Slovenskemu ljudstvu v poduk In zabavo. Ižhaja tveler vsak prvi ta cele leto. — Spiti »tt _ in inserati pa opravništm Štev. 5. V Ljubljani, 4. marca. 1897. Imetnik X- P. n. državnozborskim volilcem! Volitve volilnih mo* so večinoma končane. Hvala Bogu in zavednim kttolilko-narodaim volilcem, te volitve bo ta naSo stranko večinoma srečno končane. I»vo-ljeni so po vseh kmetskib občinah kakor tudi v peti votiltol skupini po večini taki tolifer molje, ki bodo voliti kandidate katolilko-narodne stranke. Najprej bodo poklicani 10. marca na volSče volilni možje za pelo volilno skupino, kjer voli vsa dežela in mesta. Za peto volilno skupino je nas gosp. kandidat dr. Janez Krek profesor bogoslovja v Ljubljani. Na« kandidat je* mož, ki sasluži naSe zaupanje. Volilci ga večinoma poznale, zato ga Vam ni treba po-sebe priporočati. Nadejamo se, da nai kandidat dobi z a-se veliko večino volilnih mož iz vse dežele. Za kmetske občine, ki volijo 15. marca, so naii kandidatje: 1. Za sodne okraje: Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašče, Ribnica, Litija in Zatičina, gospod dr. Ivan Šusteršič odvetnik v Ljubljani. 2. Za sodne okraje: Ramnik, Brdo, Rranj, Skofja-loka, Tržič, Radovljica, Kranjska gora, gospod Josip Pogačnik posestnik in poštar v Podnartu. 3. Za sodne okraje: Postojna, Bistrica, Senožeče. Vipava, Logatec, Lož, Idrija, Cerknica, gospod dr. Ignacij Žitnik deželni poslanec v Ljubljani 4. Za sodne okraje: Novomesto, Krftko, Kostanjevici, Črnomelj, Metlika, gospod Viljem Pfeifer posestnik in delelni poslanec v Krškem. b 6. Zi sodne okraje: Kočevje, TrabnjeK Žužemberk, Radeče, Mokronog, gospod Fran Povše deželni poslanec in posestnik v Ljubljani. , Volilni možje! NaSi kandidatje za kmetske občine so možje, katerim prav mirno zaupate zastopanje Vailh koristij. Večinoma vsi so že dosedaj pokazali, da so vredni vsestranskega zaupanja. Volilci I Pridite vsi na volišče, volite jedino in soglasno priporočene kandidate. Držite se pri tem besed nadih Škofov, ki pravijo v svojem pastirskem listu: »Ako hočete pri bližnjih volitvah izpolnili nase upe in naSe želje, katoliški možje, bodite jed in i! VaSa nesložnost je bila doslej mnogokrat vzrok vale slabosti. Ako se avstrijski katoličani nečejo odreči vsemu vplivu na javne državne razmere, ako ne marajo žrtvovati svojih najvažnejših koristij, tedaj ne smč tako Wati. Skupno zastavo imate, okoli katere se zbirajte in družile pri teh volitvah — svojo sveto katoliško vero. Kvišku torej, katoliški možje, tega znamenja se držite in s tem znamenjem bomo videli, da ste zmagali. Volilni možje, pridite torej vsi na voliSče in soglasno oddajte svoje glasove kandidatom katol.-narodne stranke. V Ljubljani, 1. marca 1897. I#vrševaln4 odbor katollško-narodne stranke.. Razgled po svetu. Po Urni Ar nt ri jI tse vre in kipi. Povsodi vr«* se prvotne volitve za peto kurijo in kmečke občine. Hvala Bogu, volitve so Ispadle za naša katoliška načela skoro da boljše, kakor smo se nadjali. Duhovi se vedno bolj ostro ločujejo »a in proti katoličanstvu. Na jedni strani stojimo mi s trdnimi, pravimi načeli, na drugi strani pa se trdovratno drž<§ napCnih naCel socijalni demokratje in njih pristaši. Ivberalci pa vis6 tako nekako v zraku med obema strankama, po navadi pa pritegnejo soeijahum demokratom in sploh vsem sovražnikom katoliških načel, samo da bi nas oškodovali. Pa ljudstvo je spoznalo i socijalne demokrate i liberalce : prvim se krepko ustavna, drugih se pa polagoma otresa, ker vidi, da jim noben drug ne more pomagati k pravi sreči, ko jedino katoliška vera. In tako stopajo zavedni katoliški volilci k volilni mizi in oddajejo svoje glasove katoliškim kandidatom. — Le na severnem Češkem in v Sleziji so v V. kuriji večinoma vodeni socijalno-demokratični volilni možje, tako da si bodo rudečkarji po teh deželah veliko več poslancev priborili, nego se je začetkom volitev mislilo in kakor bode našim miroljubnim ministrom vSeč. — Vlada je sama kriva, da se je socijali-stiCna zalega tako zelo po nekaterih deželah razširila, ker je ni o pravem času zavirala s tem, da bi se bila odločno postavila na edino pravo katoliško načelo. Kako daleč da gred6 puntarski Ogri, pokazal nam je zopet dogodek zadnjih dny. Kakor je dobro znano, spuntali ao se 1. 1848 Ogri zoper naSega cesatja, in le s ailo je mogel cesar pomiriti O^re. Kdor je pazljivo bral poročilo iz Ograke, je gotovo videl in opaz i, da Ogre še vedno mami oni uporni duh soper našega cesatja. Ali take ai pač ni kdo Se z lepa smislil, kakor poalanec Koiut, ki je predlagal, naj se prihodnje leto slovesno praznuje petdesetletnica onega punta. SploSne volitve za italijansko poslansko zbornico vrSč se 21. t. m. Ministerski predsednik obeta svojim volilcem, da bo razširil nekoliko volilno pravico. A poleg tega jim tudi napoveduje, da se bodo do dobra pomenili, kaj jim je v Afriki storiti. Kajti Lahom Afrika kar noCe iz spomina, ampak Se enkrat bi bili radi lam dol tepeni, ker le prcradi pihajo, koder jih ne peče. Ruski car je prav nevarno bolan, a ne vč se kakšno bolezen da ima; tako so poročali v zadnjih dneh razni listi. Francozi bodo pomnožili svojo armado, in prebivalstvo bo dobilo tako novo, težko breme, ter bo še bolj nezadovoljno, kakor je bilo dosedaj. Španiji se mudi zatreti vstajo na Kubi, zato priganjajo svoje generale, naj hitro vstašem zapro sapo, da se bodo morali vdati. Doma namreč, na Špa^kem samem, zaceli so »e gibati razni ljudje, ki bi »d^danjo vladarsko rodovino pregnali in drugega kralj« postavi!.. Dosedanja španska vlada sicer tem nezadovoljnežem zel* hudo na prste stopa, a ne more dosti opravit., ker jih je preveč. .... Znano jc bralcem ,Dumoljubovim\ da so pred kratkim dobili na Srbskem nove ministre, ki so kar hipoma hoteli vse zboljšati in popraviti. Pa ti možje prav gotovo niso prav začeli. Kajti med tem, ko drugo države volilno pravico razšiijajo, skušajo srbski ministri to pravico le Se bolj omejiti, tako da bi samo tisti imeli pravico voliti, ki plačajo nad 20 gld. davka, pravico voljeni biti pa' le oni, ki plačajo najmanj 80 gld. Če mislijo novi ministri tako voziti državni voz, potem je boljše, da raje danes kot jutri izprežejo. Vsa Evropa obračala se je zadnje dni na otok Kreto. Ta deželica je nekaj manjša kot naSa Kranjska in ima komaj polovico toliko ljudij; a vendar bilo je ime »Kreta« v ustih mnogo milijonov ljudij. Na tem otoku živ6 Turki in kristijani, ki io si pa vedno v lasčh, ker Turki ne pustč kristijanov v miru, ampak kjer le morejo jih napadajo. Lani so komaj evropske države napravile' na Kreti mir, a ne za dolgo; pred kratkim čuli smo novico, da se kristijani in mohamedani zopet pobijajo, a nikdo se ni za to bčlo kaj zmenil. Pa ker klanja le ni bilo konca, poslal je grftki kralj, k; je temu otoku najbližji sosed, svojega drugega sina princa Jurija z vso vojsko na otok Kreto z naročilom, naj zasede Kreto in naredi mir. Ko je turški sultan to slišal, padel je od srda skoraj na tla, vpil, da mora ostati Kreta turška in ne sme postati grSka. To so slišale evropske države, in brž so pritekle na pomoč — mislite da Grkom in kristi-janom na Kreti? Ne! Turku. Zagrozile so se te razne države Grkom, da bodo posedle grSka primorska tnesta in ne bodo pustile živeža v deželo, če Grki ne aapuslč Krete. Toda Grki so se naredili gluhe in slepe in so si skoraj ves otok osvojili. Sedaj so Grki sklonili sedem dnevno premirje in potem bomo videli, kaj So bo. Po celem balkanskem polotoku bojč se vstaje zoper Turke. Rus in Turek spravila sta že velike armade na mejo. Nič ne vemo, kaj prinesejo prihodnji dnevi, ali hudo vojsko ali mir. Vae je napeto. Sicer bi bilo popolno prav, da bi Turka pognali iz Evrope, in tudi Grki se nočejo kar tako podati evropskim velevlastem, ker ved6 da je pravica na njih strani. Pa prosimo le, da Bog odvrne od naše države vojsko; Grkom in kristjanom na Kreti pa želimo, da se brez prelivanja krvi vresničijo njih želje. Listek. Vse pride na dan. (Povest. Napisal PivCan.) (Dalje.) IX. Da je vedel BoStjan, kaj bo dosegel pri Mackovki, gotovo ne bi bil storil nikoli te poti. Vkljub vsem njenim zdravilom in nasvetom je bilo s Sčetinarji vsak dan sla-beje. Ko je fiel četrti dan pogledat v hlev, našel je svoje ljube šivali ležati brez vsakega znamenja življenja na tleh. Bilo je po nj'h. Sprva ni vedel ubogi mož, kaj bi počel. »Le čakaj,,baba sleparska I Prvič in zadnjič ai me dobila v peat, Neža!« Žena pribiti iz hiSe že sluteča, kaj ae je pripetilo. »Tu imaš sedaj, ko si me nagovarjala: le v Ro-bidje, le v Robidje! Da sem Sel jaz v trg h konjederki, kakor sem hotel, bilo bi gotovo bolje. Saj nam je že pomagala.« BoBtjanka molči in milo se ji stori, ko vidi, da je vničen nje trud. Tedaj celo zimo jih je pitala zastonj! Za nekaj čaaa ai otrne solso in izpregovori : »Sedaj sem pa jaz vsega vzrok! Nisi li sam rekel, da hoče« jedenkrat pri Mackovki poskusiti?« »Ne imenuj mi več tega imena. Ona ni vredna, da •..« Tu se sačuje c dvorišču klic: »Kje vaa je kaj t* »Birič Vajoen«, vzdihne Neža in biti iz hleva. »Uprav tega je Se treba tukaj. Kaj ga je vrag pri-neaei, ka-li? Bog mi grehe odpusti! O, moja glava! Se je li vse zaklelo soper mene?« To rekai zaloputne Boštjan hlevina vrata, da se vse strese, in odide za ženo. Birič mu že od daleč moli neki list. Boštjan ga vzame in bere počasi: »Poziv. Janez BoStjan iz Kočic h. st. 28. se posivijo, da se zglasi dno i. aprila v Bodnijski pisarni...« »Sto hudirjer, kaj, tožba?« »Bržkone«, odgovori hladno Vajcen, in se obrne, ne meneč se za BoStjanovo osuplost. Ta gleda za njim in vrti med prsti list, nič prav ne vedoč, pri čem je. »Gospod, gospod, slišite, komu ste pa Se prinesli?« sakriči za biričem. »Vaškemu čredniku Centslu, ker ...« Zadnjih besedij ni bilo več čuti, saj BoStjan jih ni poslušal. Dovolj mu je bilo, da je imenoval čredmka. »Ta preklicana Bečvinka! Glej, tožit me je šla«, voli BoStjan ženi. »Pa bi se bii malo zdržal! Ne ve«, kaj si ji vse pretekel, ko je prišla zadnjikrat po mleko ? Saj jo poznaš, ne?« »Sem ji li rekel kaj čez čast? Pasja vera, ali jo nimajo vsi ljudje za čarovnico?« »Le glej, kako ae boš zagovarjal pred sodnijo. BoS li mogel dokazati, kar si govoril, ali utajiti? Crednik je prida vseh besedij.« BoStjan ni vedel, kaj bi odgovoril. Stisnil je pesti in odSel v Bežnikovo krčmo, kjer je zalival jezo in žalost do vegei*. Drugi dan se je napotil k sodniji, kjer sta ga že čakala Bečvinka in črednik, ki je moral ta dan čredo popustiti in iti za pričo. BoStjan je bil obsojen, da plača Bečvinki petak kot odškodnino za dobro ime, in da poravna vse sodnijske stroške. X. Semenj v Sežani duč 12. ai»rila je bil kaj obilno obiskan. Kar trlo se je Lahov in Furlanov, ki so pre-kupovaii živino. KaliSter je kmalu dobil kupca, in naredila sta za tristo in deset. Vesel je spravil možiček denar in Sel na postajo čakat vlaka meSanca,ki odhaja iz Sežane okoli desete ure zvečer. PriSedSi na domačo postajo ob j.edni uri čez polnoč, odpravi se takpj proti domu. Pota je bil vajen in do vasi je imel pičle pol ure. Ker je bila tema, ni opazil mladega človeka, ki se je spustil pred njim v dir, kar so ga nesle noge, a tako tiho, da ni provzročil najmanjšega Suma. Bil je Volka-dinov Štefan, ki je po očetovem ukazu prežal blizu postaje. Pri kočiških zelnikih ne daleč od vasi ^o zavije za mejo, kjer je ležal Volkadin, držeč v roki drenov kol. >Oče, že gre, oče! Kje ste?« »Tibo, sakr..... f duša! Ne ves, da ima noč uSeaa? Ti si za kako pomoč, ti!« »I seveda. Kako pa, je li sam ? Kaj ima s seboj ?« »Nikogar druzega nisem videl, da bi bii izstopil, naproti mu tudi nikdo ni prišel. Čisto sam stopa in — prazen.« Tu se zaslišijo koraki. KaliSter se približa ijaejU Volkadin skoči predenj, in predno se prišleczavč, kaj se godi ž njim, udari ga ta s kolcem krepko po glavi, iu KaliSter obleži v krvi. Morilec mu preišče hitro žepe in mu vzame listnico z denarjem. »Štefan«, zakliče nato bolj »a tihem. »Kje le vrag drži? Pojdi no bliJje?« »Oh, oče, jaz ga ne bom .....« »Strela! saj je že vse gotovo. Prek ... a k'ada hud____a, lesena! Pridi no sčm, da ga neseva proč. Tu ne sme ležati sredi ceste.« Sin se splazi izza njeje in plaho gleda mrliča. »Daj, daj, stopi in pomagaj. Bog ti pogubi mater! Mudi se. Naj sedaj kak človek prišle — tristo peklenskih! Pozna se, da nisi vajen takih poslov. Martin je spretnejsi v tem. Zakaj si se pa ponujal, ko bi Sel on rad? »Kam ga pa poneseva?« »V kraj, kjer g« ne najdejo takoj danes in tudi Se jutri ne. — V podmol blizu Dobja. Takoj popadala vsak na jednem konou truplo in je neseta proti omenjenemu, komaj Četrt ure oddaljenemu mestu. Med dvema skalama siji tu odprtina globoka dobrih pot metrov in široka toliko, da bi se moral precej zale-teti, ako bi hotel skočiti čez. Zadelana je s košatim trnovim vejevjem, ki zabranjuje, da ne pade noter kako *°V#dTo ograjo vrtela proč in »pustita svoje breme v ^'vejevje namečeta nizaj, kakor je bilo, in hitita proti Hrastovji, da bi bila do jutra doma. Dopisi. Stari Trg pri Ložu meseca februvarija. Da6 2. svečana imelo je »Koniumno društvo« v Starem Trgu občni sbor, na katerem so se polagali računi za upravno leto 1896. Nad vse vesel bil je vspeh prvega upravnega leta. Prihodkov je imelo 36.812 gld. 8 kr. — stroškov 33.573 gld. 90 kr. — Udov je bilo 311. Dobička je imelo 2069 gld. 88 kr. po odbitih upravnih stroških, ki so znašali 1348 g'd. Po soglasnem sklepu se je določilo, da od tega ostane za rezervni zaklad 1521 gld. 88 kr. Kot dividenda se razdeli med ude na skupilno svoto 348 gld. in 200 gld. poslovodji in odboru v nagrado. Razvidno je iz tega, kako nespametno in zlobno je bilo napadanje nasprotnikov; ne le lep prebitek, ampak tudi nizke cene so v največjo korist n žjemu ljudstvu. Hud boj je imelo društvo v svojem početku. Nasprotniki so pisali tujim in domačim tvrdkam, da caj društvu ne prodajajo blaga, sicer ne bodo nič več pri njih kupovali, da čez leto ne bode nič več živelo, da nima udov, kapitala itd. Ude so odvračali s silno konkurenco. A vzlic temu ima danes društvo že lep rezervni zaklad in je močneje na številu udov, ki vedno na novo pristopajo, ker uvidevajo veliko korist. Res so vse mogoče sile napeli pred občnim zborom nekateri dobri prijatelji, da bi odvrnili ude. Plašili so jih, da bodo morali zalagati, da ne bodo dobili deležev nikoli več nazaj, ako se začasno ne odpovedo, — a le šest so jih na led speljali. Med letom pa so tožarili, z orožniki zasledovali in dvakrat tablo nad prodajalnico namazali — ki je še danes priča njihovih umazanih sredstev. Zavedni udje pa, videč tako delovanje, so toliko zvesteji. čast jim! To bodi pa tudi bodrilo drugim zadrugam in konsumnim društvom, ki se bodo imela boriti z enakimi nasprotniki, če tudi bolj dostojnimi kakor pri nas, posebno pa sosedom Oirkničanom, da naj se ne dajo niti preslepiti niti oplašiti po takih ljudeh. Sedanje cene tudi pri drugih, obrekovanje, napadanje naj vas ne odvrača od društva, katero ste ustanovili; vprašajte le, kdo je vzrok takih cen, zakaj jih prej ni bilo in kaj bode pozneje, ako bi konsumn. društva ne bilo ? I Toraj vstraj nosti je treba in čez leto boste imeli isto prepričanje in vspeh kakor sosedi Starotrški. P. H a v p t m a n. iz šent Jerneja. Dnč 20. februvarija t. 1. se je vršila pri nas volitev volilnih mož za peto kurijo, dnč 21. pa za kmečke občine. Prvi dan je prišlo k volitvi 170 volilcev. Možje katol.-narodne stranke so dobili po 118 glasov; nasprotna Ljubi-Zalokar Rajarjeva stranka po 18 vkljub temu, da so njeni volilci sami sebi gla- sove dali. Di-ugi glasovi so se razcepili. Volilni imenik je bil jako pomanjkljiv. Veliko gospodarjev ni bilo vpisanih — ali so imeli popačene priimke. Nejevolja nad takim neredom je bila splošna. Agitacija na obeh straneh je bila živahna. Veselje je bilo gledati gospodarje, ki so v tako obilnem številu pri9'i, da bi pokazali svojo kat.-narodno zavednost. Vsi so bili edini — stanovitni. Tu so bili vrli Ogrožani in Grobeljčani — ponos fare sv. Jerneja. Tudi vse vasi proti Kostanjevici in Gorjancem, poleg teh še Razdrto, Dobravica, Mahorovec so volile katol.-narodne može. Slava jim! Nasprotniki so zbobnali le 18 glasov. Kamen spodtike je bil tem revežem naš g. kapelan. Kar je kedaj »Rodoljub« ali »Delavec« očital duhovščini, vse je prišlo na vrsto, kolektura, štolnina, beli kruh itd. Ko bi bili ti ljudje le količkaj pametni, vedeli bi, da so kolektura in itolnina dohodki g. kapelanovi, katere mu je visoka c. k. deželna vlada zagotovila. Krčmar Zalokar je bil posebno korajten. Kot divji je vpil: »Vi vedno pridigujete — vera je v nevarnosti, to ni res; mešate se v politiko, mi bomo kmeta volili«. »Pa Rajarja volite za poslanca, to je kmet, on se bo za Vas potegnil«, je dobil odgovor. Naj si zapomni ta krčmar sledeče: Duhovnik moli, to je tgegom du-hovska dolžnost; na državljanske pravice ga opominjajo njegove davčne bukvice. On je pastir svojih ovčic ne samo v cerkvi, tudi zunaj; zato mora poditi volkove od svoje čede. N:č hudega ni, ako ga radi lega kak krčmar sovraži. Veliko veselje _so pokazali vitezi pri dolenjski »Adui«, ko so videli g. kapelana idočega obhajat. »To je fajn«, se je slišalo od nasprotnikov. Ali njih veselje se je kmalo spremenilo v žalost. Katol. narodni možje so bili izvoljeni z večino 100 glasov. Za liberahio stranko se je posebno trudil naš dacar g. Zemljak. - V aoboto ni bilo nobene borbe, le neki pijani »šnopsar« je zunaj razgrajal. Naši možje so dobili 72 glasov. Jeden volilec je volil 8 nasprotnikov in enega našega moia; za plačilo je prejel splošni smeh. Tudi 15 volilcev iz St. Jerneja je volilo kat.-narodne može, kar jim čast dela. Spoznali so, da so bili poprej zapeljani. Vsi volilni mo*je so rani katoličani ter bodo dali svoje glasove g. profesorju dr. Jan. Ev. Kreku in g. Viljemu Pfefferj u. vršila vo,ite dnaj8t volitaihTož ^otra^e ImZ i^flu liberalne stra.ke je bila zvito kovana in je v cirkniSkib liberalnih Iz Cirknice, 14. februvarija. Včeraj I IfAlifA.. • . ... . ' • imela svoje središče ne samo magnetih, ampak tudi — in morda Se bolj — v Mar-kovou. Od ondod je počil glas, da nihče ne dobi volnje, če ne bo volil liberalno. Res je, da je grožnja z zaslužkom nekaj pripomogla liberalno-narodni stranki, toda velika večina nažih volivoev se ne straši takega žuganja, koder se gre za pravico in resnico I To se je pokasalo tudi na volišču. NaSi možje so stali kot skala do zadnjega v volivni dvorani. Vrlo so se držali Begunjoi, Grahovci in 2erovljani, Martinjoi, vsi Jezerci, Dolenjci, Podslivni-čani, pa tudi v Cirknici imamo m&ž, ki svojega prepri-čanja ne prodad6 za zaslužek in pijado. Oddanih je bilo 331 glasov; naši so dobili največ 186, nasprotni pa 141 glasov. Veselje se je bralo naSim z obraza, a marsikaterim nasprotnim se je videlo, da le prisiljeni volijo na liberalno stran, ker so v srcu s katoliško narodno stranko. — V petek 12. t. m. je bilo v Grahovem izvoljenih za peto skupino pet naSih volivnih mož z nad sto glasovi večine, v Cirknici je izvoljenih Sest nasprotnih. To je kratko poročilo o naši volitvi, ki je pokazala, da velika večina trdnih in samostojnih kmetov stoji odločno pri katoliško-narodni stranki. Domžale, 26. februvarija. Pri nas je pri volitvi razun jednega neodločnega zmagala katol. • narodna stranka. Volitev je bila silno viharna in v peti kuriji je v ožji volitvi zmagala naSa stranka, v kmetiskih občinah pak je Slo Se dosti mirno in ugodno za nas, bili so namreč izvoljeni trije možje za g. Pogačnika in jeden menda za g. Zupana. — V nedeljo dnč 21. t. m. bo imeli sooijalni demokrati svoj shod v Domžalah, pa brez vspeha. Drugo nedeljo v postu t. j. 14. marca pak napravijo katoliški socijalisti svoj shod v Domžalah, katerega tukajSno pošteno ljudstvo željno pričakuje. Sooijalni demokrati so začeli, mi nočemo zaostajati. Z Vrhnika. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov imelo je 21. febr. svojo predpnstno veselico. Diuštveniki so prav dobro peli, deklamovali in igrali in aato tudi želi obilno pohvalo. Največjo zaslugo pri tej veselici ima naš pevovodja g. Stoječ. Bodi mn izrečena ti m potom srčna zahvale. — Da« 24. febr. smo imeli volitev se 5. kurijo in kmečke občine. Vdeležilo se je volitve do 600 volileev kat. narodne stranke. Nasprotna stranka poslala je na volišče prav nesnstno število volileev. Volitev je trajala od 8.ure sjutraj pa do '/,9. svečer. Vsa čast in hvala vo-lilcem, ki so se tako značaj no držali gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Iz Mengia. Dne 21. februvarija vršila se je pri nas slavnost otvoritve „slov. katol. izobraževalnega društva za Mengeš" ob jako mnogobrojni udeležbi. Društvo otvorilo se je pod jako ugodnimi okoliščinami in je že istega dne pristopilo nad 70 vrlih mož kot člani novemu društvu. — Zajedno t otvoritvijo sklican je bil tudi shod volileev niengiike občine, n« katerem se nam je predstavil naš kandidat g. Pogačnik, ki je v domaČih in prepričevalnih besedah razvijal svoj program, razkrival najbolj skeleče rane našega oratarja in navajal sredstva boljše bodočnosti. Splošno pritrjevanje je sledilo poljudnemu govoru g. P o g a č n i k a , ki se je vsem navzočim tako prikupil, da bodo mengiški volilni možje brez dvoma od- dali zanj svoje glasove. Za tem je govoril še dr. Krek o splošnem in posebej o kmetakem vprašanja; navduševal in spodbujal je slasti k združenju na gospodarskih poljih ia priporočal ustanovitev posojilnic in kmetskih zadrug. Vsestransko pritrjevanje je sledilo njegovemu temeljitemu govora. V splošni zadovoljnosti se je ljudstvo razšlo po 2'/, ure trajajočem zborovanju. Iz Tržiča, 21. febr. Ker ima naša včerajšnja volitev pete skupine v sebi marsikaj podučilnega, mi bodi dovoljeno, da jo kratko popišem. Tržič ima Še mnogo zna-čajnih katoliških mož, ki se ne dade kar tako zapeljati od liberalcev ali socijalnih demokratov. — Zato smo upali, da bo zmaga na strani kršč. • sccijalnega kandidata. Nasproti katoliški stranki so agitirali delavci v Vojah (predilnica) in usnjarji. Oboji so imeli svoje kandidate, oboji so pa tndi čakali povelja od svojih delodajalcev. Neki uradnik iz predilnice je odločno povedal, da bodo v Vojah volili tako, kakor se jim bo namignilo. Na večer pred vo-litvijo so Vojani pustili svoje kandidate in se pridružili Mal!ytovim usnjarjem, ali z drugo besedo: predilnica je naredila poklon župauu in fabrikantu Maljtu. Volitve se je udeležilo nekaj nad dvesto mož; vseh volileev je nad 500. Katoliška stranka bi bila lahko sijajno zmagala, da niso volilci ostali doma. Katoliška zavest v Tižiču še dremlje, a upamo, da se polagoma vzbudi. Koga bodo volili izvoljeni štirje usnjarski pomočniki, mi je doslej še neznano. To je znano, da je jeden izmed njih prenočil v svojem stanovanji scc. ■ demokratičnega apostola Post-lerja. Omeniti mi je samo še to, da je bil Gassner te dni odsoten. Navedel sem ta takta brez kritike, zato upam, da nisem nikogar razžalil. Iz Borovnice, dnč 27. febiuvarija. (Volitve.) Gospod urednik! Lrberalcem je zmanjkalo tal, in »socijalna demokracija« nima zaslombe tukaj. To nam jasno spričujejo dogodki pretočenega tedna. Nekaj dni pred volitvami je hodila ntka trojica naSih »liberalnih kričadev« po vaseh in ljudem pri kupici vina nagovarjala ter nabirala glasove za svojo stranko. Ali čast naSim čast. gosp. duhovnikom, da so ljudem Se o pravem času pojasnili njih zmoto. Posebno so si prizadevali »socijalni demokrati« priboriti si večino v peti kuriji, katerih je precejšnje število pri železnici. Njih prerok je neki strojevodja, kateri j m tudi »Delavca« prav pc židovsko ponuja. — Dan pred volitvami jih je tudi neki njih pridigar iz Ljubljane obiskal in jih na shodu navduševal sa njihovo delovanje. Ali na dan volitve dnč 25. febiuvarija so bili za peto kurijo po kratki borbi iavoljeni možje naSe »narodne katoliške stranke«. Ravno tako sijajno so zmagali naSi možje v četrti kuriji. Naj omenim samo, da so imeli čast. gosp. župnik do 130 glasov. Tako so torej naši nasprotniki popolnoma propadli. Čast torej našim možem 1 — Smeha vredno pa je, da so dali naSi liberalni gospodje v nedeljo pred volitvami oklicati, rekoč, da pri nas ni nič »liberalcev«, temveč, da so vsi goreči katoličani, ter so ob enem zabavljali proti gg. du-hovn kom. Iz Radeč, 22. februvarija. Volilna borba v Badečah je bila silno živahna. Proti katoliško-narodni stranki so se združili nemškutarji, liberalci in socijalni demokratje ter oporabljali proti nam tudi pest in kol, toda nsSi to-litcl so ostali mirni in so surovostim moško odgovorili s svojimi glasovi, izjavljajoč svetu, da je »vezani imenovani trojici odklenktlo tudi v Radečah. Kako surovi so bih nagi nasprotniki, priča nastopni dogodek: Okolijednajstih pride gospod kaplan, ki vsled svoje mladoletnosti nima volilne pravice, vprašat k našim, kako stvar stoji. Ko ga nasprotniki zagledajo, začne krčmar Otavnik kričati, kaj da ta poba tukaj dela ter da naj se pobere domov, ker nima nič opraviti tukaj 5 nato skoči čevljar^Višnilmr nad L in. Vi se seveda napadu umakae, drugi liberalni S iT- * !Lk0 ie pf; d! meri • je opravila red. Naši vol.lci pa se bili aieer nejevoljni'»radi takih sorovostij vendar so 0*1. popolnoma mirni. Volilna komisija je b.la sestavljene >. «a»h nasprotnikov, vendar vse to ni nič pomagalo, ker »ved-nosti naših volilcev nista mogla omajati ne ivijača in ne sila. Slava vr^m radeškim volilcem 1 Razgled po Slovenskem. Volitve volilnih mož za četrto in peto kurijo so večinoma dokončane. Zi našo stranko so tako ugodno izpadle, da je izvolitev gospodov kandidatov za državni zbor, katere priporoča „Domoljub" na prvem mestu, zagotovljena, ako le volilni možje, kate.i so se pri prvotnih volitvah zavezali glasovati za katoliško-narodne kandidate, ostanejo s anovitni in držd kot Slovenci poštenjaki svojo možato zastavljeno besedo. Da bo bode to zgodilo, o tem smo prepričani in tako bodeta-10. in 15. marcij dneva zmage in očiten dokaz, da je ogromna večina našega naroda, kot redno, z esta načelom, katere zagovarja „Domo-ljub". Mnogotere gospode dopisnike pa, kateri so nam tako točno poročali o volitvah, prosimo z otirom na tesne prostore našega lista opruščeoja, da nismo mogli sprejeti njihovih zanimivih poročil. Pozor somišljeniki I Volitve volilnih mož so dokončane in liberalna stranka je v vseh volilnih okrajih poražena. A po svoji stari navadi skušala bode v onih okrajih, kjer večina naš h mož ni velika, tedaj zlasti v t r e b a n j 8 k o - k o č e v s k e m in notranjskem okraju, nekaj naših volilnih mož pridobiti za-ee, ali pa V8aj odvrniti od volitve. Posluževala se bode pri tem vseh sredstev. Opozarjamo tedaj somišljenike, naj bodo oprezni, naj pazljivo zasledujejo gibanje nasprotnikov in o vsakem važnejšem dogodka poročajo osr. volilnemu odboru. Ce bi pa kedo skušal na k a t n j i v način vplivati na volilne može (zlasti s podkupovanjem, pretenjem itd.), naj se to takoj naznani tajniku vol. odbora dr. Ivanu Sustar-šiču, odvetniku v Ljubljani, ki bode takoj brezplačno uvedel kazensko postopanje proti zadevnemu zločince, naj si bode katerega koli stanu hoče I Nov liberalen kandidat za notranjske kmetiške obilne. Ker liberalci z pl. tiarzarollijem iz Sežane nič več ne upajo zmagati, iztaknili bo novega kandidata c. kr. nadinženirja Zužeka. Mož bo sedaj ponuja Notranj-cem, ker ga, kakor sam pravi, tlačijo visoki davki, da si kot poslanec nekoliko opomore. — Naši volilni možje pa bodo kot jeden mož stali za dr. Žitnika, katerega so sami pozvali, naj jih zastopa v državnem zboru. Umrl je v Ljubljani 22. februvarija bivSi ljubljanski župan g. Anton L a s c h a n. Pokojnik je bil nemškega mišljenja, sicer pa posten, krSč. mož. Naj v miru počiva I V Čemšeniku je dne 4. t. m. umrl Jane* Razpotnik, veren, blag in obče priljubljen mladenič. Svetila mu večna luč I Potres na Lipoglavu je bil 21. februvarija dopoldne ob V*11 uri» popoludne ob '/,4 uri. Porotne obravnave se pričnejo v ponedeljek, dne 1. maroa. Na vrsto pridejo: 1. maica: 19 letni Jožef Kosec in Dornc pri Kranju radi ropa in tatvine; 21 letni Jan. Mihelič i« Zadobrove pri Ljubljani radi uboja. 3. marca: ciganska sodrga: Andr. Hudorovič, Fr. Hudo-rovič L, Fr. Hudorovič II., Andrej Hudorovič, Jan. Hudorovič, Matej Hudorovič, Pavi Hudorovič, Katarina Hudorovič, Sim. Held, Jos. Held in Marija Held. Ob-dolženi so, da so od 1. 1889 po Kranjskem in Goriškem povzročili 30 tatvin v znesku 4443 gld. 26 kr. Orožne vaje c. kr. deželne brambe v leta 1897. A. Pri domobranski pehoti. Za poziv k orožnim vaiam v letu 1897 so namenjeni: a) Vsi aeposredoo v o. kr. deželno brambo uvrščeni domobranci nabornih letnikov 1896, 1893, 1891 in 1890, izvzemši tistih domobrancev letnika 1890, pri katerih morebiti ifjemoma doba vseh doslej opravljenih orožnih vaj presega 16 tednov, b) Iz vojskine reserve v deželno brambo premeščeni naborni letnik 1886; nadalje c) iz sledečih nabornih letaikov, in sicer iz 1892 oni neposredno uvrščeni, pri katerih doba vseh doslej opravljenih orožnih vaj ne presega 12 tednov, potem iz letnikov 1889, 1888, 1887, 1886 in 1885 oni, pri katerih ta doba ne presega 16 tednov; dj naborni letniki 1896, 1893, 1890, 1889 in 1888 nadomestne rešene c. kr. deželne brambe, izvzemSi onega moštva nabornih letnikov 1889 in 1888, pri katerih doba vseh dotlej opravljenih orožnih vaj 8 tednov ae presega, potem od nabornih letnikov 1892 in 1891 ono moštvo, katero še ni 8 tednov, naposled od nabornih letnikov 1895 in 1894 oni, kateri še niso nobene orožne vaje opravili. — B. Pri domobranski konjiči. Pri domobranski konjiči je v letu 1897 k orožnim vajam v prvi vrsti pozvati neaktivno moštvo nabornega letnika 1886 in, če treba, tudi tiste domobrance nabornega letnika 1885. kateri jedne ali več postavno predpisanih orožnih vaj v vojskini reservi, oziroma v deželni brambi niso opravili iz katerega si koli vzroka. Našim somišljenikom. It Kranjske Gor«, iz Trojan in iz Cerkelj smo dobili nazAanilo, da ao ondfi volilni možje izvoljeni za vodjo gospoda profes. Tomo Zupana. Mi v smislu pastirskega lista avstrijskih škofov, ki tako prepričevalno priporoča j e d i n o s t mej katoliškimi volile!, in z ozlrom na sklep osrednjega volilnega odbora, ki se je z 80 glasovi proti dvema izjavil ta gospoda Pogačnika kot kandidata katoliško-narodne stranke v gorenjskih kmetskih občinah zopet prosimo svoje somišljenike, naj ne rušijo discipline v stranki ter naj vsi združijo svoje glasove na kandidata katoliško-narodne strauke v gorenjskih kmetskih občinah. Pričakujemo pa tudi od vodje gospoda profesorja Tomo Zupana, da bo tudi sam preskrbe), da se ne bo rušila jedinost v stranki na njegovo ime. Scer je ogromna veČina dosedsj izvoljenih volilnih mož izjavila se za kandidata gospoda Pogačnika in je njegova izvo|ityv zagotovljena, vendar bi želeli, da vsaj kar je naših somišljenikov, stopijo složni na voJišče, da lepa Gorenjska tudi ob tej priliki pokaže svojo staro slož-n*st in kremenito zanesljivost. Poljanski volilci pozor! Zadnje volitve so zaradi nepos«avnosti razveljavljene, v ponedeljek 8. t. m. bomo v drugo volili. Nasprotna stranka hoče voliti g. Kunca, ljubljanskega krojača. Njegov program pa niti ne omenja ne verske točke; to pa naSi škofje najbolj povdarjajo, da, če hočemo Se biti katoličanje, moramo voliti može, ki povdarjajo sv. vero tudi v javnosti in ne molčijo o njej. Poljanski volilci I Premislite, kam pridemo, ako se udarno sili, brezznačajnosti, nemožatosti! Pridite zopet vsi polnoStevilno na volišče in volite z menoj tiste, ki bodo volili g. dr. Kreka, ki je prezaslužon ljubljenec slovenskega ljudstva. Bog z nami! J. Kromar. Domači pr mehka . • • _____ iZŠL; j 67 70 ! 2. I 10, | fU 62 64 40 60 18 30 38 7 5 inozemskimi, prevzame ♦ ♦ 4 t 4 ♦ ♦ Pege 154 10—1 odpravi v 7 dnih popolnoma dr. Christoff-a i*borni, neškodljivi Ambra-crčme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olep-sanje pulti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na pradaj Jo«. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. 185 47« klff. kave 10-4 poštnine prosto proti povzetji, ali če ae denar naprej pošlje, zajamčeno najboljše blago. Afrik. moka. biserni . . gld. S'20 Santos, fini . . . > 6*40 Kaka, zelen, posebno fini » 6 88 Cejloa, modrozelen, p. f. > 6 80 Zlati java, rumekast, p. f. » 6 80 Biserna kava, zelo fina . » 6 90 Arab moka, ff. blagodišeč » 7 75 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettllnger 6 Co, Hamburg. > Na.jbogAJt živinski prašek je Barthelovo krmilno apno, koje preprečuje llzavost in glodanje le-oovja, omehčelost kostij, shuj-ianje, pospešuje prebavljene, prc-vzroFa. da ima zivaT več mleka, pomnoži delavno noč, d& trdno, zdravo meso itd. Za vsako žival nepogrešljiv. — Opis ae jtoilje na željo zastonj. 5 kg. za poskušnjo gld. I. — od Dunaja. 114 (6-5) A. Bartlel i Ur. Dunaj X., Keplergasse štev. 20. 10010 300 ft na meaeo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dppuščena državna pisma in srečke. Ponudbe pod naslovom : Jeichter Ve^dienst" Rudolfu Mooae, Dunaj. (747 10 8) Deloljubne osebe — povsod — katere iščejo trajni denarni zaslužek, naj pismeno povprašajo pod „Zukunftsvorsorge" Gradec, poste restanle. 163 8-1 Agentje, obiskujoči privatnike, se sprej-m6 proti visoki proviziji za raznečavanie posebnovrstnihlo-zagfinjal in petkeni, že šestkrat odlikovanih. Ponudbe % refaeneijami na C. Kleuit, Bradnau tbvarnar i. B. (Ustanovljeno 1878.) Največji zavod za tako hlago. 143 3 Pri občinski seji dnč 20. decembra 1896 obravnaval se je denarja ^ očital na podlagi izjav bivšega župana Nt- sovšeškega Andreja Barle, kateri mi je rekel, da je to njemu povedal eosp. okrajni tajnik Draxler. Jožef Mrak je mene tožil pri aodn.j. radi nzZaljenja teti. Ker je pa pri tej obravnavi g. Drazler temu oporekal tp.upvil da le Mrak popolen poštenjak, - prekličem gori omenjene, za Jožef Mraka razžaljive besede. Podgorje, dne 26. januvarija 1897. 6 Matija Jeraj, Mllinel I*ro«tonJ»lc, v Dravljah h. št. 50, pošta Št. Vid nad Ljubljano, krovec z škriloini ploščami, domačimi in kritje in popravo raznih poslopij, priporoča se tudi častiti duhovščini za popravo ln kritje oerkev ln oorkvenlk zvonikov solidno in po ceni. 155 1-3 Lekarna pri Mariji Pomagaj v Ljubljani ^Jj ST Novo urejena "tm 141 (4) Jfr E ti i si* Novo urejena 141 (4) ^ & lekarna „pri Mariji Pomagaj" ij M. Leusteka. Resljeva cesta it. I fcJ ♦ 4 4 4 4 4 4 4 4 M. Leusteka, Resljeva cesta «T. i r^ 'ajl pole? mesarskega mosta v Ljubljani fSi priporofa gospodarjem in kmetovalcem - Hvino- ® iWj rejcem M izvrstni redilni prah za živino ^ i#j konje, govedo in prašiče JT jeden zavojček z rab. narodom 30 kr., dvakrat toliko 50 kr. V (v Velika zaloga vseh preizkušenih, izborno delujoih do- V mačih tdravil, katera se p« časnikih in tenkih priporočajo u-j LWj kot izvrstna sredstva proti raznim boleznini. — Razpošilja M N^J se vsak dan dvakrat s pošto. ^ Resljeva cesta št. I poleg mesarskega mosta. Stes Ta domača zdravila dobijo se najceneje po poitl; so mnogo let izkušena, z dobrim vspehom rabljena. Vsako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti, veduo sveže in priznauo. Poaebno so toktor pl.Trnk6ozy-jev £r ovet je vribalno sredstvo pri bolečinah v križu, v rokah in nogah iul., okrepčajo lile in mišice človeškega telesa, osobitu po napornem, utrudljivem delu in trajni hoji. Uspešno je rabijo hrlbolazci, vojaki, biciklisti in jahači. Najboljše dietično sredstvo za želodec! Marija-Lur&ki grenčec za želodec Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Priporoča se najtoplejše kot kemično čisti, hyg>je-nični, dieti čni želodešni liker. Ta dobri grenčec za želodec je meji vsemi arenčiči, «—°^'vljajo5imi Boki nd. naj- ofcrepčtije šelodec, vzbuja slast dJŠTK jJStiŽ z mnogtuii zahvalnimi pismi pripojen {Sfc Me" kr^je vsak dan po°poJJtf Zdra¥"a ™ lekarna _ traven rotovža Ljubtjana, Kranjsko. 88 (12-9) Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Te 26 let * največjim uspehom rabljeni, prkffl flrap raztaplja slea, do JaM obliki, je jako koristne aa aar«Jaaj« krvi, ratopljive fos-« » njen, pa.i 1 UMJfvujIlu LrjjouummuiJDUl, MU Blfvp imMpiJft IX, upakojuje kaitIJ, pomanjšuje pdt, daj« iUat jedi, paapaftuje. prebavljanja in redllnost, telo M in krapi. želeja, ki je t sirapu v lahko si prisvajajoči forao-apaena soli, ki to posebno pri slabotnih otraath pospeiujejo aarijtsja koi^J. Ceaa ateklealet Je 1 gld. 25 kr., p« poŠti 20 kr. ve« 113 7 aa aavijaoja. 668 20-15 A'- cC,l« AN8V8M1H 1 rV4S Iio pred po-bami, ki s« Svarilo! 5 pi pojavljaj pod jednakimi ali podob-!'?! aimi ime a, a so vendar po svoji tži uitavl la BToJaaa učinku po-■>"') polnoma različne od sate ga origi-~ nalnega 26 lat obstoječega pod-• foaforaaato kislega apneno-ialaaaaga sirupa. Zahteva naj te toraj vselej Urtta« Herbabny-Jev apnano- ftalaanl alrnp. Faal naj M tudi na ta, da Ja mvn stoječa oblaatvano protokollrana varstvena znamka na vaakl ateklaalol in prosimo, na dajta aa sapeljatl niti a alti* oaao, alti a drualaal pretvezami, da bi kupili kaka ponaradbal Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkelt" V1I/1, Kalaeratraaae 78 in 75. Zaloga todl akoro v vaafc lekarnah. Jeriino pravi Balsam (Tinetura baisamioa) la lakama pri nas|*|)s varhu1 in tovarne farma-oavtlčalh preparatov A. Thierry-ja v Prtgradi pri Rogatee-Slatini- Praakuiaa ia patrjaa zdravstvenih oblastev. lfajatareje, najprlstnaja, najraelaeje ln najceneje ljudsko domača zdravilo, ki uteM prane ia aluča« bolesti __ itd. ter Ja vsafrasao notranje in zuaaajt. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerrjr. lekarna pri „angelju varim«. Vsak baba in, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskana varstvene znamke, naj »e odkloni kot čim eenejo tem nič vrednejo ponarrdbo. Pazi naj sa taraj vedno natančna na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Ponarejalee In posnemovalce svejega ledino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočlh drugih balzamev, zasledujem naj strada aednljskim potom na padlagl zakena a varstvenih znamkah. Kjer ae ne nahaja zaloga mojega balzama, naj tt naroči direktne ia naslovi: Ha angalja varba lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogatae-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane fraDko vsake avstro-ogeroke postne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih ateklenie 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenio se ne razpoiiJja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajino zeleno varatvono znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka staklenioa. Adolf Thierpy, lekarnar 13» 20-4 v Pregradi pri Regatac-Slatinl. 18 20-7 V svrfce varnosti občinstva pred ničvrednimi peaareianji no-aim od sedaj nadalje te le »Maitveno ragi-strovaae varstveno znamka. Usojam si prečastiti duhovščini, glavnemu občinstvu in velespoStovaniir. odjemalcem uljudno naznaniti, da sem dnem 8. februvarja t. 1. preselil svojo trgovino a klobuki, čepicami in krznarakimi izdelki iz prejšnje prodajalnice v gosp. KirbiSa biSi na Kongresnem trgu v novo urejene «T prodajalnične prostor« n v Woifovi (preje *iedaliSčni) nliei K. & I » Ob tej priliki se priporočam Vsestranski ter prosim, da ae mi obrani tekom 23 let pridobljena časteča me blago-naklonjenoat (1. občinstva. Veles poŠto vaoje« 152 6-2 Ajitoti Kr«jči. iste Um je tudi tafeaifa s klobuki za » f S 144 3 is lekarna Btafcter-Ja** V priznano ia vrstno bolečin* olafaaij žilo ie dobiti vseh lekarnah, domaoa zdravilo kar kratko Lini ment. Capsici co mpos. ujoto mati posodica po 40~kr., 70 kr. ia ligld. v . Zahteva naj m to sploh priljubljeno iravilo kar kr*tkokot 46 «6 9 Richtsr-jev linijaeat g ter »prejme is previdnosti le v atekfeafeah v snano varstveno marko „sidro" kot pristae. Richtor jova lokama pri a 1 a t e m levu v f r»y 1. * Sraropreizkušene dijet. kostaet. stvo (vrtbalao) en okrep«a»o in Utr jenje žil in miiie človeškega telesa. Krnzdov iuid Znamka: kača (hribolažki fluM) Z uspehom ga rabijo hribolazol, biciklisti in jahači, da se utrdč in okrepča o po dolgem naporu. Cena: steklenica I gld., po steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo ima okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. 118 6-3 O mi izbam topih, pralnih daril zi Bižfž I« nojnltoT # Najboljše ure po najni^i ceni ia veriiice, uhana, prataae itd. ima v zalogi Fr. Čuden; urar v Ljubljani na Meatnem trgu 22" nasproti rotoviu "360» Popravila izvriuje kar moino natančno pod jamstvom. Zaloga in popravljanje koles za vozarenje (biclklot) po nizki ceni. 101 10 Isdsjai««: «r. hru tmmtM. Odptsnl vodnik Ivu w L kdor hoče svoje zdravje VSa K, fthranttl utrditi, pa ob •nam noče pogrešati prijetnega kavlnaga užitka. Bobova kava Je, kakor znano, škodljiva, ker preveč ilvoe razburja; ako ae jej pa Kath-relnerjeva primeša, Jej odvzame škodljive učinke. »»»»<♦»»»♦»♦♦> w Jo pije, ki ae ne čuti prav zdravega. Posebno za take, ki bolehljo VSaK na iivclh ali v želodou, izkazala ae Je Kathreinerjeva kava, čista brez primeal, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. W k otrok In vsaka ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki Je tečna in se prilega alabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmslu vsem prikupi. w i. ki hoče pri gospodarstvu kaj prihraniti In vender uživati okusno ' ' in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo aH mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu. ***************** Kathreiner-Kneippova sladna kava ]d" čist prlrodsn plod v celih zrnih, Iz nsjboljsegs slada Izdelana In po Kathralnarjevcm, v vseh deželah priznanem In od najv«ljavn«|aih strokovnjakov preskušonem načinu z okusom prav« bobov« kave preklsana. Kšthreinerjeva keva združuj« torsj v sebi prijetni okus ptuje bobova kave In vs« od zdravnikov prlznsn« dobr« lastnosti domačega slada. ********»*«■»+*» r»»»»*»**+»* rasnlcl zdrava družinska pijača, ■ Kd°r n0Č* bit' c°'iufan ln oškodovan, ■ I lloil lil n"i p"' prl nakuPun• varnostno znamke * MWUJW ■ In na obliko na strani Mh^Asm.Vs«* naslikanega Izvirnega zavojs z Imenom S\Uinreiner. Zavoji brez imena „Kathpeiner" niso