ Javorniku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Kocjanu, Kraševcu, Makovecu, Novaku, Novljanu, Prezelju, Rihtar ml., Rihtar st,, Selanu, Smoljanu, Škerjancu, Škranjerju, Šmetu, Zaje Ivanu, Žganjar Jožetu, Zupančiču, Porenti po eno tele, le Janežič in Bi-zilj dobita po štiri teleta. 1 kg sprednjega mesa velja 19 K„ 1 kg zadnjega 20 K, —-Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa.
a »Samopomoč« v Ljubljani oddaja svojim članom, dokler zadošča zaloga, podplatno usnje in notranje podplate ter zgornje črno in rjavo kozje usnje. Vsak član dobi lahko poljubno množino usnja.. Nadalje se oddaja bela moka št. 0 in št. 1, pšenični in koruzni zdrob ter ostalo blago. Člani od št. 1 do 500 naj se zglasijo Z nabavno knjižico v ponedeljek od 8. dot
12,	ure in popoldne od 2. do 6. ure v zadružni pisarni, da dobe članske izkaznice in pravila, Nadaljni člani naj se zglašaj« prihodnje dni.	. ,	, ,
Strckovnjaško vpeljavo električne ln«
či in drugih električnih naprav oskrbuje ljubljanska tvrdka Mihelčič & Janežič, Prvi je znan v Ljubljani po svojem delovanju v mestni elektrarni, drugi pa po svojem delovanju pri elektrarni v Celju, Glej današnji oglas.	2872.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad 4 krone.	<
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. — Pravi
balzam 12 steklenic 36 K. — Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugcn V. Felfer, Stubica donja, Elza trg št. 134. Hrvatska.	C
nvnlftlDCi) nova z dobro pnevmatiko UlUAUlGdU po K 2.500-. Plašči in zračne cevi po znižani ceni. F. Batlel, Ljubljana, Stari trg št 28.

Vsem p. n. sorodnikom in znancem naznanjamo, da se je naša blaga, iskrenoljubljena soproga in mamica, gospH
Margareta Schiffrer
soproga mest. učitelja
po mukapolnetn trpljenju, prevldena s sv. zakramenti preselila 16. t. m. ob pol 5. url v neprimerno lepše življenje.
Pogreb nepozabne rajnice bo v soboto, dne 17 t m ob 16. uri iz hiše žalosti, Kongresni trg St. 6. Ljubljana, dne 10. julija 1920.
Fran Sehlffror. soprog _ Asa, p, Brunen, Cirila, Franjo, otroci.
Dncpctvn 9 oralov nJIv» travnikov rUtJuiJliU in gozda z gospodarskim poslopjem zamenjam za podobno. — Obrniti se je na Janez Burgar, Moste št. 50. p. Komenda.
Posestva na prodaj.
ftnctllna * s prostori za prodajalno, UUOUUSrt. enonadstropna hiša, ledenica, mesnica, hlev, sadonosnik, štiri orale njivo s travnikom pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah. Cena K 240.000.
Vinogradno posestvo: 0d™
!a amerikanskega vinograda izbornih vinskih trt, 7 oralov travnika in njiv, 6 oralov polnega bukovega gozda z vinogradnlmi potrebščinami v Grušovi dobro uro od Maribora. Cena K 160.000. Pojasnila daje notar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Fran Stopica,
1	pn vrl na Prijetnem kraju v Ljub-Lb|i VII ljani, obsegajoč 2 stavbni in
2	vrtni parceli skupno 2800 m' se ugodno proda. Natančneje sepoizvo na Vojvode MiSiča c. 23. v priti, oa levo.
2 pridno hlapca tiJS?.^
mem v službo. Oglasiti se je vsak dan od 12. do 14. uro opoludae, Košenina, mesar, Kolodvorska ulica St 6.
Ilifa v sredini mesta je naprodaj. IlIOU Naslov pove upravništvo lista pod Stev. 2851,
Proiia se posestvo, iS/SK
polje na Dolenjskem, obstoječe iz skoro popolnoma nove hiše, ki obstoji iz pet sob, dveh kleti ln pritiklin, vrta in dveh njiv po zelo ugodni ceni. Posestvo je zelo prikladno za kakega penzlonlsta ali manjšega obrtnika. Od istega posestva so prodasta tudi dve lahki kočiji, ki sta skoro popolnoma novi. Nadaljna pojasnila daje iz prijaznosti Anton Gross, posestnik na Krki pri Stični.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Franc Krištof
izprašani zid. mojster na Mirni, Dolenjsko, se priporoča za vsa v zidarsko stroko scadeJoča dela. tudi do načrtih.
Sir prvovrsleD, polDomasleo,
star v hlebih od b0-40kg ima naprodaj •irarska zadruga v Stari Fužini, p.
Srednja vas v Bohinju.
MeseCno soda ^fjšp-js
pravo lista pod šifro »Soba«.
Slanovanle za 2 diloka; s&ra
brez nje pri skrbni gospodinji so išče za jesen. Ponudbe pod »Dijaško stanovanje 2821« na upravo lista.
Prelepa iorajala pevkah«
notami vred ls onim naročnikom, ki vpošljejo naprej 20 K za 3 zvezke na naslov: Mala pavka, Šmartno pri Celja.
Mizarski pomočnik ■as? ga
Sole, preje nekaj časa delovodja v tovarni stolov, išče primerne službe, najraje izven Ljubljane s preskrbljeno hrano iu posebnim stanovanjem, enn soba in kuhinja. Ponudbe na uprav u tega lista pod šifro »Vesten«
PODRUŽNICE
Novo mesto
Glavn. tig
dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno ceno zmerna	6135
Maribor
Gosposka ul,
Zagrebačka direkcija državnih željeznica kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca raspisuje ovime ponovnu javnu jeftimbu (licitaciju) u svrhu osiguranja dobave gorivog drva potrebnog u godini 1920/21 i to:
a) u ejepanicama ili b) u oblicama, ili c) u ograncima ili d) u kvrgama u ukupnoj količini od 170.500 m3 zatim ca. 770 vagona drva za potpaljivanje.
Na uredovnoj bjelici sa biljegom providjene ponuda imade se do 5. avgusta 12 sati u podne podnijati (ili putem pošte pri-poslati) odjelu ove direkcijo za nabavu materijala i inventara.
Samo propisno izdane i na uredovnoj bjelici prema posebnim opčenitim uvjetim sastavljene ponude če se raspravljati Ovo se bielice i posebni i opčeniti uvjeti mogu nabaviti kod odjela Direkcije za nabavu materijala i inventara (soba br. 11).
Ponude če se otvoriti i Citati u odjelu Direkcije za nabavu materijala i inventara dne 5. avgusta ove god. u 12 sati u podne.
Na jeftinbenoj raspravi mogu prisustvovati i nudioci ili njihrvi zastupnici.
U Zagrebu, mjeseca jula 1920.
Direkcija SHS državnih železnica.
Galanterijsko in stavbeno kleparstvo. acetsiinski in vodni instalater
Franc Lončar
Ljubljana, Celovška cesta št. 23
se priporoča cenjenemu občinstvu s točno postrežbo in po zmernin cenah sprejema vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila na cerkvah in stolpih.	2187
znon 'n vse a\rtomobilne potreben«
za automobile, motocikle, kolesa za 40% v ceni znižana	,
flevmatuts k0[t5ni plašči od K 265-— / zračnice od K 130-— /
Iz prvovrstnega Švedske- / (V^Sg	ga jekla, mirovni izd f/
•ek in vse potrebščine /
vseh vrst sprejema v popravilo FRA-NJO CERAR, tovarna slamnikov v Stob posta Domžale pri Liubljant. — V Ljubljani se sprejemalo isti pri tvrdki Kovačevič i Tersanv Prešernovi ulici st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na _razpolago._
Garaža je odprta cel dan in celo noč, tako, da p. n. občinstvu lahko vsak moment postrežem z vsem potrebnim.
Franc Puh, Dnnajska cesta St. 47.
Letovišče za duhovnike, profesorje, uradnike in druoe. Zraven hotela kopališče; čolni so vedno na razpolago. Izletniki, tudi večje družbe, dobe lahko kosilo. Cene zmerne, solidna postrežba.
DomaČa tordka,
Solidna cehe,
Velika izbira izgo-tovl j ene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike ln suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
Stavbeno podjetje
jc pričela z izdelovanjem torbic in dni gega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja. - V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. - Naročila se izvršijo po najnižjih cenah.
Ljubljana, Gosposvetska cesta žt. 6 se priporoča. tau
BlaJnogeiSI kroji,
Točna postrežba,
pleskarja
Llabtfnna, Breg štev. 6.
se priporočata slavnemu občinstvu za
vsa pleskarska dela.
jjjaa^aaca^aCTc^acaanDaca
n Industrija špirita D.D. Zagreb	d
D 2471 Boškovlčeva ulica štev. 7.	0
G Brzojavi: Splrituslndustrija. Telefon interurban 4—96.	Q
D Ima v Ljubljanl skladiSCe finega rafiniranega Špirita	Q
n ■	n
^ prt ..BALKANU" trgovska šped. in konus. deln. družba	"
U ln dobavlja iz svojih tvornic surovi špirit za tvornice oeta in de-	U
y naturirani špirit na debelo. — Naročbe prejema glavni zastopnik	Q
g MAVRO FURST. LJUBLJANA, Sodna ulica štev. 5.	Q cnaaaaaaanacsaDDaonDcianaacsacsaD
tapetniška delavnica
Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, na dvorišču.
Napravo električnih central, napeljavo luči, telefonov in zvonil
ter vsa popravila te stroke izvršuje točno in vestno tvrdka
j® ra fi~	l?l	a
elektrotehnični zavod v Ljubljani, Hrenova ulica št. 18. Cenjenemu občinstvu se najuljudneje priporočava
Mlhelčič & Janež!«.
—P—»iB——a—
lito, kovaSko tn dele starih železnih
strojev ter kovine kupuje za celo Jugoslavijo po najvišjih cerjah FRANC STUP.CA v Ljubljani, Gosposvetska (Marije Terezije) cesta štev. 1.
'^ji i sjp.«« mj tam
mestni tesarski mojster
LJubljana, Linhartova ulica št. 25
kupuje po najviSjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
(trakovne) priporoča gg. trgovcem Ljubljanska komercijalna dražba,
Ljubljana, Blei\veisova cesta štev. 18.
nudi »DRAVA«, lesna trgovska in industrijska deln. družba, Maribor,
Beograd, CelK, Dubrovnik, Kotor, Kranj UllhSiana, Maribor, Met kovic, Opatija Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
Za dvaktamo obiavo v tedna se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA
.Svetla«, Mestni trg 25. Veibajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Srabietz Franjo, Miklošičeva c. 6. lune Franc, WoUova ulica 6.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (TeL 366.)
KLEPARJI
(Corn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
Priporočalo ie sledeie domaše tvrdk

KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Rtdj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
J	MODNI SALONI
Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta'
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
PREVOZNO PODJETJE Erman Šteian, Št. Vid n. Ljublj.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cerne Lud., Woliova ulica 3.
(Za dvakratno obiavo v tednu se računa H kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni tre 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED, STROJI
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7. Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
UGLAŠEVANJE IN POPRAVLJANJE GLASOVIRJEV. Povše Feliks, Tržaška cesta 45,
ZAVESE, vezeno cerkveno perilo, biretL »Štora«, dr. z o. z., Št. Vid nad Lj.
Sprejme se ve C
mšta in
Jos.
Tovarna
Barva
vsakovrstno blago.
Kemično čisti obleke.
Vinft bel° in rudeCe- Prav dobro, Ima lIllU na prodaj Franc Drnovšek, posestnik, Raka pri Krškem,
Prodamo
S= tri konje
porabile za tek, kakor tudi za težko vožnjo. Ogledajo se lahko vsak časna Zelenem hribu v Liubljani; ceno pa pove centralna pisarna »Vnovčevalnice za živino in mast«, Krekov trg št. 10, II. nadstropje.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Suetlolika Podružnica: Šelenburgova ul. 3. JMCIIUsmu
ovratnike, zapestnice in srajce. —
Qbl. l^onces. informačni zauod
Drago Seseljal^
Ljubljana Gan^arje^o nabr. <§
Najbolj čehoslovaSkl raiMrai. sjator V kOCk^ll
po najnižjih dnevnih cenah ponuja na debelo „Marfeag", mariborska uvozna in izvoznad družba z e. p. v Maribora. Zasst opniki zo vse deželo za prodajo in nakup živil se iščejo. Brzojavna vprašanja s povratnim odgovorom na Mar&agi Mafibor.	2755
Državne leliezalce Irievsiva Srfia, Hrvata i Slivraaci ___ Direkcija Umi
Broj: 25998/G. — 1920,
PRIRODNI
s rafinadnim sladkorjem okuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni poljubni množini. Nadalje se dobe tudi ekstrakti za umetne soke itd.
Mo Poti, muki ulica
LJUBLJANA (poprej zaloga Msngiške plve).
II 11 II II
JANČAR & Co
LJubljana, Slomškova uP. 19
lastni izdelek oljnatih barv, flrneža in stok. kEeja. Velika zaloga kopalovega ter belega emaHlaka sieaiSva bruno-llna. Laka za kočije, usnje, pollturo in železo, suhih barv ter mizarskega klela.
Broj: 26866/G, - 1920.
Oglas.
Zagrebačka Direkcija državnih željeznlca (Mihanovičeva ulica broj 12.) pozivlje sve one, koji bi željeli da nabave za željeznicu različiti potrebni materijal, da stave svoje oferte najkasnije do 30. jula o. g. 12 sati u poclno u ckonomnom odjeljenju (soba broj 11.).
Iskaz materijala, koji se ima liferovatl, može se u pome-nutom odjeljenju osobno dobiti ili zatražiti putem pošte.
U Zagrebu, dne 3. jula 1920.
Direkcija državnih željeznlca.
pganagaaaaaaaaaaaannnnnnnnn
0 o
a
Ljudska posojilnica
cs= [1	m	m	tp	al """"*" i
■ Vilfani, v lastnem domu mikloSICena cesta Stev. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
31
Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
aaaaoaanannaoanannnannnannng
0 a o
D 0 D
a a
Hočete obdržati tvojo lepoto ? Hočeta Imeti nakor barznn mehko kožo ? Nočete goinčn<h peg mozoljev in oprcev?
Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Za-vldanll 1 lonček 9 K, No. III močnejSe vrste 13 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hočete imeti lepe, zdia-ve lase? Fellerjeva pr&-va Elza Tannocbina po-mada za rast las doseže bujne lase! Zapreči pr-baj, prerano osivenje. Zabrani plačo' i lonček U K. Na 11112 K K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Sam-ron 1 K. Mazilo za brke 2-50 K in .T- K.
giiiiHiiiimimiiiii	•■•■•••■IM«
Pisana rmoderno urejene tovarne V. MARS ANO ::
Prodaja deik
Podpisano oskrbništvo prodaja okoli 40 m3 smrekovih desk: 2 cm debele, 4 m dolge na kolodvorih v Grab-Stanj ali 2ihpolje na Koroškem. Po nudbe naj se pošljejo do 25. Julija oskrbnlštvu grofa GoEss v Grelcu na Koroškem.	2838
Novodošio pravo
KADILO
se jdobi v vsaki množini po nizki ceni pri: svečarju J. KOPAČU v Ljubljani GOSPOSVETSKA CESTA Številka 90.
„fMDir
tvornlca dvopeka
Neumann i dr. Zagreb
Proizvaja: Kekse, biskvit, prepečenec ln razno pecivo za čaj.
Zastopnik za Kranjsko L. JEŽEK, Ljubljana
Stritarjeva ulica štev. 7.
TIMEVf< TEHNIČNO podjetje za IfllFIEA k UVOZ in IZVOZ ::
Zastopn. prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura: Dunaj IV., Viktorgassa 4.
MHe: Zagreb, Nikolina oilta Stev- B.	Zastopstvo t Sgggridn, BnkaroUa In Sofiji
STROJI proti takojšnji dostavi; : Popolne TOVARNIŠKE naprave:
1.	Zage polnojarmen in krožne žage, I Tovarne na špirit in rafinerijo, pre-oblični stroji za rezanje nastavkov I Sanje olja, Škrob in drože, konserve, (Dickenhobel), oblični stroji za za- i	testenine in pohištvo, reze (Abricht-Fuge) in oblični stroji j MOTORJI ln LOKOMOBH.lt
za votlo izrezovanje (Kehlhobel), W1 "___________„ Broj 25335/G.-1920.
valji za okrožne žage, brusilni stroji. I	*Sr«&at.or,,{ £t«>Jt
2.	Stružni stroji, stroji za okroglo ! ™°torii na °JJe*n bencin, lokomo-struženje (Friiss , skobelniki za ko- Š ""L"aP"° la£?i?c4iD' par,n* ®tr,0^ vine (Shaping), stroji za vrtanje in !	?a drž'ia ™an Se želez-brzovrtanje, Škarje, ognjišča za ko- i n^ vozovi za prevažanje blaga, vače, stroji za obdelovanje pločevin. = vodnjaki, mali vagončki za pesek itd. snovi, pile, stroji za rezanje vijakov. ! GRADBENI maierljal:
3.	Posamezne pile v vseh velikostih, \ NosačI, tračnice, ogibalnice, streSna različno orodje prvovrstnih tovarn. ;	lepenka itd.
MnSIJo Vas kurja očesa 1 Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje
brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kožel Mala Škatljica 4-— K, velika Škatlja 6-- K. - Želite Se kaj T Fellerjefe Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 Škatlja 7 K. — Fellerjevusipalni prašek proti v , „	. potenju, 1 Škatlja 6 K. — Fellerjev mentolni
črtnik zoper glavo- ln zobobol 1 škatljica 4-- K - Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici Specijalni 36 K. — NajbolISi parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. — Omot in poštnina posebej r najceneje. — Engen V. FELLER, lekarnar, Stnblca Donja, Elza trg 134.
Hrvatska.
Naročajte In Širite ..Slovenca
Državne želleznice kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca
Direkcija Zagreb.
Prispevajte za sklad S. L. S.
KOLONIJflLNO
^Najcenejša dobava na debelo^
.FRUCTUS'
d. d. za promet zem. proizvodov, kolonijalnim in drugim blagom preje
(ustanovljeno 1883) Zagreb, VlaSka nI. 12. Telefon 106. Brzojavk Fructus.
STEHICE in njih zalega
takoj pogine, ako uporabljate
MOOT1N steklenica 12 K od zavoda M. Jflnker, Zagreb, Petrinjska ulica št. 3, III. nadstr.

Sušak-Reka, ZDonlmiroiia ulica 102
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel- Penslon „SPERANZA"
„IMPERIAL"
Opatija.
Sanatorij in veliko morsko kopališče „THERAPIA"
Crlkvanlca.
Palaca-Hotol „MIRAMARE"
Crikvanloa Talsfon Interurb. 11.
Hotel-Pension In morsko kopališče ,,JADRAN" Sušak-Reka Telefon Interur. 2-14
Hotal-Panilon In morsko kopališča „JADRAN" Bakar.
Vsi hoteli in »an.toriji so najmoder-neje in z vsem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvorjeni skozi celo leto, — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico . uprava hotela „ MIRA MAHE" v Crikveniei; za Novi: uprava hotela ,S AN-M ARINO' v Novom; za Suiak: SRED1SNJ1 URED DRUŠTVA, SUŠAK-REKA.
Naslov za brzojave;
Jadrancantrala Sušak-Reka.
Interurban telefon Itev. 9^-9.
Hotel -Penslon „SAN-MARINO"
Novi Vinodolski Telafon Interur. 5,
Hotel-Pension in veliko morako kopališče „LISANJ" Novi Vinodolski.
Natječajni
Direkcija državnih željeznica kraljestva Srba, Hrvata 1 Slovenaca u Zagrebu razpisuje ovime ponovni natječaj 11 ci-taciju za dobavu tvrdega hrastovog i mekog gradjevnog dr-veta u količini od 080 m8 potrebnog u godini 1920, te drveta za radionu i to: tvrdog 283 m3 i mekog 1225 m8. tJvjeti za dobavu mogu da se dobiju za uredovnih sati u ekonomnom odelenju ove Direkcije (Mihanovičeva ulica br. 12), a mogu se zatražiti i poštom, ako se pošal j e 5 kruna za poštarinu i troškove.
Ponude se imadu napisati na uredovnom formularu, a moraju biti biljegovana sa biljegom od 4 K po arku. Ove ponude moraju najkasnije do 28, jula o. g. 12 sati prispjeti u ekonomno odolenja pve Direkcije.
Samo propisno i na uredovnom formularu prema dobavnim uvjetima sestavljene ponude uzeče se v pretres. Na zabtjev onih, koji namjeravaju oferirati, poslati če Direkcija formulare za ponudu tvrdog i mehkog drveta kao i uvjete.
Ponude če se otvoriti i prečitati u ekonomnom odelenju ove Direkcije dana 26. jula u 12. sati. — O prispjelim ponudama sestavit če se zapisnik. — Otvorenju ponuda mogu prisustvo-vati i nudioci, ili njihovi zastupnici. —
Žaobinu (kaciju) koja iznosi 5 % vrijednosti ponudjenog materijala, treba položiti do 27, jula 12. sati pozivom na broj ovoga oglasa kod glavne blagajne ove Direkcije u Zagrebu.!
Rok dobave svega gornjega drva je od 15. augusta do konca oktobra o. g.
U Zagrebu, mjeseca jula 1920.
_Direkcija državnih želieznica kraljestva smo. Hrvata i Slovenaca.
c
Int. leleion štev. 461.
Slovenska eskomptna banka !
Brzolavl: Eskomptna.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
Interesna sknpnost s Hrvatsko eskomptno banko In Srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakeife najkulantneje.
Denarne vloge. - Nakup žn prodaja: Efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, terjatev, faktur. - Akreditivi. - Borza.
, BALKAN.
i
va in KomisijsKa oeimi
Brzojavni DU1.V, »BaHUlISPed."
LJubljana - Maribor - Trst - Wien
Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — I. ljubljanske Javne skladilie.
Največje domače špedicijsko podjetje. =


Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.