OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 30, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 150 JOSEPH GLOBOKAR Včeraj zjutraj je nagloma Preminil na domu svoje nečaki-Joseph Globokar. Stanoval pri družini Mrs. Jean Drago-2^358 Lindbergh Ave. Tukaj ^Pušča več nečakov in nečakinj, p ^icagu pa brata Ignatius, ^ogreb se vrši v petek zjutraj 8-15 uri iz pogrebnega zavo-a Mary A. Svetek. 478 E. 152 •' v cerkev sv. Kristine ob 9. Var^ ^^to na pokopališče Cal- $ • Ludvik ŠILC o dolgotrajni bolezni je pre->nil v bolnišnici Ludvik Šilč, r 69 let, stanujoč na 1123 Ad-Rd. Doma je bil iz vasi Ribnica, odkoder v Ameriko pred 40 leti. ®Npj društva Naprej št. 5 j^^Pušča hčer Mrs. Rose Lesar ^sina Franka, oba v Sudbury, W in tukaj pa sestro ■ -A^ngelo Križman. Pogreb ke vj-Xj ° gj ^ ponedeljek iz pogrebne-Zavoda Joseph žele in sinovi, Razdeljevali je živil v Berlinu naletelo na komplikaci je BERLIN, 29. julija—Danes je prispel v vzhodno zono Berlina prvi tovorni avtomobil, ki je bil natovorjen z živili iz Amerike. Vzhodna nemška vojaška policija je tovorni avtomobil zaplenila in ga izročila civilni policiji. Nemško civilno prebivalstvo gre v trumah v zapadni del Berlina, kjer se mu razdeljujejo zavoji z živili, ki jih je zbrala za-padno nemška vlada. Masovnih nevšečnosti sicer ni, vendar imajo posamezniki ob svojem povratku prometne nevšečnosti, policijsko legitimiranje, zavoji z živili pa se jim tudi odvzamejo. Organizacija razdeljevanja ži-"* %02 8L Clair Ave. Kai dni ^ambol iztrebil žino o., 30. julija— ^ifte pogreb članov dru- Pjjvj Na Bogart Road je ° karambola med oseb-iu ^^omobilom družine Blair tovornim avtomobilom. 0^. Blair se je vračala iz ^ pri materi Blairove v Hgg^.^illage. Pri avtomobilski so prišli ob življenje: let Orville Blair, star 27 2g'. ^^Ggova žena Anna, stara iu sili Edward, star pet let, hčerki, Katarina in Bar-Tre ' tri, o'ziroma dve leti. ^čeri? smrti se je izognila le ^ Nancy, stara sedem let, stanje v bolnici pa je ''^no. Nancy je bila po-po glavi, ima težke bjjj. poškodbe in prebito lo-če bi ostala pri živ-^^a^lid vprašanje, ali ne bo tgu je vrgel otroke di- Dj ® iz avtomobila pod tovor-avtQ ®^obil. Baje se tovorni ®bil ni oziral na signale .'^^te, ki so opozarjali, da J avtomobir ustavi. y tornada ^^šemu uradu je Mrs. Al-tajnica društva Slov. tej-Q ^ ® izročila $5.00, ka-JG društvo darovalo sivjj ^ • ki ga zbirajo Progre-ej °venke za Ameriški rde-Ol) odK ^ ^""tve tornada. V imeti ®ru najlepša hvala. *0**% naslov ill Mr. in Mrs. Ludvik Sanabor, ki sta se za-Caiij ^.^^Sa meseca preselila v ®lov^. Be nahajata na na-Ai]g, ^52 Yosemite Dr., Los J, 41, Cal. Were ^aut^a Ludvik iz 20331 A.ve. se bo sinčkom ^^8. ^ ^(^ala na obisk k hčeri U Krese in njeni dru-Pa. Tam bo-® in ^ dni. Mnogo za- ^*"0560 povratek! vil je bila tako na zapadni, kakor na vzhodni strani Berlina dobro pripravljena. Vse funkcionira, kakor po načrtu. Gre za masovno gibanje, ki je edinstveno v povojnem času. Do sedaj se je v zapadnem delu Berlina porazdelilo nad 300,000 zavojev z živili. Pri tem se naglasa, da pri prejemanju teh paketov sodelujejo vsi sloji vzhodno nemškega prebivalstva; med njimi so bili tudi taki, ki so se sicer ponašali, da so člani komunistične stranke. Vzhodno nemška policija ne nastopa strogo in s silo, kakor bi morda pričakovalo vodstvo vzhodno nemške komunistične stranke. Gre za mase, ki jih kljub obmejnim predpisom ni mogoče ustaviti. Pri tem je prišlo na dan, da gre za veliko organizacijo, ki je namenjena, da v bližnji bodočnosti spodkoplje tla sovjetskemu režimu v Vzhodni Nemčiji. Na dan je prišlo, da obstoja po vsej Vzhodni Nemčiji razpredeno, podtalno gibanje, ki ima svoje parole in svoje znake, kar vse poživlja Nemce na sabotažna dejanja, na drugi strani pa se odkrito grozi raznim domačim in tujim komunističnim funkcionarjem naj se pazijo, ker je obračun z njimi blizu. Osrednji odbor komunistične stranke Vzhodne Nemčije priznava obstoj podtalnega gibanja in poživlja vzhodno nemško vla- do, da ga zatre z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V podtalnem gibanju, da so vsi antikomunisti vseh političnih strank, vodstvo pa da so prevzele Združene države severne Amerike, ki so ustanovile P' iWh nemških mestih in indut .» »tih središčih posebna poveljstva tega gibanja. Dobrodelna prireditev Pod pokroviteljstvom cleve-landskega I in Dealer se vrši velika proslava v Mestnem stadionu v petek in soboto zvečer ob osmih in v nedeljo popoldne ob dveh. Preostanek gre v dobrobit šolski deci za nakup mleka tekom šolskega leta. Vstopnice za rezervirane sedeže so po $2.00 in $1.50, za nerezervirane sedeže pa po $1.00. Narodnostne skupine dobijo popust če si nabavijo vstopnice skupaj. Ako želite dobiti vstopnico s popustom, se obrnite takoj danes na Mr-. Antona Grdina, Mrs. Johan-no Mervar ali na Mr. Math Inti-harja. Iz bolnišnice ' Poznana Mrs. Frances Potočnik se je vrnila iz Euclid-Glen-ville bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo, na svoj dom n al268 E. 168 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila ščila in obiske in se priporoča, da ga prijatelji obiščejo sedaj na ščejo sedaj na domu. "SIT SEM CESTNO PROMETNIH NESREČ .. Za bivšim predsednikom Trumanom, ki je prvi opozoril Amerikance na neverjetno visoko število žrtev cestno prometnih nesreč, se je oglasil tudi sedanji predsednik Eisenhower. Pravi, da je sit tega, ko mora gledati, da se vsako leto pobije na ameriških cestah trikrat do štirikrat toliko ljudi, kolikor je bilo pobitih na Koreji. Nekaj je treba napraviti. Paul Hoffman, ki je pod Trumanom upravljal fonde ameriške pomoči tujini, je napovedal, da se bo napravil načrt o varnosti cestnega prometa, da bi se škoda, ki jo povzročajo razni karam-boli, znižala na leto vsaj za eno milijardo in en četrt milijarde dolarjev in da bi bilo vsaj 17,000 smrtnih žrtev manj na leto na cestah. NOVI "IZJEMNI" AMERIKANCI WASHINGTON, 29. julija — Da se spravi pod streho zakon, ki bo dovolil posebno kvoto za nove politične naseljence v Ameriko, in to še predno se kongres s koncem julija odgodi, je tako Bela hiša, kakor tudi državno tajništvo uporabilo vse argumente, da se zakon v resnici sprejme. Eisenhower je zahteval prvotno izjemno kvoto 240,-000 za politične begunce, ki naj se nastanejo v Ameriki. V Ameriko naj bi prišli v prihodnjih dveh letih. Ta čas se je nato raztegnil na tri leta. Šlo je za višino te izjemne kvote in spodnja zbornica je dovolila 217,000 izjemnim naseljencem vstop v Ameriko. Zakon sam ima izrecen politični pomen. Državni tajnik John Foster Dulles je rotil senatorje, naj tudi oni sprejmejo zakon. Podčrtal je zadnje nemire v Vzhodni Nemčiji, javil pa je tudi, da so pojavi o nemirih tudi v ostalih satelitskih državah sovjetskega bloka. Ti nemiri bodo imeli za posledico veliko število političnih beguncev, katere naj Amerika s političnega prestiža sprejme pod svoj krov. (V Evropi v Frankfurtu v Nemčiji je središče tako imenovane Modre Legijo, ki zbira moške, ki pobegnejo iz satelitskih držav sovjetskega bloka, pa so voljni pridružiti se tej legiji, se vojaško trenirati pod ameriškim vodstvom, da postanejo tako pripravljeni nastopiti zoper komunizem tudi z orožjem.) V okrilju novega zakona bo prišlo v Ameriko tudi 4,000 vojnih sirot, ki so stare pod deset let. V tej kvoti je zapopadeno število tisoč otrok sirot iz južne Koreje, ki se bodo namestili v Boys Town v Nebraski in za katero vzgojo in vzrejo bo skrbela ameriška blagajna. Poročali smo že, da so pomisleki nekaterih senatorjev, poleg znanega McCarrana, tile: Ameriška preiskava je ugotovila, da med interesenti po novem zakonu niso najbolj zaželjene osebe kakršnje potrebuje Amerika. Nekateri so prišli z očitkom, da ta zakon naravnost odpira vrata za vstop komunistom v Ameriko. Senat je dovolil izredno kvoto 209,000 novih imigrantov, ki naj pridejo v Ameriko v naslednjih treh letih. Razlika torej je ta— Eisenhower je bil za 240,000, spodnja zbornica je odobrila 217,000, senat pa 209,000. Razliko med senatnim in glasovanjem spodnje zbornice bo treba izravnati tekom današnjega in jutrišnjega dne. Največ odpade na Nemce in Italijane. Pripominja pa se, da bo vsakdo tudi od teh interesentov moral imeti v Ameriki sponsorja, kakor tudi da ga mora odobriti ameriška komisija. Bolezen Tafta in— « senat WASHINGTON, 29. julija— Današnje poročilo iz New Yorka pravi, da se je zdravstveno stanje ohijskega senatorja Roberta Tafta malo zboljšalo. Pri tem pa se dodaja, da splošno zdravstveno stanje senatorju Taftu, tudi če sedaj ozdravi, ne bo dovoljevalo več, da se bavi z aktivno politiko in nastopi torej vprašanje imenovanja njegovega na-slieplnika v senat. Pravica do imenovanja pripade ohijskemu governerju Lauschetu, ki gotovo ne bo imenoval republikanca, marveč demokrata. S tem pa bi imeli demokratje večino v senatu, posebno še z disidentom bivšim republikancem senatorjem Morse jem iz Oregona. Nesrečna cigareta WORCESTER, Mass., 29. julija—Barbara Thoren, stara 40 let, mati več otrok, je kadila, predno je zaspala, cigareto v postelji. Pri tem je ožgala blazino pod glavo. Tlenje je sicer pomeč-kala in je mislila, da v blazini ni nčesar več živega. Pri tem je zaspala s štirimi otroci v isti sobi. V notranjosti blazine pa je tlelo naprej, dokler se ni blazina vžgala, zanetila ogenj postelje, ki se je razširil na vso sobo. Posledica; mati in štirje otroci v starosti 15, 9, 7 in 3 let—so zgoreli v plamenih. v staro domovino Te dni odide na obisk v staro domovino Mr. Joseph Majcen iz 1184 E. 167 St. Obiskal bo svojce v Ljubljani, katero je zapustil pred skoro 50 leti. Srečna pot in zdrav povratek! * V soboto sta z letalom odpotovala v Strmico, pošta Nova vas pri Rakeku Mr. in Mrs. Joseph in Mary Roitz z Bonna Ave. Na parniku Queen Mary pa so včeraj odpotovali: Mrs. Mary Starina v Sodražico, Mr. in Mrs. Packay in Ofelia Lickar pa v Trst. Z letalom je danes odletel dr. Ferdinand Kolednik iz Miami, Fla., v Guayaquil, Ekvador. Ti potniki potujejo s posredovanjem Kollandrove agencije. Seja čitalnice Redna seja Čitalnice Slov. nar. doma na St. Clair Ave. se vrši v nedeljo popoldne ob dveh v čitalniških prostorih. Prosi se vse odbornike in čitalničarje, da se udeleže. Angleži zahtevajo, da se Kitajska sprejme med Združene narode TUDI V JUŽNI KOREJI NAJ OSTANEJO AMERIŠKE ČETE? WASHINGTON, 29. julija—Državni tajnik Dulles gre v družbi ameriških senatorjev, ki so važni za zunanjo politiko, to nedeljo na južno Korejo. Mednarodni položaj po sklenitvi premirja je v kratkem naslednji: Anglija s svojim blokom zahteva, da se pripusti Kitajska med Združene narode in da dobi sedež tudi v Varnostnem svetu. To bi bila cena, da bo iKtajska pristala na zedinje-no Korejo, ki naj dobi po svobodnih volitvah svojo svobodno vlado. Amerika pravi, da ne. Amerika se bavi z načrtom, da po vzgledu Japonske ostanejo v južni Koreji ameriške zasedbene čete. Stališče Velike Britanije ' Kot je bilo predvideti, se bo Velika Britanija požurila, da pripravi tla tako v zvezi domini-jonov, kakor tudi med svojimi zaVezniki-državami, in to še pred sestankom Združenih narodov dne 17. avgusta, da se glasuje za sprejem Kitajske med Združene narode. Član angleške vlade je javil to britansko politiko parlamentu. Bil je odkrit in je priznal, da se v tem vprašanju britanska vlada že razgovarja s svojimi zapadnimi zavezniki predno bi bilo izvršeno formalno glasovanje v krogih Združenih narodov. Britanska laboristična stranka je ravno v tem vprašanju naravnost bojevita. Opominja konservativce Winstona Churchilla, da je v spodnji zbornici predsednik Churchill obljubil, da bo sprožil isto vprašanje, kakor hitro se konča vojna na Koreji. Dulles in predsednik Rhee Glavni namen potovanja Dul-lesa v Seoul bo njegov sestanek s predsednikom Rhee jem. Takih sestankov bo verjetno več. Dulles se bo na Koreji namreč zadržal cel teden. Prva važna točka je razgovor p položaju, ki bo nastal na Koreji, če se politično vprašanje Koreje ne reši v znanem roku 90 dni, kakor to določa premirje. Amerika mora po besedilu sporazuma z Rhee jem zapustiti imenovano konferenco. Toda kaj napraviti potem? O tem se bosta razgovarjala Dulles in Rhee. Druga najvažnejša točka je razgovor o varnosti južne Koreje. Predvideva se možnost, da bodo ameriške vojaške sile ostale na južni Koreji kot neke okupacijske sile preko roka, ki je določen v premirju in ki zahteva, da se morajo umakniti iz Koreje vse tuje vojaške sile. Amerika bi z drugimi besedami uporabila južno Korejo kot svojo vojaško bazo. Kako pa s pravo varnostno pogodbo med Združenimi državami in južno Korejo? Ta pogodba bi morala iti po vseh potih kot jih predpisuje ameriška kongresna procedura: Formalni predlog, nato zasliševanje pred raznimi odbori, predvsem pred senatnim odborom za zunanje zadeve, nato pa glasovanje v senatu. Ameriški senat bo s kongresom vred odgodil svoje zasedanje na januar. To bi bil rok malo krajši kot rok šestih mesecev, ki je predviden v dogovoru'med Ameriko in južno Korejo, da se obe državi na novo posvetujete o nastalem položaju, če bi politična konferenca ne rešila vprašanja zedinjene Koreje. V 90 dneh po premirju naj se sestane imenovana konferenca, v nadaljnjih 90 dneh pa naj reši vprašanje Koreje. Torej gre za čas šestih mesecev. Za amverišiki kongres pravočasno, da dobi predlog o varnostnem paktu v zasedanju leta 1954 v razpravo. In razmerje do Kitajske? Dulles ne vidi nobenega razloga, da bi spremenil svoje stališče: s Kitajsko pod nobenim pogojem ne med Združene narode in ne med Varnostni svet Združenih narodov! Tudi vprašanje katere države naj sestavljajo politično konferenco, bo po napovedi predmet razgovorov med njim in med Rhee jem. ATTLEE PRI TITU LONDON, 29. julija — Urad vodje britanskih socialistov Cle-menta Attleeja je objavil, da gre Attlee v soboto 1. avgusta v Jugoslavijo. V Jugoslaviji se bo mudil tri dni kot gost jugoslovanskega predsednika maršala Tita. ROOSEVELT'V LONDONU LONDON, 28. — Ga. vdova Eleanora Roosevelt je prispela iz Jugoslavije v London. Eleanora Roosevelt je imela razgovore s člani britanskega dvora. Zločinci na cestah PITTSBURGH, 29. julija— Ameriški Varnostni svet, ki skrbi za varnost cestnega prometa, svetuje voznikom, naj tedaj, ko čutijo zaspanost, ustavijo svoje vozilo, umaknejo svoj voz na kraj ceste in zadremljejo. Temu navodilu se je pokoril tudi voznik Harry Pitts, doma iz Bowling Green, Virgin!ja, ki je parkiral svoj avtomobil ob pensil-vanski glavni cesti in zadremal v kabini. Iz kabine so mu štrlele noge na prosto. Voznik Harry Pitts je bil od neznanca ustreljen. Da bi bil istočasno oropan, na truplu Pittsa ni bilo opaziti. Pitts je imel pri sebi $89, tudi zapestno uro in nobeden od teh predmetov mu ni bil ukraden. Na sličen način je bil zadnjo soboto ubit voznik Lester Woodward. Cestno policijske oblasti so radi dvojnega zločinstva razburjene. Raztelešen je obeh trupel je pokazalo, da je pretrgala nit življenja obema voznikoma kroglja istega kalibra in da sta bila oba voznika ubita na isti način. Na daljavo in širino 360 milj se vrši pravi lov za zločincem, o katerem se misli, da gre za blazneža. Pohod na Berlin BERLIN, .30. julija—Delavstvo vzhodne Nemčije in vzhodnega Berlina organizira za konec tega tedna pohod v masah v zapadni del Berlina. Tekom današnjega - dne bo skupno od ponedeljka dalje razdeljenih 700,000 zavojev z živili. Samo včerajšnjega dne so razdelili čez 200,000 zavojev v živilih. Z VOJNIMI UJETNIKI-HITRO DOMOV MUNSAN, Koreja, 29. julija —Najlažje bo rešiti vprašanje povratka v domovino tistih vojnih ujetnikov, o katerih ni spora, da so pripravljeni vrniti se domov. Ko se spraznjujejo taborišča za vojne ujetnike, prihaja v posameznih krajih do neljubih dogodkov, ampak sta red in mir v kratkem zopet vzpostavljena. Določeno je tudi, kako se bodo vojni ujetniki vračali. Zavezniški, ki so zdravi, se bodo morali poslužiti rednih prometnih sredstev, železnic, in nato ladij. Tisti pa, ki so oslabeli, ali so ranjeni, sploh bolni, bodo ostali za nekaj časa na Japonskem v bolnicah, nato pa se bodo prenesli z letali v domovino. Rdeči križ dela na obeh straneh s polno paro. Po oddajah komunističnih radijev je soditi, da imajo komunisti ves interes, da se izmenjava vojnih ujetnikov čimpreje izvrši. Komunisti pa imajo tudi ta interes, da pokažejo zaveznikom, da se njihovim ujetnikom pod komunizmom v severni Koreji, v Mandžuriji in na Kitajskem ni slabo godilo. Napovedujejo, da bo dobil vsak ujetnik posebno porcijo hrane, novo odejo, nove čevlje, zavoj cigaret, kakor tudi razne slaščice, da bo torej dostojno preskrbljen za pot, dokler ne bo predan zaveznikom v roke. STEVENSON O CHURCHILLU LONDON, 29. julija—Adlai Stevenson je bil gost britanskega predsednika vlade Winstona Churchilla. Po obisku je Stevenson potrdil, da Churchill ni zdrav. Upa pa, da bo boljši prihodnji mesec. Za stanovanjska posredovanja župan mesta Cleveland, Burke je imenoval posebni odbor, ki naj skuša posredovati nad zviša-nimi najemninami, kjer so zoper to zvišanje podane pritožbe. Odbor, ki ima 21 članov, se sestane danes na prvo sejo. Pripomniti je, da bo odboru možno le posredovati, ne pa odločevati. Jutri zvečer izgubi veljavo federalna kontrola nad najemninami. Iz bolnišnice Poznani Mr. John Mesojedec se ,je vrnil z bolnišnice na svoj do m na 1268 E. 168 St., kjer se Ohio, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje za pismena voščila in obiske in se priporoča, da ga prijtelji obiščejo sedaj na domu. K vojakom V Fort Knox, Ky., odide jutri v službo Strica Sama Darko F. Požar, sin poznanega Mr. Franka Požar, 23020 Tracy Ave. Želimo mu srečen povratek! Urad zaprt Dr. L. A. Starce, optometrist, sporoča, da bo iljegov urad v Slov. nar. domu, 6409 St. Clair Ave., zaprt za nedoločen Čas. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST I 1 ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)__6.00 For Three Months—(Za tri mesece)__- 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879; ^^104 PREMIRJE NA KOREJI v znani zgodovini sveta menda ni bilo še vojne, ki bi se mogla primerjati z vojno na Koreji. Včasih, zlasti v začetku, se je ta nenavadni konflikt imenoval "policijska akcija." To je bilo točno v toliko, da ni bila na običajen način "napovedana" vojna, in da ni nikoli imela docela jasnega cilja, oziroma si si razni krogi njen cilj na različne načine zamišljali. Ameriški republikanci so jo imenovali "Trumanovo vojno," to pač vsled tega, ker ni zvezni kongres nikoli sprejel vojne deklaracije, kakor predvideva ameriška ustava, temveč je Amerika stopila v konflikt v okviru obveznosti, katero ji je nalagalo članstvo v organizaciji Združenih narodov. A prav isti republikanci, ki so najbolj glasno kričali, da je vojna na Koreji "Tru-manova vojna," niso bili zadovoljni, da se vojne operacije omejijo na ozemlje Koreje, temveč, če bi bilo po njihovem, naj bi se Amerika na svojo roko in brez ozira na stališče Združenih narodov in držav, ki Ameriki ideološko stoje najbliže, angažirala v konflikt s komunistično Kitajsko in eventualno s Sovjetsko Rusijo samo. To se pravi, da so bili republikanci, ki so tako ostro obsojali demokratsko administracijo radi vstopa v konflikt na Koreji, bili pripravljeni tvegati tretjo svetovno vojno. Vojna na Koreji je bila izvanredna tudi v tem, da je bila naš glavni aktivni sovražnik držaVa, ki "uradno" sploh ni bila udeležena v nji. Mogočne divizije komunistične Kitajske, ki so skozi večji del konflikta tvorile hrbtišče odpora proti silam Združenih narodov, so po splošno sprejeti fikciji bile sestavljene iz samih "prostovoljcev." ■ Označba vojne na Koreji s policijsko akcijo seveda ni prazna fraza. Pomeni namreč, da je bil to prvi kolektivni poizkus proti vojni agresij, ki ga beleži zgodovina. V koliko je ta poizkus uspel in kako ga bo ocenila zgodovina, danes ni mogoče trditi s kako gotovostjo. Kljub temu pa mora biti vsakomur jasno, da ako bo človeštvo kdaj našlo pot v trajen mir, bo moralo uporabiti taka ali slična kolektivna sredstva proti ogroževalcem miru, ki so bila prvič preizkušena na Koreji. Faktično je bila seveda korejska vojna konflikt, v katerem je Amerika od začetka do konca igrala glavno vlogo. Kot narod so najbolj trpeli Korejci sami, a kakšen bo izid, bi ne bilo niti za hip v dvomu, da ni Amerika poslala na bojišče svoje oborožene sile, za katero je stala produkcijska sila ogromne ameriške industrije. Nadaljnja izrednost vojne na Koreji je bila, da so pogajanja za premirje, ki je bilo zdaj končno podpisano, trajala več kot dve tretjini celotne vojne dobe. V smislu pogojev premirja, ki so bili podpisani v Panmunjomu, se bo v teku 90 dni sestala konferenca, katere naloga bo, najti formulo za izravnan je številnih političnih vprašanj, čemur šele ima slediti podpis miru. Če bo ta konferenca kos svoji nalogi, je odprto vprašanje. Nihče v Ameriki ali kje drugje v zapadnem svetu se ne udaja kakim iluzijam, da premirje na Koreji pomeni konec svetovne napetosti, ali da je izključeno, da ne bi, ako ne na Koreji, komunistična agresija izbruhnila na kaki drugi točki zemeljske oble. Vojaška pripravljenost in budnost bo najbrž potrebna še dolgo časa. V tem sta edina dva moža, ki sta si sicer ideološko zelo oddaljena—ameriški predsednik Eisenhower in jugoslovanski predsednik Tito. / ' s stališča objektivnosti je umestno, da se v tem momentu notira dvoje stvari. Da je do premirja na Koreji prišlo, se imamo v veliki meri zahvaliti dejstvu, da je Eisenhower predsednik Zedinjenih držav v tem momentu. Truman bi tega ne bil sposoben, ne ker bi to manj želel kot Eisenhower, temveč ker bi mu republikanska opozicija tega ne bi nikdar dopustila. Prej bi ga posadila na zatožno klop, češ da je kapituliral pred svetovnim komunizmom. Drug, morda enako važen moment, je bila smrt Stalina. Bodisi, da je nova sovjetska politika, katero je opaziti vsaj v medlih obrisih, plod trenotne taktike ali da predstavlja res novo tendenco novih voditeljev sovjetskega komunizma, dokler je bil Stalin živ, je bila ta politika nepoznana. Ko je Syngman Rhee samolastno osvobodil 25,000 severokorejskih vojnih ujetnikov in s tem prelomil besedo samega komandanta Združenih narodov, so imeli komunisti legitimen vzrok za končanje razgovorov ■ za premirje. A oni tega niso storili. Ta okoliščina ustvarja upanje, da podpis premirja v korejski vojni le utegne voditi v mir in v eventualno pomirjenje sveta v obče. V. J.G. OB 700-LETNICI KOSTANJEVICE GASILNO DRUŠTVO V STAREM TRGU PRI RAKEKU SE ZAHVALJUJE MIRKO G. KUHEL Minilo je že precej mesecev, odkar sem prejel od predsednika Mestne občine Kostanjevica obvestilo, da bo moj rojstni kraj obhajal letos 700-letnico, odkar je postal "mesto." Predsednik Tone Gliha je tedaj obenem povabil vse bivše Kostanjevičane ter druge slovenske Američane, da bi v slučaju obiska Slovenije to poletje pohiteli tudi na otok Krke pod Opatovo goro, kjer se je začela slavna, a manj srečna zgodovina tega preljubkega kraja na Dolenjskem. To veselo novico sem sporočil znancem Kostanjevičanom v Chicagu in okolici, kakor tudi onim, katerih naslovi so mi bili znani. Omenil sem, da bi ob tej priliki tudi mi kaj storili za svoje rojstno mesto, saj je gmotne moči zelo potrebno kljub dejstvu, da mu zgodovinski ponos brani prositi za pomoč. Kostanjeviča-nje so vedno bili trmasto ponosni na svoje mestne pravice, na obsežno zgodovina njihovega mesta, kloštra in Gorjancev ter 30 si desetletja in desetletja rajši stiskali pasove kot pa iskali pomoči in blagodarov. Kljub tej tradiciji so se pa omenjeni ko-stanjeviški izseljenci takoj oglasili ter vsak po svoji moči poslali različne zneske na podpisanega. Dosedanji prispevki se bližajo vsoti $200.00. Če se želi še kateri drugi pridružiti naši skupini, bodisi pristni Kostanjevi-žan in Kostanjevčanka ali pa doma iz bližine, se naj obrne na podpisanega v uradu SNPJ ali pa na naslov: 516 W. 115 Street, Chicago 28, Illinois. Imena vseh darovalcev bodo objavljena v Enakopravnosti, seznam bo pa seveda poslan z denarjem vred ne kasneje kot do 15. avgusta predsedniku Mestne občine Kostanjevica. Ženske naj pristavijo še svoje dekliško ime. V naslednjem podajam neko-'iko zgodovinskih podatkov o Kostanjevici. Vem, da bodo zanimali ne samo Kostanjevičane :ame, temveč vse Dolenjce ter čitatelje Enakopravnosti. Dobil sem jih pred kratkim od zadevnega odbora, ki bo ob priliki svečane proslave 700-letnice izdal tudi spominsko knjigo. V zbirki mojih spominov se nahajata dva soneta, ki ju spodaj objavljam. Prvega sera za-biležil še meseca decembra 1949, ko sem prvikrat po 30. letih zopet obiskal Kostanjevico. Bilo je sredi decembra. Vreme je bilo ieževno in megleno, cesta in pota blatna. Povezano s povojno dobo to pač ni nudilo bogate inspiracije za pesnitev. Drugi souet sem zapisal kmalu po prejemu omenjenega obvestila o 700-letnici. -f ROJSTNEMU MESTU Kjer se po poljih lena Krka vije, se razdvoji in zopet skupaj pride, t ovinka vidim strehe, sive zide, razgled prekrasen moje domačije. Benetk slovenskih mične lepoti je Dolenjsko vse povzročajo zavide. Kjer reka z gozdom in goro se snide, bogastva so, pa tudi beračije. Oj rojstni kraj moj! Kje so tvoji sini? Dekleta zala tvoja, fantje vrli? Naštejem manj doma jih kot v tujini. Tam preko Oceana so pomrli, raztreseni po novi domovini, pozabljeni, kot bi s teboj se sprli! * Prištevajo te med najmanjša mesta, če starost šteješ večjih, si starejša; med brhkemi se zdiš mi najbrhkejša, čeprav si stara mama, ne nevesta. Objema Krka te, pestunja zvesta, v peščinah plitva, drugod globokejša; Studena v mrazu greje te toplejša, čez moste tri se vije bela cesta. In z griča Slinovška te pazi Deva, Miklavža, Jakoba njen zvon pozdravlja, po Krakovem zelenem zvok odmeva in gora ji Opatova odzdravlja. Srce mi domotožje je prevzelo, v naročje bi ti rado pohitelo. KOSTANJEVICA V TEKU STOLETIJ Kostanjevica na Krki se marljivo pripravlja na proslavo 700-letnice svojega obstanka kot mesto. V tako dolgi dobi se marsikaj dogodi, posebno v onih krajih, ležečih ob mejah, kjer se križajo interesi političnih oblasti in kjer zato valovi zgodovine do temelja razburkajo drugače mirno življenje. Včasih ga pa za dalj časa poHnejo v zatišje, da teko doganjanja mimo njih. Malo mestece na otoku Krke je bilo v svojem obstanku v obilni meri deležno mnogih vojnih posledic in mnogo obetajočega se razvoja, p ovojnah pa tudi niiru ter zastoja in nazadovanja. Prvi znaki zgodovinskega življenja Kostanjevice se pojavljajo že v davnini rimskega cesarstva. Že tedaj je stala na istem mestu ob Krki mala trdnjavica ali utrdba, ena izmed postojank rimske črte ob Krki od Novega mesta do Brežic. Najdeni grobovi in zidovje potrjuj^ejo to domnevo in znano nam je celo ime te utrdbe. Zvala se je Casta-neum. V zvezi s tem je izpričana neprekinjen atradicija naselbine od rimskih časov pa vse do današnjih dni. Kostanjevica torej spada med one najstarejše slovenske naselbine, ki so nastale na točkah rimske naselitve, in je skozi stoletja ohranila celo v svojem imenu dokaz svojega izvora. Nemško ime "Landstrass" (prvotno Landestrost) je ostalo med našim ljudstvom vedno tuje ter je uživalo svoje papirnato življenje le v uradih in nemških uradnih spisih in zapiskih. Kot usiljena tuja tvorba ime ni imelo sile, da bi izpodrinilo staro ime ali kakor koli vplivala nanj. Izročilo iz rimskih časov je bilo jačje in je bilo tudi v skladu s prirodo. Okoli Kostanjevice je bilo in je še sedaj obilo kostanjevih gajev. In znano je tudi, da so seme tega drevesa zanesle v naše kraje rimske legije. Kostanjevica je kot naselbina sveda veliko starejša nego 700 let obstoja kot mesto. Saj se kraj imenuje v zogodovinskih virih prvikrat že leta 1091, torej v fevdalnem srednjem veku, ko so nam znani kot njeni prvi gospodarji grofje Brežki-Seliški, za njimi pa grofje Sponheimovi, Koroški vojvode. Ti so sezidali grad na otoku Krke, kajti Kostanjevico so matrali za važno obmejno postojanko in središče Slovenske krajine. Ostanek do-tičnega gradu predstavljata sedanje župnišče ter stara šola. Prvotno je bil grad sezidan kot trdnjava v obrambo proti Ogrom, ki so tedaj gospodarili nad Hrvatsko. Meja med Hrvatsko in Slovensko krajino je pa tekla ob rečici Studeni, ki izvira le par streljajev od Kostanjevice in se izliva v Krko rarao pred kostanjeviško ljudsko šolo. Del Kostanjevice s šolo in pokopališčem Stopami vred stoji sedaj na tleh, ki so pred stoletji pripadala pod Hrvatsko in z njo pod Ogrsk^. Mesto je bilo zemljepisno in gospodarsko središče Sponhei-movih posesti ob dolenji Krki. Njeni gospodarji so si prizadevali, da ji pripomorejo do razvoja. Dali so Kostanjevici razne predpravice, a o njeni živahni trgovski delavnosti in posameznosti priča dejstvo, da so v mestu postavili celo kovnico denarja: Moneta landestrostcnsis. Ta kostanjeviški denar je imel veljavo vse tja do Banata. Kostanjevica je bila resen tekmec bambersko-briziaškemu trgu ob Hrvaškem brodu, o katerem danes ni več sledu. Kot trg se Kostanjevica omenja leta 1249, toda že od leta 1252 naprej jo vsi imenujejo mesto. Kdaj je dobila mestne pravice, ni znano, vemo pa, da je te pravice potrdil v dobi med 1295 in 1307 koroški vojvoda Henrik. Od te listine je sedaj ohranjen le še prepis iz leta 1772. (Dalje prihodnjič) Slavljenka obhaja 80-letnico rojstva CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 2. avgusta bo proslavila 80-letnico svojega rojstva Mrs. Mary ^olko, stanujoča na 6503 Edna Ave. Za to priliko ji sin Anton in hči Pauline priredita slavje na domu Pauline v Hiram, Ohio. Mrs. Mary Bolko, rojena Knez, je doma iz vasi Hom, fara Št. l\upert na Dolenjskem, kjer je bila rojena 2. avgusta leta 1873. V Ameriko je prišla leta 1906 in se naselila v st. clairski naselbini, kjer je živela ves čas. Poročila se je januarja 1911 z Antonom Bolko, ki je umrl 1. februarja 1919. Vzgojila je tri mladoletne otroke; Paulino, Antona in Viktorja. Slednji je umrl leta 3936. Paulina je sedaj soproga našega poznanega mlekarja na zapadni strani mesta, Antona Železnika. V nedeljo zjutraj, 2. avgusta ob 8. uri se bere maša v zahvalo za dolgo življenje v cerkvi sv. Vida. Pri sv. maši boste peli v duetu vnukinji Arline in Beatrice. Slavnostno obhajanje pa bo popoldne od 2. ure naprej v Hiram, O. Sin Anton in hči Pauline vabita prijatelje matere, da pridejo na slavnost. Pevski zbor Triglav, pri kateremu pojejo hči Pauline Železnik, vnu- ki in vnukinje, bo zapel slavljen-ki v počast. Vnuki in vnukinje so talentirani in aktivni pri krožku Sparklers št. 77 SNPJ. Slavnost se vrši, kakor rečeno, na posestvu zeta in hčere Mr. in Mrs. Anton in Panline Železnik, dve milji naprej od Hiram, O., to je na Route 700, nekako 40 milj južno-vzhodno od Cleve-landa. Iz Clevelanda lahko vzamete Route 21, Route 14 ali pa Route 43 do Route 82, nato vzhodno po Route 82 do Hiram, O., kjer se srečate s Route 700. Tam obrnite južno po cesti 700, vozite približno dve milji, čez železniško progo Erie R.R. in potem zavijte pri prvem vhodu na desno, kjer boste videli napis "STONEYBROOK." To je ime posestva. Sorodniki, prijatelji in znanci čestitajo Mrs. Bolko ob njenem rojstnem dnevu in ji želijo še mnogo let zdravja in veselja mod nami. C. S. 'IVDf SAVING' EUCLID, Ohio—Na prošnjo Prostovolnjega gasilnega društva v Starem trgu pri Rakeku sva z bratom Tony Perušek zbrala med domačini in prijatelji nekaj denarja in ga poslala društvu v pomoč, oziroma za nakup brizgalne. Od odbora Gasilnega društva sem prejela zahvalno pismo, ki je namenjeno vsem, ki so kaj prispevali, zato prosim uredništvo za priobčitev istega. Pismo se glasi: p rostovoljno Gasilno društvo v acarem ugu (i^oZKa uomiaj praiinuje lews v avgustu meseca lovujo (uoieuuco ,o(jscoja. iviar-aiKuo ou izseljencev ae gotovo opommja kaxo je aruštvo ze ti-ote case napreaovaio, saj je ime-io veuno mnogo aelujocega cian-dcva ter celo ave rocm brizgalni ter svoj dom v sredi Starega trga. Ze pred vojno pa si je zgra-duo aiov dom na Koncu titarega crga ob cesti proti Nadiesku. riišla je vojna. Okupator se je naselil tudi v gasilnem domu ter istega dobro aemoliral kakor tudi uničil vse orodje, cevi, obleke, društveni prapor in drugo. Zanimivo je, da nam je ostal še društveni zapisnik, v katerem so vpisane vse seje od ustanovitve do danes. Tega je ohranil tov. Vrhovec na svojem stanovanju. V njem med prvim so tudi imena izseljencev kot je Jaucov iz Markovca in drugi. Ko se je okupator umaknil in ko je zasijala zlata svoboda so se zbrali stari gasilci in proučevali kje in kako naj se lotijo dela. Dom je bil opustošen. Ostala je samo stara brizgalna, katera ni več služila svojemu namenu. Prva povojna leta ni bilo misliti na to da bi se nabavilo moderno gasilno orodje, cevi, obleke in vse potrebno čeprav bi bilo tudi to zelo nujno. Ložki dolini so bile požgane cele vasi in prvo je bilo treba zgraditi ljudem domove kar je trajalo več let. Šele leta 1950 smo povzeli nabiralno akcijo v lesu ker drugega od domačinov nisi mogel dobiti ker vojna je vsakega občutno prizadela. Slednja hiša je darovala po 1 do 2 smreki. Mladi gasilci so neumorno ta les sami sekali, ga dovažali do žage Marof, kjer so se našli tudi uvidevni člani društva, in so ta les po urah razžagali v deske. Gasilno društvo je na ta način prišlo do lepe podpore cka. 100 m2 rezanega, lesa, katerega je prodalo za izvoz. Z denarjem si je kupilo auto in motorno briz-galno. Manjkale so še cevi. Premišljali smo kako priti do istih. Pisali smo Vam v 'Ameriko in našli ste se ljudje, ki ste nas razumeli ter imeli smisel za to veliko človekoljubno organizacijo ter nam darovali 570 dolarjev. Ravno te dni smo prejeli iz Dunaja preko Jesenic cka. 800 mtr. cevi, katere so nam zelo dobrodošle. Ob tej priliki dovolite, da se Vam gasilci še enkrat prav toplo zahvaljujemo ter smo Vam za velikodušni dar hvaležni. Sedaj so lahko prebivalci te naše lepe Ložke doline lahko mirni ker vedo, da Če se pokaže na slemenu rdeč petelin so v Starem trgu mladi in agilni gasilci; ki imajo moderno gasilno orodje in bodo vsakemu prihiteli takoj v pomoč—tako tudi sorodnikom onih, kateri so nam v Ameriki prostovoljni dar za nabavo orodja odklonili. Gasilci poznajo samo eno zapoved in to pHskočiti vsakemu—Na pomoč! Letos v avgustu pa ko bomo praznoval i 65-letnico obstoja društva pa se bo lahko slednji prepričal in videl, da smo denar porabili res v prave namene, to je za nabavo modernega gasilnega orodja, motorje m cevi. v be drage izseljence pa, ki se Dodo nanajali v domovini, uljuci-110 vaDimo na to celodnevno pri' leditev, kjer se bo v dopolaafl-skin uran odkriia na gasilneDi Gom uspominska plošča v spomui padlim članom v narodno osvoD. uorbi—popoldan bo otvoritev nO" vega avtomobila, motorke in nazadnje pa ljudsko rajanje z bogatim srečolovom, šaljivo posto J.t.d. Na pomoč; Zahvala in poslovitev LOS ANGEi^ES, Cal.—Par dm pred najinim odhodom v Call-tornijo se nama je napravilo j&' ko lepo presenečenje ("surprise party") pri Mr. in Mrs. Prudic na MusKoka Ave. Povabljeni sva bila z našimi otroci na ko- silo, po kosilu pa se je zbralo veliko naših prijateljev in sorod nikov in smo se v veseli druz i zabavali pozno v noč, nakar sd" se poslovili in razšli. Zadnji večer pred odhodom sva dobila ponovno preseneče nje. Zbrali s ose naši sosedje 1% skupno primarširali z velikinj kekom, da ga je bilo kar za mize. Slučaj je nanesel, da se J® tudi Mr. Steblaj znašel med nami, in dobil je naročnino na Enakopravnost, da bova bodoče zasledovala clevelands ® novice. Nikoli ne bova pozabi® kako sva se dobro počutila sredini naših prijateljev, od ka terih sva se poslovila za ne o ločen čas. Tem potom izrekava iskren« zahvalo za podarjeno darilo, nama je jako dobro služilo na našemu potovanju. Cas pred o hodom nam je začel iti h konc^ in žal naiha je, da nisva imela ca sa posloviti se od vseh najmi ostalih prijateljev. Zapustila sv Cleveland 1. julija in dospela P eno-tedens'kem srečnem in zan^ mivem potovanju v Los Ange 6 Tu se nahajava že par tedno^^ Vreme imamo izvrstno, toploni^^^ se obrača dnevno okrog 80 pinj, noči pa so lepo hladne, se lahko odpočije. Tukaj P , 1 1 J-----svet vse nekako drugačen val* sva ga bila vajena, kakor ^ ^ Mr. Kerže velikokrat opis® Enakopravnosti. Kamor se P ^ Ijeva, vse je v palmah, kar o ^ hiš rastejo pomaranče, in skozi celo zimo cvetejo geljni, poncete, gorečke, nije, ltd. . . . Tukaj imamo ton nageljnov in lilij, da bi zado vale za Jelerčičevo trgovino. Obiskala naju je Mrs. M- ^ gec iz Euclida, ki se naha,ja . kaj na počitnicah pri svoji ^ ri. Mary, upam, da odneses tu lepe spomine. Priporočava se najinim leljem in znancem, ki bi si no prišli sem v Los Angelas . oddih, da se oglasijo tudi naju. Torej pozdravljeni vsi pa; in na svidenje z nasimi rimi in novimi prijatelji! Kose in Ludvik Sa«® '" 2352 Yosemite Dr., Los'' Angeles 41, CaL _Vlad^ g čistko- ČISTKA V RUSIJI MOSKVA, 29. juli; Malenkova nadaljuje - 0, Predsednik vlade zveze ke Ukrajine, ki je v zvezi tretja po velikosti, A Klesev, je bil odstavljen. mestnika je bil imenovan zurov. j, V republiki Moldavi je stavljen pravosodni mim® g Bondarct. čistke so v z^cz slučajem Beria. ENAKOPRAVNOST i STRAN 3 tovarna ROTOPAPIRJA ' v vidmu Gradbišče tovarne rotacijske-papirja v Vidmu pri Krškem i® močno oživelo. Skoraj ' ^slavcev in uslužbencev je pri gradbenih de-• Hkrati že pripravljajo v do-in inozemskih podjetjih ^ rojno in ostalo opremo za to ovarno. Po znesku letošnjih in- esticij je videmska tovarna po-^ g tovarne aluminija v Kidriče-em največji investicijski objekt TUmrna#. Za gmdnjo W predplačila za opremo oca družbeni plan za letošnje «0 skoraj 1400 milijonov dinar- sell investicija pa bo do- ^ skupaj z objekti družbene-Z skoraj 3.5 milijar- dve t P" čemer odpadeta inv opremo. S temi letn^ bo tovarna imela zmogljivost 20,-01 rotacijskega papirja, kov^i^ ^^^®