Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gi. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 143.
V Ljubljani, v petek 26. junija 1885.
Letnilï XIII.
Vabilo na naročbo. „SLOVENEC",
edini slovenski dnevnik na katoliško - konservativni podlagi,
nastopil bode s 1. julijem drugo polovico XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošiljatvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. na-naročnikom še prav posebno priporočamo.
„Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman veljil:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo „Slovenca".
Francoske razmere.
(Konec.)
Leta 1881 so se vršile nove volitve, treba je bilo Gambetti pomoči radikalcev. V to svrho so pomilostili nekdanje Pariške požigalce. S prvo so jih pomilostili le nekaj, ker so se bali, da se ne bi najhujši komunardi brez kazni kot mučeniki vrnili v Francijo. Toda poslanci so imeli vsakteri svojega varovanca ter so prosili zanj pri pravosodnem ministru. Vsled tega se je priteplo toliko postopačev v Pariz, da so se uradnijam ježili lasje. „Podali smo jim roko, dati smo jim morali tudi telo", piše Andrieux.
Da se je delalo le za osebe, kaže naslednji slučaj. Leta 1869 je bil Gambetta voljen poslancem v Bellevilli (20. okraj Par.). Večkrat je imenoval zato Gambetta bellevillske delavce najplemenitejše naroda, slavne prvoborilce republike, da bi tako ra-
dikalce k sebi privabil. Ravno v tem okraji je bil eden njegovih „hlapcev", Quentin, voljen v mestni zbor. Temu je Gambetta preskrbel vodstvo ubož-nega zaklada v Parizu, mastna služba za postavača. Na mesto Quentina so izvolili intransigenti komu-narda Trinqueta v mestni zbor, ki se je ravno vračal iz Amerike. Tako so hotli Gambetti izviti volilni okraj. Kaj stori Gambetta? Po njegovem posredovanji se je v Parizu vstanovila nova služba, namreč nadzorstvo mestnih zalog. To službo so ponudili Trinquetu, ktero je tudi sprejel in izstopil iz mestnega zbora.
Znano je, da socijalisti, intransigenti in drugi prekucuhi drug drugemu ne zaupajo. „Sumničimo drug druzega", je njihovo geslo. Pa prijatelj Gambetti, Andrieux, je vendar vedel še kot načelnik re-darstva v njihov krog vtihotapiti svojega ovaduha. „Tovariši" so namreč iskali petičnega moža, da bi si vstanovili svoj list. Andrieux je pregovoril dozdevnega „rentirja", ki si je bil neki z dišavami pridobil precej denarja, da se je socijalistom ponudil za plačnika. Dal je „tovarišem" za tednik „la Révolution sociale" denarja, kterega mu je Andrieux preskrbel iz tajnega zaklada. List je izhajal, njegovo vredništvo je bilo shajališče in središče soci-jalistov. Louise Michel, ki se je bila ravno vrnila iz Nove Kaledonije, vredovala je list. Nobenemu ni prišlo na misel, da bi v osebi „rentirjevi" sam policijski načelnik Andrieux sedel v njihovi sredi. „La Révolution sociale" je kar divjala proti Andrieuxu in redarstvu, toda radi so molčali, ker jim je „rentir" tako vse ovadil.
Pri vredništvu so se dogovarjali, kako bi vrgli v zrak zbornico, umorili Gambetto itd. „Rentir" hitro naznani Gambetti in prijateljem vse skrivne načrte. Ti v strahu naroče „rentirju", da naj pri vredništvu nasvetuje, kako bi spustili v zrak kip Thiers-ov v St. Germainu, kar so tudi storili.
Andrieux razloži v svojih „spominih" tudi vzroke vedno rastoče nevarnosti in množečih se hudobij. Republikanski listi večinoma očitajo redarjem, da so preojstri in brezozirni. V zabavljanji in očitanji se posebno odlikuje „Lanterne". Ako redar prime kacega hudobneža, takoj so zagrozi: „Pojdem pa k Lanterni".
Ko so republikanci odstranili Mac-Mahona, padli so hitro tudi po vseh napravah, s kterimi se je bil proti njim obdal. Prve so prišle na vrsto krčme. Pod Mac-Mahonom je veljala še postava iz leta 1851, po kteri so upravni uradi po svoji volji dovoljevali krčme ter določevali, kdaj se smejo in morajo odpirati in zapirati. Res, da so uradi ravnali večkrat svojevoljno ter pritiskali pri volitvah na krčmarje, vendar je bilo število „beznic" in „žganjarij" dosti manjše, in noben krčmar ni smel biti kedaj kaznovan ali pa na slaben glasi. Republikanci pa so hitro skovali postavo, ki vsakemu krčmo dovoli, izvzemši mladoletne in zarad hudodelstva kaznovane. Tako je narastlo število krčem nad 400.000, in povprek pride na vsako 90 duš. In mislite si sedaj živenje po teh skrivališčih, kjer se shaja „žlindra" človeštva. Po prejšnji postavi smčl je redar vedno stopiti v krčmo, če je zahtevala javna varnost ali nravnost. Sedaj mu sme krčmar pred nosom vrata zapreti, kajti on je „prost" državljan, „prosti" so tudi njegovi „čedni" gosti. Tii se zgodi največ hudobij in sestavi največ zlobnih načrtov, kajti na tisoče nemaničev se klati po Parizu, ki nimajo nobenega stanovanja. Mnogo jih pride redarjem v pest, toda od republikancev „ščiščene" sodnije jih izpuščevajo, akoravno so krivi tatvine in druzih pregreh. Ministri se ne ganejo, ker se boje graje po listih.
Zbornica je razveljavila člen 10. dotične postave, ki je pooblaščeval policijskega načelnika, da sme „vse potrebno vkreniti, s čimur je mogoče hudobiji priti na sled ter hudodelnika izročiti pravici". To nalogo imata sedaj sodnik in državni pravdnik, in policija se mora ravnati po njihovem navodu. S tem so policiji zvezane roke, ker njena naloga je sedaj, da hudodelnika naznani, vse drugo preostane sodniji. Tako se marsikteri hudodelnik odtegne pravici, preden ga zasačijo; večkrat jih sodnija izpusti, ker nima zadostnih dokazov. Tako so vrgli Gambetta in prijatelji policijo radikalcem v žrelo, ker so ji omejili njen delokrog, to pa, da bi si pridobili radikalne delavce.
Andrieux nam v svoji knjižici razkriva, kako se popenjajo junaki in prvaki republike po ramah zapeljanega naroda do državnih jasli, iz kterih zobljejo
LISTEK.
Ljubljana.
(Iz Radicsevoga „Fiihrer durch Krain".)
Rimsko mesto Emona ni stalo tukaj, kjer je današnja Ljubljana, temveč bolj doli pri Igu na močvirji. Tukaj, kjer je sedaj Ljubljana, bil je, kakor trdi prof. Alfons Mil lin er v svoji knjigi o Emoni in kar je tudi dokazal, rimsk vojaški tabor, ki se je pozneje razširil v trgovinsko mesto, Aquilina imenovano. Vsled vgodne lege in samostal-nosti prebivalcev prekosila je Aquillina kmalo Emono in se je še ohranila, ko o Emoni že ni bilo ne sluha, ne duha več. Rimska Aquillina je bila Slovencem „trg", ki se je s časoma tako povekšal, da so ga morali iz desnega obrežja vode (Ljubljanice) na levo raztegniti, kjer je „novi trg" nastal. Prejšni pa je dobil ime „stari trg". „Novi trg" ohranil se je do najnovejšega časa, dokler ga niso prekrstili v „Turjaški trg"; „Stari trg" je pa tudi zdaj še vedno ostal.
Ime „Ljubljana" nastalo je že v srednjem veku po severnih in južnih trgovcih Frankih in Lahih ter so ga izpeljavah od vode „Lubia" „Ljubljanica".
Najstareje listine, v kterih se ime Ljubljana (Laibach) nahaja, segajo v 1. 1144 (Odalricus de Laibach frater ducis) in v 1. 1163 (Plebanus Petrus de Laibach).
Koroški vojvodje imeli so tukaj v 13. stoletji kovišče denarja (Ljubljanski srebrni denar) in je bila tedaj Ljubljana že precej obljudena. Trgovina in obrtnija ste bili v cvetji; židje so imeli svojo lastno sinagogo, ktero so leta 1213 iz novega pozidali. Deželni uradniki, katoliška duhovščina in pa sosednji plemonitaši bili so prvaki v deželi. Meščanstvo pečalo se jo s kupčijo in z rokodelstvom ter so bili mizarji, kovači, čevljarji, ribiči, brodniki in vrtnarji, ki so svoja zemljišča prav v obližji mesta imeli. Na Ljubljanici so narodno veselice s čolni prirejali, „na Starem trgu po lipo zeleno so jim pa trobente, gosli in cimbale pele".
Leta 1360 o Velikinoči sklical je vojvoda Ru-
dolf IV. v Ljubljani kongres zarad vredbe laških ho-matij. Tistega kongresa so se vdeležili med drugimi: Oglejski patrijarh, Solnograški nadškof, škofje Brižinski, Pasovski, Krški, Briksenški, Chiemseeški, Lavantlnski; mejni grof Menihard Brandenberški, dvorni grofje Koroški in groijo Goriški, grof Orten-burški, Celjski in več druzih plemenitašev iz Avstrije, Stajarske in Koroške.
Ogerska kraljica Elizabeta je leta 1343 skozi Ljubjano v Neapelj potujoč tukaj počivala in je ob tej priložnosti vstanovila meščansko bolnišnico s cerkvijo sv. Elizabete v Špitalskih ulicah.
Leta 1418 dovolil je vojvoda Ernst Avstrijski, da se napravi pri cerkvi sv. Nikolaja zopet šola, ki je bila zarad malomarnosti in nerodnosti prenehala. Prej ko ne je bila ta nova župnijska šola temelj poznejši gimnaziji.
Leta 1441 oblegali so vojaki Albrechtovi in Celjskega grofa Ljubljano bojevaje se z Miroslavom III. Jurij Apfaltrern jo je pa hrabro branil. Sovražnik je požgal stolp Apfaltrernu (sedanji Tivoli).
Leta 1454 prišel je slavni bosonožec, menih \
oves in pšeuieo, narodu pa mečejo duhovne, sodnike in redarstvo.
Vrh tega ima pa še vsakteri svoje brate, strice, uuuke, za ktere je tudi treba skrbeti. Odkritosrčno je to priznal poslanec Arène, zvest pristaš oportu-nistov, pišoč : „Vedno je bila moja skrb, da kolikor mogoče svojih sorodnikov in prijateljev spravim v javne službe, in mislim tudi v prihodnje tako delati, ker skušal bodem, porabiti svoj vpljiv na korist svojih prijateljev in sorodnikov." Dalja piše Arène v „Matinu" : „Proti oportunistom se v prvi vrsti bojuje „Nation", ktero vreduje moj nekdanji kolega Camille Dreyfuss.. .. Da, pošteni Dreyfuss ! Ako-ravno uapada moje sorodnike, službujoče v raznih častnih službah, vendar ne morem pozabiti, da jih je ravno 011 največ nastavil. Verjemite mi, da se ne šalim! Bil je nekdaj mogočen, moj prijatelj Dreyfuss. Sedel je, kakor pravimo, v jaslih finančnega ministerstva. Bila sva si dobra znanca, ljubila sva svoji družini; to je naju pripeljalo bližje in tikala se sva. Moji sorodniki so kazali nagnjenje do financ. Bil sem ta čas reven tajnik pri ministerstvu notranjih zadev; bil sem malo, smem reči: ničla. Dreyfuss pa je bil pri svojem ministru vse. Vodil je iz-tirjevanje davkov, carino, državna posestva, in kdo vé, kaj še. Dreyfuss je bil pravi oče mojim sorodnikom. Vsako jutro, ko sem se prebudil, mi je naznanil s kratkimi vrsticami novo imenovanje, in še pretečeni teden mi je pisal stric, ki pri indirektnih davkih ne pride naprej. Sedaj ni več tako, kakor za časa tvojega prijatelja Dreyfussa ! — Tudi jaz sem mu stregel, kolikor mogoče. Znan sem bil z vsemi listi, pri kterih sem sodeloval. Moj prijatelj Dreyfuss mi je pošiljal razne vesti, ki sem jih iz-ročeval listom ; tù je bil govor o „simpatičnem mi-nisterskem predsedniku", če se je pa pri imenovanji posebno skazal, imenovali smo ga „izvrstnega predsednika". Ko je bil odlikovan, to so bili članki! Pisal sem, ne vem že kje, nikdo še ni bolj zaslužil križca in drugi dan, kakor po posebni (ekstra) pošti, dobil je tudi eden mojih svakov dobro službo. O, to so bili časi! Dreyfuss je imel le enega sorodnika, pa koliko se je ponašal ž njim ! Pisal se je, mislim Waltz. Sicer lep človek in ravno tako nadarjen, kakor drugi. Dreyfuss mu je hotel na vsak način preskrbeti podprefekturo. Prigovarjal sem mu: Vtakni ga v finance! Odgovarjal mi je: Ne, ne, finance so za tvoje ljudi. To je bil dober človeček ! Delal sem z rokami in nogami za njegove sorodnike; zlezel sem tako rekoč „ministru na grbo", in šlo je. Na to mi pravi C. Dreyfuss: „Da veš, ostaneva prijatelja do smrti". Moj prijatelj Dreyfuss pa ni več oportunist iu hud je na vse, na moje sorodnike in na-me, ker smo še ostali oportunisti. Preganja nas, draži nas, izpred ust nam hoče vzeti grižljej. Tiče me še, pa to je vse: pač malo."
Tako toraj gospodarijo „pravi republikanci". Država jim je molzna krava, vsak se rine, da ne bi bil zadnji, za sabo pa vleče vse znance in prijatelje. Kedaj se vendar narodu odpro oči, da spozna svoje prijatelje (?), ki se trgajo za mastne službe, ubogo ljudstvo pa zdihuje in — pojemlje! H-t-b-r.
Janez Kapistran v Ljubljano, ki je tudi tukaj večkrat proti Turkom pridigoval.
Leta 1461 vstanovila se je tukaj škofija.
V	tem žalostnem času prihrule so Turške tolpe v Ljubljano. Leta 1469, 1471 in 1472 požigali so Turki in morili tudi tukaj okoli grozovito. Leta 1472 požgali so cerkev sv. Petra, ki je bila takrat mestna župnijska cerkev. Takoj za Turki prišle so pa goste mogle kobilic; za njimi pa lakota in kuga; leta 1511 je bil potres tako hud, kakoršncga se še ni nihšče spominjal. Ta potres porušil je deželno hišo na „Novem trgu" (kjer je dandanes deželna vlada).
V	16. stoletji jeli so za vtrjevanje Ljubljane skrbeti, ktera je bila v tistem času posebno deželnim knezem pri srci, pa tudi za vojaško izobraževanje meščanov so skrbeli. Meščani so opravljali vojaško službo po stražah; združeni so bili že v meščanske straže. Tudi na strelišče jeli so obračati svoje pozornost in so leta 1562 vže lastno mestjan-sko strelišče imeli, poleg tega so pozneje še jednega napravili za plemenitaže in častnike. Shrambe za smodnik bile so tedaj že tri; med temi je bila deželna smodnišnica na Gradu, v ktero je leta 1686 treščilo in jo razneslo.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. junija.
Notranje dežele.
Meseca maja letos je bilo, ko je po Primorji, zlasti okoli Trsta toča pobila, kar je do tedaj že želenega bilo. Obupen je bil stan naših Primorcev. V tej sili oglasila sta se v Trstu dva moža: župan Bazzoni in pa „cikorijaški" general Maur oner, da naj Primorci le potolaženi bodo, ker bodo zadosti denarja dobili v podporo, za ktero je gospod Nabergoj v mestnem zboru misel sprožil. 10.000 gld., ako se ne motimo, se je bilo določilo, kteri bi se pa imeli še le po volitvah razdeliti. Volitve so minule že zdavnej in bi ljudje že kmalo pozabili na nje, če bi se ne bile tako slavno za nas obnesle, o podpori je pa vse vtihnilo ! Morda zato, ker je tudi „cikorijo" toča pobila pri volitvah? Ne, to ne, ampak stvar je prej ko ne ta, da sedaj Tržaški mestni očetje mislijo, da Slovencem podpore treba ni, ker so tudi broz nje zadostno trdni in zmagonosni. No, ko bi že edino pri tem ostalo, naj bi že bilo; potolažil bi se človek s tem, da je „cikorija" blizo 15.000 gld. med Slovence razdelila, da bi jo bili volili. Le-ti so pa denar pobrali, ki so ga jim „cikorijaši" v roke tlačili, volili so pa kljubu temu avstrijskega Nabergoj a in ne garibaldijana Ma ur oner j a. Ali zarad tega vnela se je v Trstu sedaj še druga strašno huda agitacija proti okoličanom. Lahi so se zakleli, da ne bodo od okoličank nič več kupovali, ne mleka, ne zelenjave in tudi perila jim nočejo več dajati. Vse to oskrbovali si bodo v bodočnosti deloma iz Laškega deloma iz Kopra, kjer je tudi nekaj lačnih neodrešenih. Ako bo ta „irredentovska" trma dolgo trajala, bodo že morali naši domačini skrbeti, da se našim okoličankam preskrbe slovanske družine, ki jim bodo zaslužek dajale, ob kterega so pri Lahih prišle.
Osem dni vživali so amevikanski Čehi gostoljubnost v zlati Pragi, kjer so si ogledali vse znamenitosti in narodno bogastvo svojih bratov. Sedaj so se odpeljali v Plzenj, kjer so jih tudi že s težavo pričakovali. 300 Pražanov spremilo jih je tjekaj in so se s posebnim vlakom odpeljali. Temu vlaku se je godilo med potoma kakor mogočni reki, v ktero se potoki stokajo na poti do morja. Od postaje do postaje prihajal je večji in bolj poln. Postaje od Prage do Plznja so bile vse okrašene s cvetjem, napisi in zelenjem, sprejem v Plznju pa velikansk. Mesto je bilo vse v zastavah, na kolodvoru pa natlačeno, da se niti gibati ni bilo mogoče. Pozdravil jih je župan v krepki besedi, da so tudi najskrajnejo in poslednjo češko trdnjavo proti zapadu — Plzenj — obiskali; godba je zasvirala: „Kde domov muj?" Pred kolodvorom stalo je pa vse polno okrašenih voz, ki so bili došlim gostom namenjeni. Iz kolodvora šli so v meščansko besedo, kjer jih je zopet jako slovesen sprejem čakal; zvečer so z banketom sklenili.
Kjer sta dva liberalna Nemca v imenu „Ger-raanije irredente" zbrana, ondi se že čujejo tožbe, o zatiranji Nemcev v Avstriji. Kdo jih zatira? Pravijo, da Slovani! Kako le? Tako, ker si Slovani prizadevajo kulturo prisvojiti si na narodni podlagi, to je pa največa hudobija, ktere so se Slovani Nemcem nasproti vdrležili. To je ravno, kar kar jim ne gré v glavo! Da si Slovani branijo svojo narodnost, zdi se Nemcem vnebovpijoča krivica, ki jim niti spati ne dâ. Kaj bi pa še bilo, če bi se Slovani prav na ta način jeli vtikati v nemško narodnost, kakor se Nemci v Slovansko! Toda v tem naj le potolaženi bodo častilci matere Germanije v Niederwaldu, Slovani imajo pred lastnim pragom še več desetletji toliko pospravljati, da se na Nemce niti ozirati ne bodo mogli, ker ne bo časa. Kdo more in smé nam braniti, če se hočemo izobražiti na narodni podlagi? Menda imamo od Boga podeljeno ravno tisto pravico, kakor vsak drug narod pod solncem ! Nekteri se sicer nadjajo, da bo prišel čas, ko bota Nemec in Slovan mirno drug poleg druzega živela. Da prišel bo, upamo tudi mi Slovani, toda ne še tako kmalo, ker Vi Nemci in Nemčurji imate jako trde glave. Preden se Vam reč dopove, da jo tudi razumite, bo poteklo še mnogo vode iz Donave v Črno morje.
Tnanje države.
Novo angleško ministerstvo je popolno in tako-le sostavljeno: Prvi minister in ob enem minister zunanjih zadev je lord Salisbury; Karl pl. Iddesley (Sir Staiford Northcote) prvi lord državnega zaklada; Sir Hard in ge Gif far d lord-kancler: lord Carnarvon postal je namestnik na Irskem; Viscount Cranbrook, lordpredsednik državnega soveta; lord Harrowby je tajni shra-njevalec državnega pečata; polkovnik Stanley (brat lorda Derbvja) minister za kolonije; lord Randolf Churchill minister za Indijo; Mr. W. H. Smith vojni minister; lord Ju ri j Ham i 1 to n načelnik ad-miralitote; Sir W.IIi k s Beali, kanclar državnega zaklada in vodja dolenji zbornici; vojvod Ri c limon dsk i in Gordonski predsednik trgovinskega urada; lord John Ma n n or s generalni poštar; Mr. K. Stanhop podpredsednik za ministerstvo poduka; in Plunkett minister javnih del. Glede sporazuma med Salisburyjem in Gladstonom ni še vse na čistem,
kakor bi moralo biti in je Gladstouer če tudi je veliko privolil, kar so konservativci zahtevali, vendar v načelu ostal pri svojem. Pridržal je namreč sebi in svoji stranki prostost, ako bi se jim ravno zlju-bilo ta in tam kake nasvete staviti, ktere bi morala nova vlada potem parlamentu predložiti, če tudi so ji došli od nasprotne stranke. Po drugi strani pa je obljubil, da hoče vlado podpirati pri reševanji državnih opravil, ki so v tej sesiji na dnevnem redu. S to Gladstonejevo obljubo vjema se tudi izjava Dil-kejeva v liberalnem društvu v Chelseji 22. t. m., rekoč: „Obljube naše so vseskozi splošnjega pomena, vendar pa so bolj pomenljive, kakor marsiktere v tem smislu do sedaj dane. Več, kakor smo do sedaj obljubili, pa ne bomo." Liberalna stranka je toraj konservativnemu ministerstvu odločila tako zvano „galgenfrist" ter mu bo vrat zavila, kedar se ji bo ravno zljubilo.
Med linsi in Afganci se že zopet nekaj kuha, kar bo prej ko ne zopet Rusom povod dalo, nekoliko smodnika popaliti. Afganski emir Abdurrha-mau spravil je, kakor ruski časniki pišejo, veliko vojsko na noge v afganskem Turkestanu med Hindu-kušem in Amu-Darjo. Pravijo, da je menda vso svojo moč ondi zbral, kolikor jo je sploh na noge spraviti mogel. Vrhovno povelje je sam prevzel čez nje. Pri sebi imajo tudi tistih 15 topov, ktere jim je nedavno iztočno-indiška vlada poslala in pa 3000 prav dobrih novih pušek. Rusi smatrajo to skuplje-vanje vojakov za provokacijo in pravijo, da se bodo po tem ravnali. Pomaknili se bodo zopet nekoliko dalje, kakor so sedaj, proti "Heratu, kajti tudi emir-jeva vojska je na cesti v Herat, kjer se bodo danes ali jutri sprijeli, če se Afganci ne bodo poprej umaknili.
Višja sodnija v Algirji je na pritožbo Tuniške državne oblasti obsodbo tistega Laha Tesija, kije nekega francoskega časnika pred glediščem klofutal in so ga zarad tega le na jeden teden zapora obsodili, zavrgla, ter mu je kazen povišala na 14 dni zapora in pa 200 frankov globe v denarjih. Ob enem je priznala potrebo, da se mora na to gledati, da S6 francoskim vojakom v Tunisu spoštovanje ohrani. Zagovornik je pa povdarjal, da so tisto zadevo francoski častniki zakrivili, kar bi ne bilo potreba, ker ni šlo ne za francoskega in ne za laškega prapora čast. Hudo je pa sekal po francoskem generalu Boulangerju, ki je, kakor znano, francoskim vojakom takoj na to ukazal, da naj se pri enakih slučajih kar brez skrbi poslužijo svojega orožja. Da se Francozje kolikor se le da, ognejo vsem neprijetnostim z Lahi, povišali so oblast svojemu minister-rezidentu v Tunisu. Od slej bo nosil ime „general-rezident" in ima ravno tako oblast, kakor predsednik republike sam. Njemu so podrejeni tudi vsi vojaki od generala do prostaka na suhem in na morji, kakor tudi vsi administrativni uradi. S tem si mislijo ondi mir ohraniti. Da je bil generalov ukaz preojster, je pač očitno, kajti kam bi neki prišli, če bi se vojak pri vsaki nepremišljeni besedi smel orožja posluževati, vendar bode pa to dobro, ker se bodo Lahi sedaj bolj varovali s francoskimi častniki kake spletke na-pravljati.
O obleganji Chartuma in o smrti generala Gordona čujejo se vedno grozneje reči, ki jih pripovedujejo ljudje, ki so ob tistem času v Chartumu živeli. Grk Rosti Penago pravi: „Lačni smo bili, kot psi! Gordon je imel še nekaj biškota in malo moke v palači. Nekaj Evropejcev je že travo jedlo in pa palme so sekali, kterih stržen so vži-vali. Egipčani in čruuhi jedli so pa vse, kar jim je v roke prišlo — kamele, osle (za oslovski rep plačevalo se je po osem dolarjev), pse, mačke in podgane. Tri mesece so nas oblegali. Angleži bi nas bili prav lahko rešili, če bi se bili le prikazati hotli in prav lahko prišli bi bili v Chartum. Le jeden Anglež naj bi bil prišel in malodušnost nas vseh spremenila bi se bila takoj v neskončno navdušenje. Mogoče, da so se divjaki zmenili mesta se polastiti pred prihodom Angležev. Farag paša odpeljal je vojake, ki so vrata stražili, proč na ravno nasprotni konec mesta. Gordon o tem ni prav nič vedel. Jaz sem bil v družbi 8 Grkov blizo mošeje, ko zaslišimo peklensko vpitje in vriščanje, vmes pa ženski jok. Bližej in bližej prihajalo jo in vedno silneje je postajalo. Možje strašno razsekani po obrazu in telesu bežali so memo nas, za temi pa razcepane ženske „Jesu Kristo!" kričaje. Hiteli smo na streho mošeje in videli, da se je po ulicah pričelo pravo mesarsko klanje. Bežali smo doli in smo se v neki hiši zabarikadirali s trdnim sklepom, da se ne vdamo! Nek Arabec hitel je v Gordonovo palačo, in je ondi Gordona vstrelil sv. pismo prebirajočega. Nek drug Arabec odrezal mu je glavo, ktero je na sulico nabodel. Kopti v palači so bili tudi vsi po-morjeni. Arabcev je bilo vse črno po mestu, kjer so morili, kar jim jo pod roke prišlo. Milosti ni našel nihče, upora pa tudi ni nobeden poskušal. Mislim, da Kgipčani in Zamorci niti stokrat niso vstrelili. Prebivalci so se po hišah zaklenili, toda tudi to jim ni nič pomagalo. Vrata so vlomili in klanje se je iz novega pričelo. Povsod po ulicah, po trgu, po bazarih je tekla kri v potokih. Vse to je trajalo do 8. ure zvečer. Tedaj pa je prišel glas Mahdijev iz Omdurmana, da se mu je Allah prikazal in rekel, da je že zadosti klanja in morije. Takoj se je to po celem mestu razglasilo in tisti, ki so se bili poskrili, pozivali so se na dau. Videl
sem Gordonovo glavo, kako so deno k Mahdiju nesli.
jo
na sulici nabo-
Izvirni dopisi.
S hribov Gorenjskih, 24. junija. (Izjet.) Naveličal sem se bil že doma biti ter si mislil: Mali izlet bi mi dobro teknil; vsaj bi se malo otresel vsakdanjih skrbi in sitnosti. Ker je najboljše dobre sklepe takoj izpeljati, primem 21. t. m. za potno palico in hajd čez hribe in doline v Idrijo, da vidim slovečo slovesnost rudokopov na praznik sv. Ahacija. Dospevši v Žire, ne najdem čast, g. župnika več v farovži, ljubi farani so ga iz njega pregnali. Pa ne mislite takoj kaj hudega v svojih srcih. Ni se to zgodilo po hudi vojski, ampak z mirnim načinom. Zdavnej že so namreč spoznali potrebo, novo župnijsko hišo postaviti, vredno fare in njihovega dušnega pastirja. Zdaj se bode to vresničilo; zato se je g. župnik preselil v najeto stanovanje; kamenje pridno dovaževajo ter pripravlja se vse, da bode delo hitro dovršeno.
Tudi v Spodnji Idriji se oglasim ter zapazim, da ni vse kakor bi imelo biti in bi lahko bilo. Pa da ne bodete mislili, da moram vse počenčati, kar vem, kakor bi se bal, da bi me zamolčana reč ne raznesla, raje prav nič ne povem. Maham jo toraj proti Idriji, vesele se bližnje svečanosti.
Tu najprej zapazim, da so tudi drugi gospodje take dobre misli in sklepe imeli, kakor jaz, pa jih tudi izvršili kakor jaz. Cerkvena služba Božja je bila slovesna, kakor vselej z mogobrojno azisteneo Bilo je tu 12 duhovnikov navzočih, ki so se v prijaznem krogu marsikaj med seboj pogovorili. Da so med drugim tudi razne volitve na vrsto prišle, si lahko mislite. In o nekterih volilcih, agitatorjih in izvoljenih, zlasti n. pr. Trebanjskega in Rudolfo-vega okraja je marsiktera ojstra pa zaslužena ¡zletela. Kar se pripoveduje je res neverjetno, a vendar po zanesljivih pričah, žalostna sicer pa zagotovljena resnica. Kes med Slovenci se je menda komaj kedaj toliko pohujšljivega slišalo, kakor od tam doli. Poštenost in značajuošt velja menda vendar najdalje. Bog zna, če so se Dolenjci in njih voditelji že to liko streznili, da bi to resnico spoznali?! Upamo da bomo Gorenjci saj nekoliko popravili, ker, se ve, da z eno volitvijo ne moremo dveh popraviti. Kolikor sem v svojem kraju slišal, bodo gorenjski možje volilci kneza Windischgriitz-a z veseljem volili, če bode voliti treba in če bode ta nasvetovan. Ker na poštenega katoličana se pač lahko vsi zanašamo, na liberalce pa — nič.
Takih in enakih izrazov sem mnogo slišal, ker iz doma in domu grede sem imel priliko z marsi-
glejte si — kam
kterim volilcem govoriti. Pa sem zašel! Ozrem so toraj še za kratko v Idrijo, saj mi pa tudi ni veliko več poročati. Ljudska veselica, včasih res to, kar ime pové, je sedaj skoraj da le prazna beseda. Ljudska veselica zeló peša menda se je nekaj otrok zabavalo. Tudi vrt ni bil razsvetljen, kakor v nekdanjih časih; enako tudi umetnega ognja ni bilo. No, kar letos ni bilo, zn;! pa še drugekrati biti, sem si mislil ter se od Idrije poslovil.
Sedaj sem spet doma ter pasem ovce in kozle, kakor se mi ravno prilika ponudi in sicer premorem Z Bogom !
Iz Marenberške okolice, 26 junija. (Razgled po volitvah.) Slavna zmaga v krutem nemšku-tarskem volilnem okraju: Maribor, SI. Bistrica, Konjice, Marenberg in Slovenjigradec je ponos za ves slovenski rod od Radia do Celja. Strastna in ne-vgasljiva jeza nemčurjev je nam Slovencem prijetno oddihovanje po strahoviti borbi. Niso nemačko libe ralci kmeta samo enkrat nadlegovali, temuč pri vsaki priložnosti, ako so ga le kje zavohali, da je prinesel v mesto ali v trg jajca, masla ali zabelje na prodaj, ali pa tudi pripeljal suho smrekovo skorjo. Naloga in geslo jim je bilo na vsak način premagati iniro ljubnega in blagega g. barona Godl-na po tri ali še večkrat so prihiteli kot besni volkovi nad blage narodne kmete. Prvokrat so letos na Breznem in pri Ožbaldu, kjer jo ena srenja v dveh farah, na desnici in levici stali Slovenci proti nemčurjem, pa že prvokrat bi bili zmagali, ako ne bi nasprotniki vendar le nektere pregovorili, da so izostali. Enemu so celó rekli, pojdi domov, ti nimaš pravice voliti in šel je. Gospod župnik Nahtigal iu blagi naroden gosp. učitelj Flis sta svoje storila a veseliti se zmage jima ni bilo pripuščeno. 16 volilcev jo stalo proti
18. To seme v slovenska tla zasajeno klije in bo žlahten sad obrodilo. Brezno in Ožbald še ni nemško liberalno. V črne bukve pa zapišimo 0. učitelja P. ki svoj trebuh s „Schulvereinskimi" groši redi, ker je narodnjakom rekel pred volitvijo: „Za Flüchtlinge " ste že pijani.
Na Arlci so zmagali do enega Slovenci, blagi Črepič in Popetnik sta bila kot zvezdi med Ribniškimi nasprotniki, ki še zmirom okoli zlatega nemškega teleta plešejo. Nekor Štreiher je celo kmetom pravil, kaj boste f. poslušali? maša je „teater". 5000 gld. pa mu je le dišalo, ktere mu je isti blagi Pahernik za nakup neke planine posodil. Sv. Anton poslal je dva blaga korenjaka. Vidman je rekel: „to meni ne gré v glavo, da bi morali biti mi črni Slovenci nakovalo, liberalci pa kladvo, da bi po nas tolkli, zato ne volim Smidererja. Sv. Primož, V o ze n ic a in Tribun je pa so malokdaj kako svitanje pokazali, toraj križ narodne smrti čez nje. Slavno pa se je obnesel Vuhred. Na Rešnjega Telesa popoldne je nemčurska Trojica pozvala nektere (15) kmete ob treh po večernicah na pogovor zarad volitve, častiti gospod župnik Kocuvan izvé in se tudi podâ [na zborovanje k gosp. Paherniku, koder je bil shod, ker trojica je mislila, ako g. Pahernika dobimo je že naše. Osupnjena trojica gleda g. župnika, župnik pa njo. Nihče ne upa začeti, le gledajo drug druzega, kakor nasprotni agenti zavarovanja na življenje. Na to začne g. župnik: Ker drugi nihče noče bom pa jaz poskusil. Razlagal je celo uro v slovenskem in enako tudi trojico v nemškem jeziku namen volitev in voljo presvitlega cesarja in konservativne stranke proti podirajoči in nevarni liberalni stranki po pastirskih listih in časnikih, koje je čital in liberalizem kot piškav oreh na sramoto postavil. Nekoliko si je predrznil iz rajha došli načelnik postaje ugovarjati, namreč malo petrolejske luči prižgati in posoliti, a krepko ga zavrne gosp. župnik in mu ničpomenljive fraze ovrže. Potem praša 15 navzočih kmetov: koga bote tedaj volili ali liberalca ali konservativca? — „Konservativca" se sliši glas kot iz enih ust. Trojica jo je potegnila. Volili so slej gosp. župnika. Tukaj imamo dokaz, da nevstrašljiva agitacija zmaga tudi med najbolj zagrizenimi nemčurji. Prvokrat zmaga! — Po trikrat so šli Marenberški velikaši, ket lesjaki na kmete in jih hotli na vsak način pregovoriti, da bi übe ralno volili, a bilo je zastonj.
Muta gré v črne bukve. Župnika je tetka „Tagespošta" pohvalila, da se je pri volitvah „taktvoll" obnašal. Ako pa Graška „tetka" koga hvali, ne sliši več med Avstrijance, ki stavijo svoje življenje in kri, za „vero, dom in cesarja! Pernica gré v zlate bukve, ki jez župnikom vred dva narodnjaka poslala. V Soboti in pri Sv Jerneji bila je nesrečna volitev, a ni upanje zgubljeno za prihodnjič, ako se narodnjaki preveč ne zanesejo na svoje dobre ljudi, ki mnogokrat postanejo „liga-možje".
V	Marenbergu samem se ne d;i veliko opraviti, ker tamkaj je nemčurski ognjenik, ki bljuje na vse kraje ognjene pšice. A vendar je 16 korenjakov prvikrat nasproti nemčurskim trinogom močno kakor skale v viharnem morji stalo. Ako prihodnjič vsi Slovenci stanovitni ostanejo, je zmaga mogoča, da, gotova. Imam še pred seboj slavni Remšnik, ki je že lansko leto, kot zvezda svetil se iz nemčurskega tabora tii so nemčurji marsiktero debelo morali požreti in — odlaziti.
V	Slovenjem gradcu je gosp. G. župana na Remšniku nagovoril: „Le z nami volite; če bodo f. zmagali, še tri leta ne bode veljalo, ker vse bo ovrženo." Gosp. župan mu odgovori : „Mi potrebujemo duhovnike pri rojstvu, v življenji in smrti, vas pa nikoli." Gosp. G. je zgrabil za klobuk in — odlazil. Slavna zmaga 2. junija v Slovenjem gradcu je nem-čurje hudo spekla. Svojo besnost so pokazali kmalo po volitvi v Trajbergu, kjer je v neki gostilni nedolžno dekle župniku iz Vuhreda roko poljubilo, je nek prusač iz Mute rekel dvakrat „pfui Teufel" in je s tem svojo nedosegljivo izobraženost temeljito dokazal.
Pri drugi priložnosti pa pokliče nek Marenberški širokoplečnež svojega psa, ko nekega župnika zagleda, z imenom „Klerikaler"; a ta mu odgovori: „No trudite se, gospod. Da ne bova drug drugemu nič dolžna, sem si naročil ravno takega psa in tega kličemo „Nemčur"." — Pošteni narodnjaki morajo v našem, skoraj bi rekel, najbolj zagrizenem okraji veliko preslišati, a to nič ne dé, saj zmaga je naša.
Občni zbor pisateljskega podpornega društva
bil je sinoči ob 6. uri v čitalnični dvorani pod predsedništvom dr. Vošnjakovem, ki je sejo v navzočnosti 21 udov otvoril. Predsednik pravi, da je glavni namen današnjemu shodu ta, da si društvo voli nov odbor obstoječ iz predsednika in 6 druzih odbornikov.
Na predlog gosp. Hribarja izvoljeu je bil za predsednika soglasno dosedanji začasni predsednik g. dr. Vošnjak.
Društvo ima že dva vstanovnika in sicer banko „Slavijo", kije k društvu pristopila s 300 gl. gotovine, kteri so se takoj po 5°/0 naložili pri kmetijski posojilnici za Ljubljansko okolico. Drugi vstanovnik je gosp. Miha Vošnjak, štajarski deželni in državni poslanec, ki je k društvu pristopil s 50 goldinarji.
Banki „Slaviji" se je zaklicala trikratna „Slava".
Glavni namen vstanovitve tega društva je podpora nadarjenih a ubožnih pisateljev, kedar bo društvo dospelo že na tisto višavo, da mu bode njegova glavnica že kaj prida obresti dajala. Pisa-teljstvo izvršuje se sedaj pri nas bolj kot diletan-tizem, kakor pa kot samostojna stroka; živeti bi od tega še nihče ne mogel, izvzemši one pisatelje, ki imajo službe sodelovalcev pri časnikarstvu. Da se pa na ta način mnogo lepih talentov pogubi, kteri Di se bili ob nekoliki podpori ohranili našemu slovstvu, je resnično iu pisateljskega društva naloga bo skrbeti, da se temu v okom pride. Če tudi bo iz začetka trda, le pogum, ta vse premaga in s časoma že bo! Tako blezo pozdravil je predsednik zbrane društvenike.
Tajnik gosp. prof. Senekovič sporoča o začasnem delovanji društva odkar se je zopet oživelo in je tri seje imelo.
Blagajnik g. Vaso Petričič sporoča o stanu premoženja, ktero sedaj znaša 412 gld. 50 kr.; od poprej je pa še bil nek prebitek 9 gld. 5 kr.; toraj skupno 421 gld. 55 kr.
Izvoljeni so v novi odbor gg.: Hribar, prof. Leveč, Petričič, prof. Raič, prof. Senekovič in nadučitelj Tomšič.
Pri posamičnih nasvetih stavi prof. Leveč predlog, da naj se danes izvoli župnik g. Davorin Trstenjak v očigled velikih njegovih zaslug na slovenskem literarnem polji za častnega člana. On je bil tisti, ki je pred 13 leti porodil prvo pisateljsko društvo s tem blagim namenom, kakor ga društvo še dandanes zasleduje. Da se društvo prvi pot ni vspelo na vrhunec, kterega m a je bil g. Trstenjak namenil, pač ni njegova krivda. Društvo si bode sedaj pokrepčano in poživljeno prizadevalo v Trste-njakovem smilu vspevati in svoj namen doseči.
Veteran med slovenskimi pisatelji, prečast. g. Davorin Trstenjak, sprejme se na to soglasno za častnega uda, kar se mu takoj brzojavno naznani.
Pisateljsko podporno društvo osnovano je sedaj na podlagi sledečih pravil:
§ 1. Pisateljsko podporno društvo ima namen, podpirati slovenske pisatelje z denarno pomočjo ter s tem pospeševati slovensko literarno delavnost. Sedež društvu je Ljubljana. § 2. Društvo dela raznim načinom:
a)	podpira pisatelje in njihove rodbine;
b)	napravlja javne shode s predavanjem in raz-govarjanjem o vsakojakih literarnih predmetih;
c)	slavi umrle pisatelje s spomeniki ali z izdava-njem njihovih životopisov, podob in spisov. § 3. Društvo si pridobiva sredstva:
a)	po letnih doneskih svojih udov;
b)	po nabiranji daril;
c)	po prihodkih od društvu na korist napravljenih koncertov, gledaliških iger, razstav, izdanih spisov in podob itd.;
d)	po nabiranji vsakovrstnih literarnih pomočkov. § 4. Društvo prevzame tudi v svojo oskrbo vse
denarne zbirke, napravljene od vredništev slovenskih listov ali posameznikov, ako spadajo pod kterikoli namen, ki si ga je postavilo društvo. § 5. Udje društva so: a) vstanovniki, b) pravi udje, c) podporniki in d) častni udje.
§ 6. Ustanovnik društva je vsak prijatelj slovenskega slovstva, kteri plača v korist društva 50 gld. enkrat za vselej ali v petih letnih obrokih.
§ 7. Pravi ud mora biti samo slovenski pisatelj, kteri je pisal ali piše za tisk v slovenščini, naj
stanuje kjerkoli. Pravi ud pa postane, ako se zaveže plačevati letni donesek 3 gld.
§ 8. Podpornik društva je vsak, kdor plača letni donesek po 2 gld. v društveno blagajnico.
§ 9. Od ustanovnin in daril, ki presezajo 10 gld., sklada se društvena glavnica, od ktere se smejo rabiti samo obresti.
§ 10. Pravice udov so:
a)	da smejo glasovati v občnem zboru,
b)	da smejo izvoljeni biti v odbor,
c)	da smejo nasvete staviti odboru, ki jih predloži
občnemu zboru.
d)	da brezplačno dobivajo po društvu izdane spise.
§ 11. Občni zbor ima te-le pravice:
1.	Voli vsako leto predsednika in 6 odbornikov, ki pa morajo stanovati v Ljubljani ali nje obližji;
2.	potrjuje račun za preteklo leto in pretre-suje proračun za prihodnje leto;
3.	voli dva pregledovalca društvenih računov;
4.	smé osebe, ktere imajo za pospeševanje slovenskega slovstva posebne zasluge, imenovati za častne ude;
5.	izključuje društvenike po odborovem nasvetu;
6.	smé spremeniti društvena pravila in
7.	skleniti razhod društva.
§ 12. Občni zbor se mora vsako leto vsaj enkrat sklicati. Cas in kraj občnega zbora naznanja odbor po slovenskih časopisih najmanj dva tedna poprej.
Zbor veljavno sklepa, če je 15 udov navzočih; reševati pa smé le take nasvete, kteri so bili v povabilu razglašeni ali od udov najmanj 8 dni poprej odboru podani. Odbor smé tudi sklicati izvanredni občni zbor; sklicati ga pa mora na zahtevanje 15 udov.
Skupščine občnega zbora so javne.
§ 13. Društvene zadeve opravlja odbor brezplačno.
§ 14. Odbor voli iz svoje srede predsednikovega namestnika, tajnika in blagajnika.
§ 15. Odbor ima skrbeti za zvrševanje društvenih namenov. Pri sejah morajo biti vsaj po 4 odborniki navzočni.
§ 16. Predsednik vodi društvo in ga zastopa proti vnanjosti. On sklicuje odborove seje in odločuje pri enakem številu glasov. Kadar je on zadržan, nadomestuje ga njegov namestnik. Tajnik oskrbuje pisarije v društvenih zadevah, blagajnik pa društveno blagajnico.
§ 17. Podpore se dovoljujejo vselej samo začasno, a smejo se po preteklem roku ponavljati.
Nasvete za take podpore smé predlagati vsak društvenik.
O prošnjah in nasvetih za podporo sklepa odbor.
§ 18. Ud društva neha biti, kdor prostovoljno izstopi, ali je po občnem zboru izključen.
§ 19. Ako društvo neha biti, pripade vse njegovo premoženje „Matici Slovenski" v Ljubljani s pogojem, da ga uporablja po določbah teh pravil.
§ 20. Prepire med društveniki vsled društvenih razmer, rešuje brez priziva izbrano razsodništvo, v ktero voli vsaka stranka po enega sodnika, odbor pa imenuje predsednika.
§ 21. Spremembo teh pravil, kakor tudi razhod društva smé sklepati občni zbor samo z večino treh četrtin navzočih društvenikov.
Domače novice.
(Črno sv. mašo) imeli bodo jutri dopoludne ob 10. uri mil. knez in škof v stolni cerkvi po ranjkem cesarju Ferdinandu. Povabljeni so k njej tudi vsi uradi, cesarski, deželni in mestni.
(Male rede) bodo mil. knez in škof bogoslovcem delili v nedeljo 28. junija (ue 3. julija, kakor je zadnji „Slovenec" poročal), in sicer ob s/47 zjutraj.
(Potovanje prcmil. kneza in škofa o birmo-vanji po Notranjskem.) V torek (30. junija) zjutraj ob 8. uri prihod na Vrhniko ter bode potem delitev sv. birme v dekanijski cerkvi in prenočitev.
V	sredo (1. julija) zjutraj ob 8. uri dohod v Logatec in potem sledi birmovanje. Zvečer ob 6. uri odhod v Flanino, kjer bo sv. birma v četrtek.
V	četrtek ob 6. uri zvečer v Oirknico, kjer si bo višji pastir v petek odpočil in bode sv. birma v soboto.
V	soboto ob 6. uri popoludne prihod v Stari trg pri Ložu, kjer bode birmovanje v nedeljo.
V	nedeljo ob 6. uri popoludne prihod na
Bloke ter bode v ponedeljek sv. birma. Po obedu odpelje se viši pastir v Loški potok, kjer bode še tisti dan birmovanje ter bo ondi tudi prenočil.
V	torek, 7. julija med 7. in 8. uro dohod v Sodršico, kjer sledi dopoludne sv. birma; ob 6. uri zvečer dohod v Ribnico, kjer prenočijo in bodo v sredo birmovali.
V	sredo, 8. julija ob 6. uri zvečer dohod v Velike Lašiče, kjer bodo prenočevali in birmomali. Iz Vel. Lašič se vrnejo popoludne spet v svojo stol nico v Ljubljano.
(Trnovska cerkev) v Ljubljani praznovala je minolo sredo svojega patrona Janeza Krstnika. Iz tega namena imel je ondi veliko cerkveno opravilo ob 8. uri premil. knezo-škof dr. Misija.
(Na „Anzeige-Blatt") tukajšne „Laib. Ztg." so menda tudi na onem svetu naročeni, ker Kranjska c. kr. okrajna sodnija ranjcega Ignaca Roseta, bivšega davkarja v Kostanjevici, ki si je nedavno vrat prerezal in umrl, opominja, da naj pove, kje da je, da bodo v Kranji zanj vedeli, kjer ima na 28. julija t. m. ob 9. uri dopoludne dan. Res, človek mora jurist biti, da kaj zna!
(Dnhovske spremembe v Krški škofiji.) Č. g. dr. Valentin Nemec, profesor bogoslovja, rojen pri sv. Marjeti niže Ptuja, postal je kanonik pri sv. Hemi. Za župnika v Šmihelu pri Pliberku imenovan je č. g. dr. Josip Somer, dozdaj stolni kaplan v Celovcu. Umrl je č. g. FrancFugger, župniK v Šmarjeti pri Velikovcu. R. I. P.
(Vabilo k slavnosti), ktero priredi „Bralno društvo" v Železnikih o priliki blagoslovljenja društvene zastave v nedeljo 5. julija. Vspored: 1. Sprejem pevskega društva iz Krope in druzih došlih gostov. 2. Slovesna služba Božja: a) blagoslovljenje društvene zastave, b) nagovor g. predsednika, c) slovesna sv. maša. 3. Skupno kosilo v gostilni gosp. Znidaršiča. 4. Po večernicah zabijanje žrebljev v društveno zastavo. 5. Slovenke Železniške venčajo zastavo s trobojnimi trakovi. 6. Obhod z zastavo po trgu. 7. Prosto razveseljevanje. Na predvečer Ciril-Metodovega praznika razsvetljava trga in bakljada. Iz prijaznosti sodeluje Kroparsko pevsko društvo „Odmev".	Odbor.
(Pavel Senitzer [Seničar]), generalmajor, vitez reda Marije Terezije, rojen je bil 1. 1761 na slov. Štajarskem. Rojstni kraj je žalibože nam neznan. — Po mojem mnenji je sin slovenskega kmetovalca. Ker se pečam z njegovim životopisom, prosim vljudno prečast. gospode duhovnike po spodnje-štajarskih trgih in po deželi, posebno one Brežke, Rajhen-burške, Sevniške in Celjske okolice, da pregledajo matrike od 1. 1761; in ako se kteremu gospodu posreči najti dotični opis, blagovoli naj mi prepis pod naslovom: „Fr i dol in Kaučič, Lieutenant des 78. Inf.-Reg., Essegg (Festung)" poslati.
(Razpisana) je poštarska služba v Na brezi ni in naj se prošnje vlagajo v treh tednih na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Služba nese 1400 gold., in sicer 400 gld. plače, 100 gold. uradnega pavšala, 400 gld. manipulacijske podpore in pa 500 gld. za pomožno osobje pri vlakih. Varščine je treba 400 gld.
(Bivši blagajnik na Ojstrem) A. Weskamp, ki jo je lansko lansko leto z 9000 gld. na Švicarsko popihal, obsojen je bil predvčeranjem v Celji zarad hudodelstva izneverjenja, goljufije, bigamije in krivega objavljenja obsojen na poltretje leto ječe.
(Na kresni večer) je bil v Trstu nek Janez ali pa Giovani tako navdušen za lepo staro kranjsko navado, da je iz okna svojega stanovanja že pozno ponoči devetkrat vstrelil. S tem je mislil mož dvojen namen doseči. Prvič je hotel pokazati svoje staro navdušenje na čast vsem Janežem, Žančkom in pa „Anzeljnom"; drugič pa svoje sosede, ki so večinoma spali, še enkrat na pomen jutrašnjega dnč opozoriti. Tudi bližnjemu redarju je bilo to navdušenje tako všeč, da si je stanovanje in streljalca zapisal, ter jo poslednjemu obljubil, da bo že pri c. k. redarstve-nem ravnateljstvu zanj dobro besedo spregovoril.
Telegrami.
Dunaj, 26. junija. Cesar je izrazil ministru Pražaku svoje sočutje po brzojavnem potu povodom smrti Pražakove soproge.
Berolin, 26. junija. Nosci kamenja so sklenili napraviti društvo na obrambo svojih koristi in pa da zidarsko kujanje splošno postane; kajti takoj po ustanovi društva bodo
gl. — kr.
tudi kamenonosci delo vstavili ondi, kjer se še dela in strogo pazili na to, da so ne bo nobeden dela vdeležil.
Madrid, 25. junija. Predvčeranjem jih je tukaj 6 za kolero zbolelo, po pokrajinah pa 815; od teh jih je pomrlo 315.
Za kapelo ss. Cirila in Metoda v novi cerkvi Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali čč. gg.: Ivan Hribar, glavni zastopnik banko Slavije"
v Ljubljani........"	5
Janez bkerjanc, kaplan v llarijah, ..',"'	2 —
Jakob Lukman, c. k. nasvetovalee deželne vlade'	10 " — "
J. Krajec, tiskar v Novemmostu, . . . . '	3 " _ "
J. Zupanee, duh. pomočnik v Šmarjeti, .	4 " _ "
J. Tavčar, župnik v Lcšah,......i	5 " _ "
Lovrancij Herg, kanonik v Mariboru, ...	5 " _ "
Anton Lcdnik, kaplan v Žaveu..........3 " __ "
__(Daljo prih.)	" "
Tujci.
24. junija.
Pri jMaliču: K. Sehncider, trg. pot., iz Nurnberga. — ivl' ,m:°,rn,y< ban6ni ravnatelj, z Dunaja, - Feldner, Josip Bilek, fabrikanta, z Dunaja. — Af. Laekonbacher, trg. pot, z Dunaja. — Janez Kobler, kr. vpok. uradnik, s sestro, iz Kcke.
Pri Slonu: Alb. Briiggemann, trgovec, iz Berolina. — Miroslav Kolin, trgoveo, s soprogo, z Dunaja. — L. Maver fabrikant, z Dunaja. — Josip Dobida, finančni nadzornik, iz Bosne. — Jos. Gralognini, zasebnik, iz Pavije. — S Kolin trg. pot., iz Siska. — R. Renaldi, trgovec, iz Siska. — Ford* Urlih, lesni trgovec, iz Celja. — Dr. Lovr. Gregorič, kemikar iz Neukirchena.
Pri Južnem kolodvoru: Ed. Wiesner, trgovec, s so-irogo, z Dunaja. — Prane Cuizza, inženir, iz Brna. — Janez lučar, zasebnik, iz Loža.
g
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 26 junija.
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) 82 g! 50 Sreberna „ 0% ., 100, (s 16% davka) 83 „ 15 K°jo avsrr. zlata renta, davka prosta . . 108 , 10
Papirna renta, davka prosta . . ." 99 " _
Akcije avstr.-ogerske banke .	. 858 "r —
Kreditne akcije...... 286 ' 60
London ......
Srebro ......
Francoski napoleond.....
Ces. cekini ......
Nemške marke.....
kr.
124	„	20
9	"	85«/,
5	„	87
61	„	-
Najemnik,
ki ima varščino, išče se, da bi prevzel
v zakup kmetijo,
blizo 60 oral polja in travnikov, s pohištvom in hlevi za 20 glav živine. Posestvo jo blizo mesta in železnico ter se oddaje z vso opravo na več let jako poceni v zakup. Kje? pove Miillerjev anončni urad v Ljubljani. (1)
Za darila mladini
o raznih prilikah, pa tudi odraščenim, posebno priporočamo naslednje spise, kterim je spisovatelj č. g. A nt. Kržič in so zdaj naša lastnina:
Izgledi bogoljubnih otrok
iz vseh časov krščanstva.
I.	del, drugi natis 1882 str. VI, 151.
II.	„ „ „ 1885 „ V. 160,
III.	„ prvi „ 1883 „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mehko vezan 30 kr., kart. 40 kr.
V posebnih sešitkih se tudi dobi:
Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti.
Cena 5 kr.
Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta.
Cena 5 kr.
To delo je že po ,,Zg. Danici" dovclj znano. Ko se je tudi v posebnih zvezkih izdalo, je bilo z veseljem sprejeto, po raznih časnikih vgodno ocenjeno in jako priporočano. — Posebne prednosti tem zvezkom so: I. Zanimljiv» in raznovrstna t vari na iz raznih stanov in časov. 6 njej piše pisatelj v uvoda
1.	zvezka : „Menim, da prav sodim, če pravim, da med drugim so zlasti lepo zgodbe in zgledi tisto oralo, ktero najglo-bočjo seže v rahlo žemljico mladostnega srca in ob enem zasejo v njem seme, ki ne more ostati brez dobrega sadu. In sicer pred vsem take zgodbe, pri kterih ni treba mlademu čitatelju so vpraševati, so li resnične ali ne V" Tvarina je tako razdeljena, da se v prvem zvezku opisujejo zgledi iz sedanjega veka; drugi zvezek sega že bolj v oddaljene čase; slednji pa se čedalje bolj bliža začetku krščanstva. — Pridjalo bi se šo lahko mnogo, kakor pravi pisatelj v uvodu III. knjige, a knjiga bi se morala podražiti in marsikaj bi se moralo ponavljati. Zdaj pa je zlasti poskrbljeno za različnost in mikavno prizore.
2.	Lahko uinovna pisava. „Cvetje iz vrtov sv. Frančiška", ki se samo odlikuje po lepi slovenščini, piše (1. 1. 9. zv.): ,,Mi vsim našim bralcem, zlasti starišein, katehetom in učiteljem, ki imajo mladim za dobro, tečno berilo skrbeti, toplo priporočamo to lepo knjižice. Našli bodo v njih tisto prisrčno, detečjo ljubeznjivo pisavo . . ." Posebno rabno dela knjigo to, da je vsak veči popis razdeljen v več oddelkov s primernimi napisi, uvodi itd. 3. Namen, v resnici koristiti mladini, ki tu lahko razvidi, kako so mladi svetniki in svetnico se morali vojskovati in premagovati, da so to postali, kar so. Zato tudi prof. A. Zupančič v „Pastirstvu" (I. del, str. 2H0) posebej priporoča gg. katehetom te knjige. 4. V primeri z drugimi enakimi knjigami jako nizka cena! Želeti jo toraj, da so to koristno delo še pridniše razširja med Slovenci nego do zdaj.
(<S)
Katoliška Bukvama.