Studenfi zahtevamo uvedbo obvezne telesne vzgoje na univerzi in samostojno Akademsko športno društvo plačana v gotovini C«oa U dtn G L A S I L 0 UUBUANSKIH Leto IL Ljubljana, 1. januarja 1953 Štev. 4 V veliki dvorani ekonomske fakultete je bila dne 20. decem-bra konferenca Zveze komuni-stov ljubljanske univerze, ki je med drugim morala razrešiti vsi tri komiteje, ki so v pr&-teklem letu vodili organizacijo ter izvolili nov komite, ki naj bi V bodoče enotno vodil Zvezo komunistov na univerzi ln vi-sokih šolah. Konferenca je tra-jala ves dan. Debata, ki se je razvila po poročilu lanskolet-nega sekretarja biroja tov. Vit-je Rodeta, je bila mnogo plod-nejša od vseh podobnih debat v preteklih letih. Konference so se udeležili poleg zastopnikov profesorjev-komunistov tudi tov. Mitja Hi-bičič, član Mestnega komiteta ZKJ in tov. Remškar Tine, »e-kretar CK LMS. Tov. Rode je v svojem poro-čilu govoril o delu Zveze ko-munistov na naši univerzi v preteklem letu ter o velikih političnih akcijah, v katerih se je v preteklem letu merila in jačala moč Zveze komunistov. Govoril je tudi o ureditvi vpra-šanja papirnatih članov Zveze komunistov, ki ga ja preteklo leto zaeela Zveza energično urejati. Najbolj značilna slabost ko-munistične organizacije na uni-verzi je brezdvomno bilo po-manjkanje aktivnega, ideološko političnega dela in v zvezi s tem precejšnja odtrganost od splošnih družbenih problemov. organizacije na splošno zelo malo poznajo politično situaci-jo na fakultetah. V tem delu so mnogo grešili tudi partijski ko-miteti na univerzi in visokih šciah. Zelo slab je bil tudi odnos do Zveze študentov, kateri so člani-komunisti nudili odločno premalo podpore v njenem de-lu. Po izvajanjih tov. Rodeta moramo iskati vzroke za tako stanje deloma tudi v socialnem sestavu Članov Zveze komuni-stov na univerzi ter v social-nem sestavu univerze sploh. Saj je delavskega elementa ze-lo malo. V diskusiji so člani in dele-gati obravaavali številna pere-ča vprašanja, s katerimi se ukvarja Zveza komunistov. Konferenca je sprejela tudi delovno resolucijo. K POROCILU PARTIJSKE KONFERENCE Na konferenci Zveze komuni-stov na ljubljanski Univerzi so bili izvoljeni v novi Komite sle-deči tovariši: Simoneti Rino 145 glasov Beravs Ivan 147 glasov Beznik Vladimir 148 glasov Golouh Marinka 147 glasov Hočevar Savica 146 glasov Kozar Janko 147 glasov Kušar MiLan 148 glasov Legan Jože 146 glasov Miklavc Just 147 glasov Mlakar Milan 146 glasov Pajič Ljubomir 147 glasov Rode Vitja 146 glasov Teržavec Ančka 147 glasov Urbanc Hinko 143 gl.asov Vrbovec Djuro 147 glasov (Nekatere podrobnosti bomo objavili v naslednji številki.) pravic študentom ! Osnuiek zakona o univerzafi sie zagofav-Bja študeratom dovolj pravicZ — Štydeni-ske ct*ga?aizacije tmorajo clobiti pravico nepcssredsae pritožbe na skSepe unaverii-ietnih eblasfi — Zakon ne stne zafatevati obvesesi oftiisk predavanj — Seje fakul-ieinih ofeEasti maraj® bifi javne! — Osnu» tek zakona je izdeEan pomanjkljivo Uredništvo in JJprava TRIBVNE telita v novem letu vsem bralcem in sodelavcem tnnogo »dravja imuspeha tn izlct v inoz.«mstvo!) ZSJ na pravni fakulteti je or-ganizirala strokovno ideološki klub Združenja študentov prava. Ta klub je do sedaj obravnaval osnutek ustanovnega zakona, Med franeoskimi študenti vre Nacionalna Študentska Uni.ja eahteva, da predstavniki vlu.de i*polnijo obljube %a gradnjo novih stanovanj za študente Nacionalna Unija francoskih študentov (UNEF) zahteva od predsednika francoske republi-ke, da člaru vlade izpolnijo ob-ljube, ki so jih dali francoskim študentom. Posebno ostri napa-di so uperjeni proti ministru za vzgojo, kateremu očitajo, da ni izpolnil Bvoje obljube, da bo urejenih deset novih restavracij za študente in pripravljenih 8000 sob v novih študentskih domovih. Položaj študentov je v Fran-ciji zelo težak. Samo v Parizu primanjkuje preko 10.000 sob za študente. V Nancyju gradijo veliko študentsko naselje, ki pa bo dograjeno šele po dveh le-tih. Sedaj pošiljajo študente zaradi hudega pomanjkanja sob v druge univerzitetne centre, Vendar pa položaj ni nikjer bistveno boljši. Studentske restavracije po-slujejo s primanjkljajem, ki znaša 13 frankov pri obroku. Ce država ne bo priskočila na pomoč, bodo morali hrano po-dražiti ali pa poslabšati. Studenti so v veliki akciji v marcu mesecu preteklega leta dosegli velike uspehe, saj so jim priznali izboljšanje social-nih pogojev pri zavarovanju študentov. Studente podpirajo v njiho-vem boju za gradnjo študent-skih domov in subvencij za študentske menze vse mladinske organizacije, predvsem srednje-šolske, starši študentov in uslužbenci študentskih restav-racij. Francoskim študentom želimo pri njihovem boju mnogo uspe-ha tudi jugoslovanski študenti, ki imamo mnogo lažjo situacijo in najdemo pri svojih oblasteh veČ razumevanja za te osnovne potrebe študentov. Instituta za socialno medicino še nitnamo Našo generacijo medicincev dolže, da živi odmaknjena druž-bi in njenim problemom. Očita-jo ji ždenje med štirimi stenami, kjer se ukvarja z anatomijo, fiziologijo in patalogijo člove-škega telesa, za vse drugo pa se le malo meni. Najostrejši kritiki celo trdijo, da je medicinski štu-dij le toliko različen od vete-rine, v kolikor smo do človeka obzirnejši. Ti očitki so hudi in reči je treba, da v celoti ne drže! Pri-znajmo pa, da je v takih in po-dobnih ugotovitvah zrno resnice! Kaj ne prehajamo zaradi pre-težno biološke usmeritve naše medicine na nevarnost, da bomo ANKETA ,,TRIBUNE" O ŠPORTCJ 8% «** i*h športno fimtno S to številko otvarjamo an-keto o najbolj perečih športnih problemih, ki jih čuti naš štu-dent Takih probleraov seveda ni malo, zato pričakujemo ve-lik odziv iz vrst naših bralcev. Ker želimo, da bi bila ta anke-ta čim bolj pestra, vabimo k sodelovanju vse tiste, ki jih za-nima športno življenje med štu-denti. Ker pa so naši študenti soudeleženi v vseh športnih pa-nogah in so člani mnogih šport-nih društev, zajema ta anketa športno življenje vse naše re-publike. V zvczi s to anketo srao se obrnili na Univerzitetni odbor ZSJ in na akademski športni odbor s proSnjo, da podata svoje mnenja o našem športu. Sr=d.i decembra je plenum uaiiverzitetnega odbora ZSJ razpravljal o vprašamju telesne vzgoje na ljubljanski umiverzi jiT. visokih šolah. Po poročilu in dolgi disikusiji je skleml, da o tesn vprašsnju obvesti vso jav-nost. Smatramo problem teles-ne vzgoje 6000 študentov za to-li'ko pereč in važen, da je treba vsem prikazati dejansko stanje im zLn upravičeno prihajajo posamez-niki 'in sfcupine študentov na svoje forume v pričako>vainju, da bo ZSJ uredila tudi ta pro-blem. (Konec na 6. strani) Problem študentov pedagogike Proces demokratizacije, ki za-jerna celotno naše družbeno živ-ljenje, vključuje tudi kulturnno in znanstveno področje. To je tudi edino pravilno, kajti ne-sproščena misel je največja ovi-ra znanstvenega napredka. Ne bi bilo naravno, če se ta proces demokratizacije ne bi odražal tudi na naši najvišji znanstveni ustanovi — univerzi. Stevilni odprti partijski sestanki, debat-ni klubi, borba mišljenj v semi-narjih nas o tem bolj sprošče-nem in globljem miselnem udej-stvovanju študentov dovolj jas-no prepričuje. Zakonitost demokratizacije na-šega družbenega življenja izraža tudi novi osnutek zakona o uni--verzah. V njem je lzražena že-Ija, da bi sodeloval pri uravna-vanju in poglabljanju znanstve-nega kriterija na naših znan-stvenih ustanovah čitn širši krog naših intelektualcev in študen-tov. Univerza kot kolektiv mo-ra čutiti polno družbeno odgo-vornost za svoje delo in streme-ti za tem, da ga čim bolj pri-lagodi gospodarskim, političnim in kulturnim zahtevam naše so-cialistične graditve. V tem smislu je tekel razgo-vor, ko smo študenti pedagogi- ke na filozofski fakulteti pre-tresali nov učni program in si-stem študija. Dosedanji enosku-pinski sistem je bil preozek in neživljenjski. Naše šole so te ozke »specialiste« težko enako-merno obremenjevale in zapo-sljevale. Praksa nam je ta si-stem študija odsvetovala in pri-šli smo zopet na širšega. Stu-denti filozofske fakultete bodo vpisovali v bodoče poleg svoje-ga A predmeta še B predmet. Te novosti smo se iskreho razveselili, nadaljnje ugotovitve pa so nas tembolj razočaraie. Začudila nas je omejitev pri iz-biri B predmeta, katera velja za študente pedagogike z učiteljsko diplomo. Tem študentom je one-mogočena kombinacija pedago-gike s čisto filozofijo. Ker pa smo študenti pedagogike v veli-ki večini z učiteljsko diplomo, smo se ob tem problemu resno zamislili, opravičila za tak sklep (Konec na 8. strani) postali strokovnjaki, ki se bodo sicer živo zanimali za bolezen-sko sliko, dobro laboratorijsko preiskavo i. pd., pri tem pa se bo sprerrnnjal bolnik v njih očeh le v kliničen primer? Danes v svetu medicine marsi-kje že dolgo prevladuje mišlje-nje, da sta človekova psiha in telo enakovredna dela celote, ki ju mora zato zdravnik obrav-navati skupno in vedno tudi z ozirom na človekovo družbeno okotje! Nujnost študija social-nih in psiholoških problemov. ki se tičejo dela zdravnika, je tolikšna, da se stalno množijo stolice za socialno medicino. Mentalna higiena n. pr. postaja interes ne le zdravnika, amipak tudi prebivalstva samega: v Angliji, skandinavskih državah, ZDA itd. In mi? Naša država je napredna, a vendar naša Visoka Šola nima niti docenta, kaj šele instituta za socialno medicino. Psihološki problemi v medicini in psiho-somatska medicina na spioh so nam le malo ali nič znani in ls redl.i predavatelji se za te stvari intenzivneje zanimajo. Socialna medicina predstavlja najmlajšo pa tudi najnaprednej-šo smer moderne medicine. Je sinteza animalne in somatske medicine z osnovno težnjo, da bi se zdravnikovo pridobljeno znanje o telesnih in duaevnih obolenjih uporabljalo ne samo za njih zdravljenje, marveč še bolj za preprečevanje njihovcga nastanka. Posebno po/.ornost po-sveča patologiji duševnosti, ki obsega številna obolenja, o ka-terih bi praktični zdravnik moral vedeti dosti več kot ve danes, saj je duševna sprememba pre-često neposredni vzrok organski motnji. (Nadaljevanje na 2. strani) osnutek zakona o univerzah in material VI. kongresa ZKJ pcd vodstvom tovariša Regenta. Pri proučevanju ustavnega zakona je imel tovariš prorektor doktor Kušej predavanje o novih nače-lih naše ustavne ureditve. V pro-gramu pa ima klub več preda-vanj iz podrcčja kriminologije, preiskovalne tehnike itd. Ker osnutek zakona o univer-zah zanima vse študente, smatra-mo za našo dolžnost, da o mne-nju našega kluba obvestimc tudi ostale študente in s tem sprožimo diskusijo o tem osnutku. Klub je ugotovil, da osnutek zakona o univerzah ne zagotav-Ija študentom( ozircma njihovim organizacijam dovolj pravic. Raz-voj naše ljudske oblasti gre od-ločno v smeri decentralizacije in neposredne udeležbe državljanc v v oblastnih in upravnih organih. Univerza v tem razvoju ne sme zaostajati. Nujno je, da se Zvezi študentov da možnost močnejše-ga vpliva na delo univerzitetnih organov. VI. kcngres ZK.J je ugo-tovil v delu naših univerz vrsto napak, zakon pa mora dati Zven študentov možnost, da aktivno poseže v borbo za cdpravljanje tch napak. Zato je klub skleirl, da pred-loga k osnutku zakona sledeče dopolnitve oziroma spremembe: K členu 4., ki predvideva, naj statuti univerze in fakultet urav-navajo vprašanje organizacije univerz in fakultet, dcdaja klub sledeče: nOsnutek statuta uauer-ze oz. fakultets izdela komisija, ki Jo izvoli univerzitetni oz. la-kultetni svet. Ta komisija obja-vi osnutek statuta vsaj 1 mesec Nadaljevanje na drugi strani Kuratorij študentskih domov in menz je sprejel sklep, da iz razpoložljivih sredstev dodeh študentski Samopomoči znesek 127.000 dinarjev kot izredno zim-sko pomoč za najpotrebnejše študente. Podjetje za elektrozveze v Ljubljani je nakazalo študentski Samopomoči znesek 50.000 din kot svoj prispevek za socialno šibke študente. To je eno prvih podjetij v Ljubljani, ki je poka-zalo razumevanje za socialne po-trebe študentov. Bilo bi prav, ako bi priskočila na pomoč tudi druga podjetja, ki jim je to mo-goče. Studentska Samopomoč se v imenu vseh študentov tudi tem potom najlepše zahvaljuje. Univerxitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije želi vsetn delovnim l,ju-dem mnogo nspehov v novem letu! Univerzifefm odbor je raepreivl al o spDrlnih problem h Tov. Hinko Urbanc je novi predsednsk UO ZŠJ UO in predsedniki ^druženj se najprej doseže solidna mate- so 17. decembra r.azpravljali o problemu športa in fizkulture na ljubljanski univerzi. Poro-čala sta tovariša V. Mikuž in J. Lužnik. Iz poročil je razvid-no, da obstojajo na Univerzi košarkarski, šahovski, sabljaški in judo klub ter planinsko dru-štvo in strelska družina. Po pi-smu CK ZKJ so ta društva znatno izboljšala svoje delo in predvsem pomnožila svoje vr-ste. Košarkarji imajo sedaj 200 članov. Naši klubi zavzemajo vidno mesto v slovenski športni lestvici. V njih pa sodeluje so-razmerno nizko število komu-nistov. Kljub temu, da bi se mnogi radi udejstvovali v posameznih športnih panogah, ni za to ma-terialnih pogojev. Doslej v tem pogledu nismo dosegli mnogo. Odgovorni forumi so nam ob-ljubili dve telovadnici, a je ostalo pri obljubah. V načrtu je gmdnja fizkulturnih objek-tov pod Cekinovim gradom, kjer bi sodelovali študenti. Osnovali bi tudi še druge sek-cije, za kar pa ni najpotrebnej-ših finančnih sredstev. Trenut-ne možnosti nam narekujejo predvsem agitacijo za vključe-vanje v »Partizan«, interesenti pa n.aj se vključijo v posamez-ne klube, in naj se udeležujeio športnih popoldnevov, ki jih organizira Akademski športni odbor. UO je v diskusiji poudaril, da Indijski študenti se borijo za kruh D? bi pravilno razumeli današ-njo problematiko indijskih štu-dentov, bi se morali poglobiti v študij družbenega razvoja te de-žele v zadnjih sto letih. Neenotni izobra/evalni sistem Indija kot podjarmljena dežela ni imela v preteklosti možnost:, da bi vzgojni sistem pnlagodila svojim specifičnim potrebam. Kot vsa oblast je bila tudi vzgo-ja v rokah britanskih pedagogov in politikov. Tako je bil v več-jih krajih uveden angleški šolski sistem v najbolj elementarni ob-liki, medtem ko se je širšim slo-jem posvečalo le malo ali nič pozornosti. Kulturne in socialne posabnosti Indije so bile tako potisnjene v ozadje, in le redki so se zanimali zanje. Nastala je ostra razlika med Ijudmi z angla-ško izobrazbo, ali brez nje. Prvi so tvorili takoimenovano novo aristokracijo. Navzeli so se an-gleškega duha, sodelovali pri upraVi države in niso čutili no benih potreb za lzboljšanje živ-Ijenjske ravni svojega ljudstva. Indijske srednje in strokovne šole so imele to znaeiinost, da so izredno mnogo pozornosti po svečale iilozolskim vedam. Današnji sistern temelji v glavnem na starem, kajti, razen nujno ptrebnih sprememb in do-polnitev, ni bilo mogoče ustva-riti enotnega sistema. (Nadaljevanje na 3. strani) Študentski teden v St. Moritzu in 2. marca 1953 bo v St. Moritzu otvoritev III. zimsko-športnega študentskega tedna. V dneh 9. do 16. avgusta pa bodo v Dort-mundu poletne študentske med-narodne igre. Pravico nastopa imajo študenti vseh držav sve-ta, ki so včlanjene v Olimpij-skem komiteju. Te športne igre imajo velik pomen za zbliževanje študsntov vseh narodov sveta. Znane so športne igre v Davosu, Meranu in Luksemburgu. Vendar je že iz sedanjih priprav videti, da bodo letošnje po organizaciji in po obsegu presegle vse prejš-nje. Program zimskih iger je zelo obsežen: tek 13 km, štafeta 4X 7 km, smuk, slalom, veleslalom, skoki in kombinacija. Poleg ts-ga bodo tudi velike propagind-ne prireditve v umetnem drsa-nju in hokeju na ledu. Za štu-dente, obiskovalce teh iger bo-do organizirana posebna prebi-vališča za cene 8,5 franka dnevno. Na poletnih študentskih igrah v Dortmundu bodo na progra-mu sledeče discipline: atletika, košarka, sabljanje, plavanje, tenis in hokej na travi. Kot v St. Moritzu, tako bo tudi v Dortmundu organizacija tekmo vanja na višku, saj Dortmund razpolaga z eno najlepših in t.ajvečjih športnih dvoran v Evropi. Dvorana Westfallen in stadion Rote Erde bosti glavni torišči tekmovanj na poletnih študentskih igrah. Za vse nastopajoče so izdela-na posebna pravila, ki precizno formulirajo pogoje za nastop. Posebna pozornost je posveče-nn predpisom o amaterstvu. O udeležbi naših ekip na teft igrah bo v kratkem sklepal CO ZSJ. (Po Colloquium) Prvi medicinec diploniiral v Sara,jevu Dne 14. decembra je na sa-rajevski medicinski fakulteti diplomiral prvi študsnt medi-cine Svetozar Ristič. Promoci-ja bo pozneje, ko bodo dipio-mirali še nekateri študenti. Me. dicinska fakulteta na sarajevski univerzi je bila ustanovljena 15. XI. 1945. rielna baza, saj je vedno večja potreba po študentskih športnih društvih. UO je nato izvolil novega predsednika tov. Hinka Urbanca, študenta gospodarske fakultete, zato ker je tov. Miloš Poljanšek službeno zadržan in ne more prevzeti mesto pred-sednika UO ZSJ. Prihodnji se-stanek univerzitetnega odbora bo 7. januarja. Na tem sestenku bo UO obravnaval gospodarsko-socialne probleme ZSJ. L. Beograjski študenti v Grčiji Skupina 27 študentov zgodo-vine je bila letcs v decembrn na znanstveni ekskurziji v Gr-čiji. Z njimi so potovaii tudi nekateri profesorji i da za dvig svoje kulture in samo- 11.3dcl3eya.nj1h. zdravnik, ki ne zna dveh je- vzgoje. Og!asii se zopet Cimprej, če zikQv ^. zdravnik temveč ku- Kakor je meni znano, veCina m. Je mogoče tuda v urednistvu! harica- s tem se popolnoma kolegov meni takole: najvaž- strinjam. Treba pa je še nekaj nejše je, da napravim izpite m dodati: ne igra tu samo vpraša- dobim službo. Danes je to res nje jezika glavno vlogo. Fo važno. Toda mislim, da to ne ni-riKi cd^ovariatV na razna mojem mnenju gre tu za mno- more biti končni življenjskl vpraianja er objavljati želje go bolj globoke in zapletene cilj. Ta cilj mora biti neka3 b -lcev Oelašaitf. se čim boij stvari. Ce bo šlo tako naprej, bolj vzvišenega kot pa samo p^osto to proJX prSvsSi bo naša fakulteta producirala skrb za plačo. To ^e sicer vaz- v samo visoko kvalificirane stro- no, a po mojem globokem pre- kovnjake, ne pa tudi intelektu- pričanju ni najvažnejše. alce. Dva vzroka sta temu kri- »Dr. Arrowsmith« je delo, ki va. Prvič — nezanimanje veli- bi ga moral prebrati vsak me- kega števila študentov za vpra- dicinec. To je delo, ki te prl- šanja, ki niso v direktni zvezi mora, da razmišljaš. Medicina z delom na fakulteti in drugič je za razliko od ostalih strok — režim študija, ki ne dovolju- vse bolj oprta na opazovanje, je, da bi študent porabil več preveč je materializirana, da bi časa za svojo lastno izobrazbo, dopuščala dostop tudi čustvu. Tu deluje razum, To je pot, ki vodi v ekstrem, medicinec bi potemtakem bil le avtomat, ki skrbi za bolnika kot inženlr za stroj. Pred seboj ima zdravnik človeka, ki je najvišji proizvod Studenti gozdarstva smo se- Društvo ima strokoven značaj. prirode. »Clovek — to zvenl stavili kornisijo, ki bo pregle- Predavanj in izletov društva se ponosno,« je dejal Gorki. Tega dala predloge za izpremembo udeležujejo tudi profesorji. Cla- ne smemo nikoli pozabiti. Dr. študijskega pravilnika in te ni društva lahko postanejo tudi Arrowsmith je zdravnik, kl ga prcdložila profesorskemu svetu. drugi študenti, katerih študij je skozi življenje ne vodi parola Gre za manjse pomanjkljlvosn kakor koli povezan z našo stro- »Hm večja plača«, temveč lju- in za izenačenje pogojev pn ko ali pa jih stroka zanima. bezen do svojega dela. diplomskih izpitih. Kmalu bomo v okviru tega dru- 2elezo je treba kovati, dokler Na sestankih ZSJ gozdarjev štva ustanovili: lovski, fitoce- je Vroče Nahajamo se pred je v novem študijskem letu ži- nološki in eutomološki klub. Vstopom v življenjsko borbo. vahno in tudi diskusije so bolj Lani je društvo priredilo okrog Qd tega nas konkretno loči le plodne. Govorili smo tudi o po- 10 predavanj in 3 ekskurzije nek ^aS( v katerem si moramo čitniškem prostovoljnem delu. (na Snežnik, Krim in v Opatl- pridobiti določeno strokovno Pokazalo se je, da večina čla- jo). Tudi letošnji program dru- Znanje. Izraziti moramo svoje nov razume naloge, ki nam jih štva je cbširen. Prvo predava. življenjske nazore in ideale, ki nalaga skupnost. Organizacija nje bo imel prof. Sotošek »O nas bodo vodili in nam dajali ZKJ bo lahko sprejela v svoje liku gozdarskega inženirja«. omč, da vztrajamo v tej borbi. vrste več novih članov. Neka- Društvo bo navezalo stike s -jo je pomembna naloga. Me- teri člani ZKJ so premalo ak- študenti gozdarstva in s stro- njm> da ^i prav zaradi tega tivni in ne posegajo dovolj v kovnjaki doma in v tujini. Gozdarji nam pišejo pgj življenje in delo organizacija ZSJ. Organiziraii borno aeoatne večere, kjer bomo razpravljali predvsem o materialu VI. kon-gresa in o drugih aktualnih te-mah. Na prvem takem večeru o Aškovih plesih Na ples, ki ga prireja ASK v ijj morala naša Zveza posvetiti veliko več pozornosti vzgoji rnoralnega lika medicinca kot inlektualca. Po drugi strani pa bi bilo koristno pretresti s fa-kultetnim svetom vprašanje, da Inikil eent TRIBUNA bo v bodoče izhajala redno vsakega 3. in 18. v mesecu razen v Julijiu in avgustu, ko bo izšla samo 3. v mesecu. Za vscb 22 šte-vilk zna&a celoletna naroč-nina 200 din, polletna 10S.— in četrtletna 55.—. — List bomo naročnikoim pošiljali na doiai. V bodoče bodo li-stu priložene položnice. Se-daj »e lahko vsi naročniki prijavijo rfa fakultetah svo-jim odborom/' Predvojaška vzgoja in božič To je sicer pametnemu člove-ku težko spraviti v sklad, ven-dar je na Univerzi že tako, da se moramo ukvarjati tudi s takšnimi vprašanji. Zveza štu-dentov je sklenila, d^ bodo na božič predavanja. Iz nam po-polnoma neznanih razlogov pa je prišlo na fakulteti za rudar-stvo, na ekonomski fakulteti in na geografiji do presLavitve predavanj predvojaške vzgoje na termine po novem letu. Ce-mu to? Kdo daje pravico za prestav-Ijanje predavanj? Kako je sploh mogoče, da se vršijo vsa ostaU predavanja, edino predavanj iz predvojaške vzgoie ni? Ako si torej nekdo želi, da ostane raje doma po novem letu še par dni, mu je to zaradi predavanj iz predvojaške vzgoje onemogo-črno. Kdor pa želi, da gre do-mov na božič, mu prestavitev predavanj to takoj omogoči. S to politiko je zelo verjefno ne-kaj narobe in prav bo, ako jo bomo temeljito korigirali! Strojniki pred skupsčino! Skupščina bo v januarju in mora rešiti vrsto važnih pro-blemov. Na skupščini bo govora O' stroikovnem itudiju, čeprav je bilo na tem področju dela mno. go storjenega, saj se je kvaii-teta po poostrenem kriternju iz-pitov znatno izboljšala. Vpra-šanje političnega deJa s študenti strojniki bo treba . zadovoljivo rešiti. Treba bo tudii vnesti ne-katere spiremembe v pravilnik združenja, ki v celoti ne odgo-varja v©č današnjim potrebam, Treba je zaostriti kriterij sprejemanja članov, predvsem da ne morejo biti člani ZSJ študenti, ki iz neupravičenih vzroikov ponavljajo letnik. O tem se js že precej diskutiralo po letniikih. Na letnikih so tudi skienili, da naj bo vsak član ZSJ strojnc fakultete tudi na-ročnik Tribune. Skupščina bo tudi razpravljala o udeležbi članov v delovnnh akcijah, ka-kor tudi o počitniški praksi do-ma in v inozeanstvu. Tudi vprašanje družabnega življenja na fakulteti je tema, o kateri bo morala razpravljati skupščina. O odnosu do naše dru-žbene stvarnosti sploh je treba več govoriti. Zaninniv docjovor Iz samega poteka skupščine, vzdušja, ki je na njej vladalo in iz zaključkov skupščine je razvidno, da je ZŠJ na Eko-nomski fakulteti več ali manj uspešno zaključila prvo fazo svojega razvoja — to je po-litično učvrstitev in razširi-tev same organizacije med najširše vrste študentov. Ne moremo pa trditi tega tudi za samo neposredno de-lo Združenja, ki je, relativno gletie na druge fakultete bilo sicer dokaj uspešno, vendar pa še zdaleka ne zadovoljivo. Zato bi v tem sestavku po-skušali analizirati nekatere oblike in metode dela, njiho-ve napake in dobre strani. Čeprav so naše izkušnje na tem področju morda specifič-ne za Ekonomsko fakulteto, smo vendarle mnenja, da se v svojem bistvu ne ločijo mnogo od problematike oblik dela na ostalih fakultetah in bi zato mogle biti prispevek k nadaljnji učvrstitvi Zveze na naših visokih šolah. Prvo je problem dela klu-bov, to je tistih osnovnih ce-lic življenja v Zvezi, ki naj bi pripomogle k temu, da bi v naših vrstah imeli čim manj neaktivnih, ob strani stoječih članov. 2e sama zamisel take nove, razgibane oblike dela, je bila idealna, nič manj pa niso bili idealni tudi pogoji za njihovo ustanovitev in ob-stoj. Toda skupščina je ugo-tovila, da je bilo delo Zveze ravno na tem osnovnem po-dročju močno pomanjkljivo in da delo kiubov v pretek-lem letu zdaleka ni bilo ta-ko uspešno, kot bi to moralo biti in kot bi lahko bilo. Vzrokov za to je več, navedli bi samo dva glavna: Združe-nje se je ob ustanavljanju klubov preveč zaneslo na ini-ciativo od spodaj; ta je seve-da bila slaba ali pa je sploh ni bilo in tako je bil rezultat rojstvo samo dveh klubov — ideološko-političnega in geo-grafskega. Drugi vzrok je bil, mah. Na prvem takem večeru Na Ples> kl ga. Prire.Ja At>lv v ^. .tudi. pogtal ^ liberalen> je sodelovalo le 15 članov, ven. prosvetm menzi prihajajo v gtudenti medicine naj se razvl. dar pa je bila debata zelo za- veliki večmi studenti in sred- y vsestransko razvite lju_ nimiva. Na zadnjem sestanku nješolci ter le malo drugm. d^ katerih moralni lik b0 do. ZSJ smo sklenili, da v meserno Vendar memm, da so ravno ti stojen takQ visokQ humanemu naročnino vračunano tudi na- knvl za razne incidente. «i so klicu< Tudi nacistični mon. ročnino za »Tribuno« ter želi- se zSodlh na teh Plesnih prire- strumi> ki so delali grozotne mo, da bi nas druge fakultete ditvah in da ^e Ja ^0 odg°v°T medicinske poizkuse na živih posneniale. ren organizator. Smatram, da bi h { ^ D< Julius; samemu sebi in da je politič-na in organizacijska pomoč odbora Združenja klubom bi-la vse premajhna. Tako je politično-ideološki klub že po prvem predavanju zaspal, do-čim je geografski klub po za-slugi nekaterih vestnih in po-žrtvovalnih tovarišev in ob pomoči profesorja zaživel zdravo in pristno življenje, ki ga tudi letos uspešno nada-ljuje. Naše izkušnje v tem po-gledu: ne smemo se preveč zanašati na iniciativo od spo-daj, ko pa je ta že dana od katerekoli strani in preden se odločimo za ustanovitev ka-kršnegakoli kluba, dobro pre-mislimo pogoje in možnosti za njegov obstoj. Ko pa je že ustanovljen, mu pomagajmo pri njegovi nadaljnji učvr-stitvi in delu. V vodstvo klu-bov volimo tovariše, ki so sposobni in imajo veselje do takšnega dela. Problem ustvarjanja kolek-tiva na fakulteti kot enega osnovnih pogojev za uspešno politično in strokovno delo Zveze, se je skupščina le bež- no dotaknila. Res je, da ta problem na Ekonomski fakul-teti zaradi tradicije in manj-šega števila slušateljev ni ravno pereč, boleča točka de-la Zveze pa je še vedno na vseh tistih fakultetah z več-jim številom slušateljev. Le-po osnovo za nadaljnje delo na tem področju pa predstav-ljajo trdni kolektivi, ki so se ustvarili na letošnjih delov-nih akcijah. Na to jedro mo-ramo graditi še naprej in v kolektiv vključevati postopo-ma vse tiste tovariše, ki sedaj stoje še izven njega z najraz-ličnejšimi oblikami družabne-ga življenja: kratkimi skup-nimi izleti pri minimalnih finančnih izdatkih, družabni-mi prireditvami v okviru fa-kultete itd. Če bomo imeli na fakultetah čvrste kolektive in če se bodo tovariši čutili ve-zane na fakulteto kot osnov-no torišče njihovega študent-skega življenja, bo naše delo neprimerno lažje in uspešnej-še. Sorazmerno zelo razgiba« nemu kolektivnemu življenju se ima Združenje na Ekonom-ski fakulteti v precejšnji me-ri zahvaliti za svoje uspehe. Nadaljevanje na zadnji strani. Spremenite univerzitetni zakon (Nadaljevamje s 1. strani) pred dnem, ko univerzitetna skupščina oz. fakultetni svet o statutu skle pa ter poroča uni-verzitetnf skupščini oz. fakultet-nemu svetu o predlogih, ki so jih dostavile študentske organi-zacije, ustanove, društva in po-samezniki. Statute potrjuje pri-stojni organ za prosveto in kul-turo.« K členu 5.: Seje univerzitetne skupščine, univerzitetnega sveta in fakultetnih svetov so javne.a Razlogi za prvi predlog ?>o jas-ni, kajti o postopku za sprejem statutov ni določbe. Glede druge- da je samo Združenje že usta- Sa predloga pa je bil klub nne-novljene klube prepuščalo nJa> da Je umesten, ker bi bila --------------tako pcdana možnost, da se za- interesirani o delu un;\erzite+-nih organov neposredno seznani-jo. Ta predlog ni neumesten tu-di zato, ker ti organi ne cbrav-navajo kakršnih koli tajn, tem-veq stvari, ki močno zadevajo in-terese celotne družbe na področ-ju znanosti. Pripominjamo, da so seje najvišjih organov Ijudske oblasti prav tako javne. in vprašanje odlboru Združenja Tovariško življenje in kolek-tivni duh na naši fakulteti ni razvit v takšni meri, kot bi bi-lo potrebno. Ljudje so ali zaprti sami vase ali pa razbiti na majhne skupine, tako da ne mo. rerno govoriti niti o dobrem poznanstvu med študenti istega letnika. Da bi se bolje spoznali, menim, bi bilo potrebno, da od-bor organizira vsak teden ali pa vsakih 14 dni zabavo. To vendar ne bi bilo težko, saj je mnogo zaniir^nja za zabave. S tem bi dosegli to, o čemer pl-šem zgoraj, ln študenti bi se lahko v domačem krogu po na-pornem študiju razvedrili. V ta namen bi bilo potrebno organi-zirati kolektivne obiske gleda-lišča in med počitnicami skup-ne izlete. V preteklih tednih je večina fakultet že imela svoje brucovske večere. Kdaj ga bo-do imeli medicinci? ,V. Gradbeniki so osnovali inicia-tivni odbor, ki bo pripravil pra-vilnik Kluba za poliitična vpraša-nja, ki ga nameravajo v kratkem ustanoviti. Clani Kluba bcdo ob-ravnavali najrazličnejša politič-na vprašanja ter širili svoje poli-tično znanje tudi s predvajanjem odgovarjajočdti filmov. Ko bo Klub dobil materialne možncsti, se bo naročil tudi na inozemsko revijo in tuje časopise. Med prvimi temami, ki jih namera-vajo v Klubu obravnavati, je novi ustavni zakon v odnosu do ustav v drugih državah. O inštitutu za socialono medicino Fakultetni odbor bomo volili Sele na ples lahko pnhajah samo ;Zdravniki 1_ vojni ziočinci«), v začetku letnega seme- Studenti m srednje^olci, oz. sa- sQ jmeli zdravniške diplome. stra, ker je to prej nemogoče, ™ ^s' kl ne ^odo,.ne^v' Imeli so diplome, bili pa so zaradi posebnega študijskega "° vphvah na ugled študentov brezdušneži- Naš zdravnik pa režima. - in nJihove organizacije. Le na mQra biU y pryi yrsti človek> Pred letom smo na fakulteti tak nacm bl se lzognih PreP*- borec za človcška življenja. ustanovili Studentsko gozdarsKo ™m> pijanceranju m pretepom. Dana .g bUa iniciativa za for. društvo, ki je zelo delavno. V. K. miranje krožka za socialno me- dicino. Ta zamisel je prišla ob pravem času. In realizacija te zamisli? Najbolje bi bilo, da bi fakultetni svet uvedel socialno medicino kot predmet. Na dru-gi strani pa bi zmanjšall pri-tisk številnih predavanj, vaj, kolokvijev in izpitnih rokov. To bi bila osnova za uspeh te ak-cije: formiranje in kultiviranje človeških čustev, vzgoja medi-cinskega kadra v duhu sociali-stičnega humanizma in ljubezni do človeka. p. VasiljeviC Nekaj študentov agronomije je bilo letos na praksi na Ko-roškem in so sedaj dali inicia-tivo za ustanovitev posebnega krožka, kjer bi obravnavali vsa vprašanja iz agronomske prak-se, na katera nalete praklikan-ti. Vsi ostali so pokazali mnogo zanimanja za delo tega krožka. Na sestanku so se dogovorili glede okvirnega programa, po-drobno delo pa bodo sproti do-ločali. Clani bodo najprej skupno s profesorji obdelali nekatera te-oretična vprašanja, ki tarejo študente na praksi. Imajo na-men obiskovati nekatere delov-ne zadruge in njihove gospo-darske okoliše. Pri tem bodo zbirali tudi razne gospodarske podatke, ki bodo koristili Sta-tističnemu uradu. To je na agronomiji prvi strokovni kro-žek, ki jih bo še bolj približal njihovemu poklicu in današnjim problemom kmet. proizvodnje. Ustanovljen je k3ub primorskih (Nadaljevanje s 1. strani.) Iz želje, da bi se medicinci čim bolje seznanili s temi mo-dernimi pogledi, je nastala po-buda za ustanovitev sekcije za socialno medicino v okviru Združenja medicincev. Omenjeni principi začrtvajo pazil bo obenem na njegov psihosocialni kontakt, zakaj člo-vek je družabno bitje in ga ni mogoče izolirano proučevati. Naloga današnjega zdravnika je, da se bori proti zastareli, biologistično sholastični misel-nosti v medicini, saj življenje V zvezi z določbo člena 25. predlagamo sledečo dopclnitev tako, da bi se določba, ki go/ori o rednih profesorjih, glasila: »Redni profesor, ki je dvakrat izvoljen, postane stalen, cetudi v teru času znanstveno deluje.« K členu 34 dodajamo: »VpTa-šanje izrednega študija urejuje posebna uredba.« Ta predlog po-dajamo zaradi tega, ker se kaže tendenca celo na fakultetah, ki proučujejo družbene probleme, da se izredni študij ukine, kar bi ob sedanjih pogojih študijske-ga reda pomenilo onemogočenje študija državljanom v službah. Pri členu 5. predlagamo spre-membo tako, da bi se ta člen gla-sil: »Studenti obiskujejo preda-vanja ...« Pri tem izpade dolc%-čilo, da so študenti dolžni obisko-vati predavanja, kar bi pomenilo srednješolski način študija, prak-tično onemogočenje risanja pro-gramov, izdelave seminarskih nalog in priprave za izpite. K V. poglavju, ki se nanaša na študente, pa predlagamo stedeča dopolnitve, ki naj bi se uvrstil« za člen 3(5. »V vprašanjih, ki zadevato vsa študente univerze oziroma fa« kultete, iahko študencske organi-zacije predlagajo za njihovo rc-šitev določene ukrepe univerzi-tetni skupščini, univerzitetnemu oziroma fakultetnemu svetu in rektorju oziroma dekanu. O predlaganih ukrepih so organl univerze oziroma fakultete dolž-ni razpravljati in o sklapih obvc-stiti predlagatelja.« »Ce se študentska organl/acija z ukrepi organov univerze in fa-kultet ne sirinja, ima pravico pri-tožbe na organ, ki je višji o*l onega, ki je sklep sprejel. Odloč-ba višjega organa j« dokončna.« »Univerzitetni oziroma fakul-tetni svet imeauje iz vrst preda-vaieljev svoje predstavnike, ki sodelujejo pri reševanju šludij-skih, ekonomskih in drugih vprašan študentov«. Nejasna pa nam je bila odioč-ba člena 46., ki govori o ponov-nih volitvah predavatsijev. Ne rnoremo si namreč zamišljati, ka-ko naj bl izgledale vclitve že nastavljenih predavateljev, ki nsj bi drug drugega volir. sekciji smer dela in ji dajajo samo terja od nas, da si usttfari- V pi*iSlO'dfaji Š ,. T R I B U N A" Glasilo ljubljanskih študentov — Odgovorni urednik: Boris Mikoš, abs. tehn — Naslov uredništva in upra-ve: Trg Revalucije 11/1, telefon 21-571 — Letna naroč-nina 200 din. pollotna 105 din, četriletna 55 diu — Izhaja 3. in 18. v mesecu — Tisk Tiskarne Sloveuskega poročevalca — Teko^i račiMi KB f>01-90332-24 — Roko-pisov ne vračamo V soboto 20. decembra se je ustanovnega sestanka kluba pri-morskih študentov udeležilo 70 študentov iz goriškega, tolmin-skega, postojnskega, idrijskega in sežanskega okraja. Udeležen-ci so sprejeli pravilnik in skle-nili, da se bodo povezali s pro-svetnimi delavci na Primor-skem. Opozarjamo! vso odborp združenj ter vse sekcije, društva, klube in dni-ge forume naše organizacije, da jte po sklepu univerzitet.ne.ua odbora prepovedano vsako zbi-ranje sredstev po ustanovah in podjetjih brez predhodne odo-britve univerzitetnega cdliora zveze! osnove za obširen program. S pomočjo predavanj, najnovejše literature, razgovorov s profe-sorji, aksurzijami in praktičnim delom se bodo članj seznanui z vsemi področji socialne medi-cine: mentalno in splošno higi-eno, psihosomatsko medicmo, zdravstveno prosveto, preventiv-no dejavnostjo, medicinsko psi-hologijo in psihiatrijo v ožjem smislu. 2e na prvem sestanku sekcije je razveseljivemu številu prisot-nih podal dr. Borštnar na krat-ko nekaj vtisov s kcngresa psihiatrov, mentalnih higieni-kov, ki se je vršil v Angliji. Spregovoril je tudi psihiater prof. dr. Kanoni, ki je sekciji poaudil svojo pomoč, opisal važno vlogo socialne medicine in govoreč o zgodovinskem raz-voju medicine še enkrat poudaril sledeče: »Sodobna medicina n^ more biti samo spiritualna, špekula-tivna kot v fevdalni dobi, niti zgolj biologistična, somatska kot medicina kapitalistične dobe. Prva je zapostavljala telo, druga duševnost, mi pa vemo, da eno od drugega ne moremo ločevati. Clovek ni samo mehanizem, ki se podreja zakonom narave, ni samo organizem, ki se hrani in prebavlja. ampak je bitje, ki v delovnem procesu ustvarja do-brine in misli, ki gradi nekaj izven sebe pa tudi sebe samega. On ni samo artimetična vsota raznih obolenj, ampak je edin-stvo telesnih in duševnih funk-cij, zato ga bo sodobni zdrav-nik obravnaval kot osebnost, mo novo, višje mišljenje o patologiji človeka. Poleg te^a imamo ravno v naši državi vse pogoje, da plodno in res stvarno razvijamo socialno medicino. Etika in morala, ki je v njej, omogoča zdravniku, da je Š3 bolj, kot doslej ne samo zdrav-nik, marveč da prevzame svojo resnično socialno vlogo kot uM-telj in znanilec boljših časov!« Erjavec Lenčka, med. Kje se bomo najceneja smučali? 83 dini na Atlantiku Spanski borec P. Križaj Gimnazijci naj pred vpi-som na univerzo služijo vojaika rok Izvleček poročila delega-cije Mednarcdae Zveze socialistične rcladiine ob obi&ku v Jugoslaviji Križanka na TVŠ, prirodoslovno-matematični in VPŠ. fakulteti V okviru ZŠJ — združenja kemikov, prirejamo v mesecu januarju 1953 sledeča strokovna predavanja: 8. jan.: Ing. Kansky: Uporabnost visokega va-kuuma v kemiji; 15. jan.: Ing. Lavrenčič: Novosti iz kemije in tehnologije koksa; 22. jan.: Ing. Perman: O plamensko-fotometrični analizi; 29. jan.: Nekaj novosti v kemiji. Vsa predavanja se bodo vršila v kemijski prc-davalnici na Rcalki ob 20. uri. Pridite! Odbor združenja kemikov. »TRIBT7NA« STBAN MED ŠTUDENTI PO SVETU Med Evropo in Afriko ŠTUDENTI IN JOGIJI Zapustili smo Measino z veli- jo med množico in iščejo mirne- za '(Nadaljevanje s 1. strani) zaradi Kašmirja. Vse sile so bile osredotočene za rešitev teh pro-blemov in so dosedaj malo nare-dili za izboljšanje socialnega in kulturnega položaja. Ljudstvo je se hitro Industrializira in za upravljanje ncvih podjetij bodo potrebni res prvovrstni tehnični strokovnjaki. Stara predstava o delu, kot častnem opravilu, ki je izginila iz indijske miselnosii, mora zopet priti v veljavo. V vzgojni sistem mora biti zajetih Indijski študentje se morajo Sedaj spoznalo nujnost izobrazbe, vsaj 90% prebivalstva. Brez dvc prilagajati današnjemu, še neure-Jenemu družbeao-političnemu in gospodarskemu sestavu Indije. Na visokih šolah konča študij vsako leto razmercma precej štu-dentov, ki pa nimajo pred seboj Jasne slike svoje bodočnosti. Otroci premožnih staršev gredo na univerzo, da bi dosegli čim višjt' akademsko izobrazbo, ki bi jim nudila dobro namestitev. To-da tem mladim ljudem je večkrat pod častjo, da bi se posvetili stro-kovnemu delu v podjetjih in to-varnah. Odklanjanje kakršnega-koli fizičnega dela je danes splo-šen pojav pri mladih. izobražen-cih. Le delo v upravnih uradih ali trgovinskih podjetjih se jkn zdi častno. Posledica je prena-polnjenost mest v upravi in brex-poselnost. Samo univerza v Kal-kuti da vsako leto 30.000 študen-tov z najnižjo akademsko stop-njo, 9000 s srednjo stopnjo in 2500 z diplomo. Od teh je velika ve-čina absolventov filozofije. To je eden najvažnejših problemov in-študentov. Vendar mladd- le ta daje možnosti za od-govorno delc pri izgradnji drža-ve. Toda pogoji za izobrazbo so še vedno slabi in nezadostni. V kratkem nameravajo ustanoviti več novih višjih Sol, treba pa bo misliti tudi na osnovno izobraz-bo podeželskega ljudstva, ki do sedaj zaradi pomanjkanja ŠM ali previsokih šolnin ni bilo vklju-čeno v osnovnošolski sistem. TLakota, stanovanj-ska in denarna krima Splcšni zdravstveni nivo in-dijskih študentov ni ravno zado voljiv. Kakor celoten narod se morajo tudi oni boriti s prehran-benimi težavami. Pomanjkanje kalorične hrane je posebno v zadnjih desetih letih zelo škod-Ijivo uplivalo na njih dušsvni in telesni razvoj. Ce dodamo k te-mu še naravnost obupne stano-vanjske razmere v nekaterih me-stih, vidimo, da težave, ki jih mora premagovati indijski štu-dent, niso majhne. Precej nenavadna slika za stare Indijce. Studenti in štu-dentke sede skupaj v »mixed college« v Bombayu (Foto: Deutsche Studentenzeitung) »a z dežele v velikem Stevllu Se prihaja študirat v mesto, čeprav ve, da jo čaka brezposelnost, toda družbeni ugled je pred tem. V svobodi pred novivni problemi V borbi za nacionalno osvobo-ditev so igrali študenti pomemb-no vlcgo in njih glavni cilj je bil: pomesti čim bolj temeljito s tujci in se postaviti na lastne no-ge. Toda v svobodi se stvari le niso tako zelo spremenile, kct so pričakovali. Pred mlado državo so bile važnejše naloge: preskrba prebjvalstva z osnovnimi živ-ljenjskimi potrebščinami in spor Za izobrazbo revnejšlh Sfuden-tov, ki se mcrajo preživljati s fi-zičnim delom, bi bilo potrebno ustanoviti čim več večernih ali poldnevnih šol, ki so danes le silno redke. Novi začetek, cil.j in bodočnost Zastareli vzgojni sistem z vse-md svcjimi napakami je bil brez dvoma proti interesom večine in-dijskih študentov. Potrebna je temefjita reorganizacija celotne-ga vzgojnega aparata. Tako je zadnja univerzitetna komisija predložila vladi skrbno izdelan predlog za preureditev. Država ma je to težka naloga, vendnr ima Indija danes že take ljudi, ki se zavedajo svojih nalog. Indij&ki študenti trdno upajo, da bo xma-lu vstala nova Indija, ki bo pred svetom razgrnila vse bogate dra-gocenosti svoje prastare kultuvne dediščine. Pri novem sveto^nem redu pa bo prevzela važno in od-ločilno vlogo — to je oilj indij-skih študentov. (po Deutsche Studentenzeitung) GRCIJA GrSkl komite »World Univer-sity Service« je raizdelil v teku meseca septemibra: tri štipendije za Studente be-gunce; nad 470 kosov otolačil; 20 Care-paketov; nad 280 knjig; stretptomycin in vtitaminslke preparate, kakor mobilje in kampletno radijsko naipeljavo za študentsko begumisko taiborL §če Kallithea. (WUS in Action, Genf) HOLANDSKA Od 1000 študentov v letu 1910 je naraslo števHo študirajo^ih na amsterdaimBki uaiiverzi na 6000. Zaradi tega je nastopilo pomainjkaTiie prost.nrov. Nek-rte. re stroke siploh nimajo več s©-miaairjev, v katerih bi 3tui?nti laibko delali. posebno tež'?D je to »a medicince in biologe, ki morajo čakati tudii p/> pol leta. da pridejo do praktičnega dela V loboratorijih. (Het Vrije Vilk, Amsterdam) FRANCIJA V navzočnosti prez)idi©nta Auriola je biila 29. nov. 1952 na Soitooimi slawiostna otvoritev novega študajslkega leta. Stevilo študentcw se je v primeri z lanakim letom n-ekoliko dvig-nilo, 'V Parizu je imatrikulira-nih dkrog 60.000 študentav. Ce-lotno število itudentov v Fran-ciji se gtiblje okrog 145.000. (Le Figa.r», Pariz) INTERNACIONALNE ORGANIZACIJE Internaoionalna študentsika konferenca y Kopenhagen-u (E>ainiska) bo v času od 11. do 17. janiuairja 1953. (Poro«ilo ES) Tovariši Uiniverzitetni odbor priprav-Ija v klu'bsikih prostordh na Mi-kiošičevi cesti pr€davan)a, bi na.j bi jih spramljalo predva-janje filmov. Predlcige doistavite na Univerzitetni odtoor Zveze. Predavanja bi se vršlla v ve. černdh uraih ptredvsem \ času semestralnih počitnic. kim napisom: »Vos et ipsem ci-vitatem benedicimu««. Vse naše misli so bile usmerjene proti novemu kontinentu, kateremu smo se bližali v hudi vročini. Posadka UCKE, ki je na svojih potovanjih že neštetokrat prista-jala ob afriški obali, je rade vo-lje odgovarjala na naša vpraša-nja in tako še bolj dražila našo radovednost. Poleg naše »hrab-re trojke« so bili edini potniki na ladji dijaki delavskega teh-nikuma iz Zagreba. Slike z ulice Alžir. Moderno mesto. Na prvi pogled prav nič drugačno od ve-likih eVropskih pristaniških mest. Visoke in lepe palače* krasne promenade vzdolž obale, na vsakem koraku prijetne ka-varne in mnogo avtomobilov po širokih cestah. Tudi ljudje so v tem delu mesta čisto evropski. Elegantne in negovane Franco-zinje hodijo ponosno po ulicah. Le tu in tam hiti kakšna »bula« v svilenih šalvarah s čipkasto feredžo in bogatim ogrinjalom; nohti, ki kukajo iz sandal, so živordeči! Majhni umazani skuštranci se okretno prerivajo skozi vrvež vročega afriškega dopoldnpva. Love zaslužek. Ti majhni kol-porterji s torbami časopisov na trebuhu vpijejo na vse grlo in silijo v Ijudi. Nekateri prenaša-jo košare s priborom za čiščenje čevljev; njihove oči so uprte v obuvala. Na vsakih nekaj me-trov te zgovorno oblega kak malček z velikim vprašujočim pogledom. Deklice v pisanih cu-njah stegujejo ročice in tečejo nekaj časa za teboj. Lepi so ti zanemarjeni otroci. Sedaj še prosjačijo po ulicah in ponujajo svoje skromne usluge, a kaj bo iz njih po nekaj letih? V evropskem delu mesta je slika povsod ista. Poslovno živ-ljenje gospodarjev se odvija ne-moteno, obdano z vsemi dobri-nami civilizacije. Fizično delo in beda ne spadata v njihov svet. V pristaniščih delajo Arab- ga prostora. Roji muh in njih brenčanje se z melodijo orien-talskih pesmi zliva v monoto-nost, vmes pa hrešče radioapa-rati. St^rčki, otroci, možje in mačke — vse je pred hišami, vse postopa, poseda, trguje, go-ljufa in se prepira. Med njimi slepci in na pol slepi, nekateri Slepci MOSTAGANEM je majhno in lepo mesto. Tu žive domačini in pnseljenci bolj skupaj, celo ži-vilski trg je skupen. Po parkih, ulicah in pred kavarnami so med domačini tudi priseljenci, največ je Francozov. Blizu trga je bilo pod nekim od teh imajo iztaknjene oči, ker drevesom zbranih kakih 40 do- dega moža, pametnih oči, ki naS je opazil in z zanimanjem ogler doval. Zdelo se nam je, da nje-ga edinega ni prevzela sugestiv-na moč slepega pripovedovalca, ker na njegovem obrazu ni bilo videti tistega fanatičnega žare-nja kot pri ostalih. Morda je bil to eden tistih mladih revo lucionarjev, ki menijo, da bi oni, mladi fantje in dekleta, so gledali prerokov grob, druge pa je uničil trahom. Vsa ta uma-zanija in onemogla beda je ide-alno gojišče za vsem$goče bo-lezni. Sovražno so nas gledali ti Iju-dje, ko smo korak za korakom prodirali v njihovo strahotno domovanje. Mučno nam je bilo, ko smo hiteli nazaj na ladjo. Vsi trije smo molčali pod vtisom, ki ga je napravil naš obisk v tem delu mesta. Kje je barbarstvo in kje kultura? Tam doli ob ci, med njimi je tudi nekaj črn- morjUt kjer so banke, hoteli in cev. Ponudba je velika, zato je delovna sila zelo poceni! Kasba — arabska četrt Nad evropskim centrom se po hribu razteza kasba. Od daleč vidiš le visoke, ozke, škatlara podobne, stare in skromne hiše. Imajo malo balkonov ter orien-talskih okraskov. Ulice so strme in ozke. Vsaka vrata so vhod v trgovino, pred katero je stojni-ca, polna najrazličnejšega blaga. Neznosen smrad napolnjuje o-zračje. Vročina je uničujoča. Po tlakovanih ulicah se cedi uma-zanija. Vrvenje je tukaj povsem drugačno, nikjer nobenega Evro pejca. Ko stopaš po ulici, mo-raš.paziti, kam postaviš nogo, zakaj povsod sede skupine mo-ških 8 turbani, v lenem pogovo ru. Polno je otrok, ki pečejo koruzo, prodajajo slaščice in se na ves glas prepirajo med seboj. Bule, ki jih srečaš ogrnjene v zakrpane platnene halje, stopajo lahkotno in prenašajo težke ko-šare z zelenjavo od prodajalne do prodajalne. Z oken visi sivo perilo. Suhe, grde mačke stika- avtomobili? mačinov in črncev v polkrogu. Z odprtimi usti so poslušali pri-povedovanje dostojnega sivola-sega starca, katerega govor sta dva druga moža spremljala s pi-ščalkami. Ne vem, kaj je govo-ril, verjetno o preroku, kar se je dalo sklepati iz zamaknjenih obrazov poslušalcev. Z never-jetno sugestivnostjo je stari mož pritegnil pozornost svojih poslu-šalcev; vsi trije: starec in oba piskača — so bili slepi. Po kon-čanem govoru so poslušalci na-polnili starčkove roke z drobi-žem. Med njimi smo opazili mla- prav tako lahko preprosto m brez ceremonialnih predsodkov potovali po tujini. Ko smo vstopili v nek park, je pristopil iz gruče star možak z visokim turbanom in nas vpra-ial: »Jugoslav?« Pritrdili smo mu, nakar je on o tem poročal ostalim, ki so se glasno pogo-varjali in kazali na nas. Pogo-varjali so se tudi z dijaki ia Zagreba in jih prav iskreno po-zdravili. Veselo nas je presene-tilo to srečanje. Gotovo vedo, da mi nismo za tako »evropsko ci-vilizacijo«. Mednarodni študentski sanatorii v Švici »THIS IS HARWARD EROADCASTING« Izjava nekega študenta filo. Študantska racli goslovansko porek o je povedal, Manjka denarj manjka služfe da pozna dr. M. Vidmarja ter, zas]užki g0 nizkij hrana draga lahko niti da je sploh dobro poučen o Ju-goslaviji. To naju j_ k^jpak ve-selilo, veselje pa je splahnelo, ko je kritično pričel izvajati svojo teorijo o »zgrešenosti kol-hozne politike v kmečkem go-spodarstvu v FNRJ«. Nedvomno — to nam bi potrdil vsak čita-lec — sva zaprepaščeno spreje-la novico, ki je dala sklep.«iti na to, da se je tekom ur najine odsotnosti od doma, v domovini izvršil državni udar vzporedno s kolhozacijo kmečke zemlje. To mnenje sem tudi povedal, nakar j seveda dej^l, da te no-vice izvirajo iz nekaterih av> strijskih listov, ki jih čita kot sredstvo 2a boljšo prebavo in imajo svoje okrilje pri raznih prijateljih kominformovske ba-že. S tem je svojo zmoto neka-kc opravičil, ter precej priza-devno sledil ajini razlagi o de-janskem stanju. N.ijbolj ga je zanimalo dejstvo, da pri nas de-lavei sami upravliajo podjetja brez izjeme pa vsi poznajo mar- ter je izrazil upanje, »da bi se šala Tita in naše nogometaše. ta eksperiment zaključil s po-O obeh se izražajo zelo pohval-no ter predvsem občudujejo to- človek in žal nama je bilo, da sva se ob prihodu sprevodnika variša Tita, da tako pogumno vodi državo skozi nevarnosti, ki jih nudi spor z državami sovjetskega bloka. polnim uspehom«. Zdel se mma je še kar fskren DrSavni udar v nekaj rtrah V Miinchen-u sva se morala presesti ter sva, primerno voz-ni kartl, ki so nam jih organi-zatorji seminarja (VDS = Zve-za nemških študentov) poslali morala posloviti ter si poiskati mesto v manj udobnem tretjem razredu. Ženske, lonci, Hitler in otroci Vlak je bil precej poln ter na-ju je usoda vrgla med same ženske, ki so se z otroci pelja- Službe ni lahko niti izbirati, nihče si ne beli glave, če mora s trebuhom za kruhom iz enega deia Nemčije v drugi, ali celo v inozemstvo. Zdi se mi, da je bilc nekaterim od tistih žensk kar žal za Hitlerjem, saj je ena od njih rekla, da »jim je bilo takrat še najbolje«. Seveda ni-svs pozabila vprašati na čigav račun, nakar je Hitlerjev tretji rajh ponovno zapadel v pozabo. Potovanje ponoči ni kaj prida nikjer. Vse je zaspano in tudi midva sva skušala na kak na-čin zadremati, vendar to ni bilo mogoče, saj je potovanje r. jo-korm in stokom, z mnogoštevil-nimi željami komentirala tudi zbr^ina mladež, do katere so nemške matere pokazale prav zgledno, nemško trdoto, pod-krepljeno z zaušnicami in po-dobnimi vzgojnimi sredstvi, ki pri nas počasi odmirajo. Dejan-sko sva se čudila tako grobemu ravnanju z otroci; ženske pa n^ma, ko sva jih vzela v na-rcčje. • Z jutrom smo se srečali že v severnonemških nižinah. Vlak riaju je peljal proti Hamburgu, kakor nama je dal navodilo sprevodnik. Sicer se nama je taka smer potovanj.^ zdela ne-umestna, saj pomeni velik ovi-nek (in kaikor sva videla izgubo cele noči), vendar sva se ravnala po predpisih in ob dvanejsti uri dopoldne dospela v veliko pristaniško mesto na 2e l«ta 1947 je obhajal Jvi-carski nacionalni sanatori] za tuberkulozne profesorje in štu-dente svojo 25-letnico. V tem času so se v tej ustanovi zdra-vili tisoči znanstvenikov, uinet. nikov, študentov vseh strok in predstavniki 42 narodnosti. V V ustanovi je bilo izdelanih nad 100 tez in pripravljenlh okoli 400 izpitov. NAJSTAREJSA UNIVERZA JE V KAIRU Mednarodni univerzitetni urad v Parizu je izdal seznam vseh univerz na svetu, ki so delovale 31. julija 1952. Po teh podatkih je na svetu 680 univerz in vi-sokih šol in to v 71 deželah. V to število niso vštete univerze in visoke šole, ki imajo eno samo fakulteto. Največ univerz imajo Zdru-žene države in sicer 183. Kitaj-ska jih ima 56, SSSR 33, Velika Britanija 30, Indija 29, Kanada 27, Italija 26, Japonska 24, Francija in Nemčija jih imata po 22, Spanija 14, Filipini in Mexiko po 13, Brazilija pa 10. Tako^e na svetu 14 dežel, ki imajo po več kakor 10 univerz oz. visokih šol. 19 dežel ima le po eno univerzo. Od vseh univerz na svetu je po ugotovitvah Mednarodnega univerzitetnega urada najsta-rej§a univerza v Kairu, ki bo 1. 1970 proslavljala svojo 1000-letnico. To je univerza Al-azhar. m0 na kupe, kjer so se naglo na dom, zasedla prvi razred. Na le v Hamburg. Tam ni bilo kaj pevtrni ob-ali Nemčije. zofije, ki je ozdravljen zapu-stil sanatorij, je najboljša slika o razpoloženju bolnikov. »V tej atmosferi miru in tišine je postalo duševno delo — ki je bilo spodaj v dolini eden izmed pogojev za izbruh bolezni — va-žen moment za ozdravljenje. Ta potreba nas je obvarovala brez. delja in vseh njegovih posledic ter obdržala našo zvezo z uni-verzami. Tako smo lahko po-zabili na bolezen. Sedaj je v načrtu razširitev sanatorija, ki bo deloval kot prava mednarodna ustanova Csaj se že sedaj zdravi^o v njem študenti iz tujine in tuji študenti, ki študirajo v Svici). Splav »Sončnega Tikija in študssiti Kakor poroča »NUNS-Dews-letter« iz Osla je sedaj v Oslu razstavljen splav, s katerim ie mladi Norvežan Thor Heyer-dahl v spremstvu nekaj hra-brih tovarišev preplul Tihi ocean od Peruja do otočja Ta-hiti. Thor Heyerdahl se je od-ločil, da bo iz sredstev, ki jih bo dobil kot vstopnino na raz-stavi, osnoval poseben štipen-dijski sklad. Iz tega sklada bodo dobivali podporo študenti, ki se bodo posvetili študiju etnografije in geografije Ocea-nije. Razstava je močno obiskana ter vzbuja v Oslu izredno zani-manje. Zaradi plemenitega na-mena, ki mu služi finančni uspeh razstave, se mnogi ude- tfajna postsja v ZOA Akademska valcvna dolžina združuje radioprograme šestih študentskih oddajnikov na vzho-du Združenih držav. Ti oddajniki so popolnoma v rokah študentov in oddajajo prcgrame za stano-vanjske prostorei predavalnice in bolaiške oddelke na kolegijih. Harward na valuWHRB deluje od leta 1940. Univerza je prepu-sti]a v brezplačno uporabo nekaj prostorov v kleti kolegija, kar je bila tudi edina podpora. Program obsega poročila, slušne igre, glas-bo in obvestila o delovanju štu-" dentov v svetu in doma. Har-wardski oddajnik sestoji iz veli-kega in malega studija, kontrol-nega prostora, upravne pisarne, snemalne sobe, ter reperaturne delavnice. Po svoji tehnični kva-liteti oddajnik prav nič ne za-ostaja za večjimi postajami. Oddaja se prične zjutraj ob 8 — dve uri lahke glasbe — in se konča ob 2.15 ponoči. Ob sobotah in nedeljah so poslušalci od po-poldneva do polnoči pitani s po-sebno »lahko hrano«. Studenti, ki želijo izdelovati pri oddajniku morajo posečati 10-tedenski tečaj in so šele potem sprejeti. Potrebna denarna sred-stva si pridobijo, kot vse cstale radijske postaje, z reklamo za privatne tvrdke. (Po Harward Yearbook Publication) leženci še posebej prispevki. izkažejo * Izmenjajmo svoje izkušnje (Nadaljzevanje z 2. strani) Za tako mlade in razvija-joče se fakultete, kot je Eko-nomska in še nekate?e v Ljubljani, je sodelovanje med Zvezo in dekanatom nepre-cenljive važnosti in prinaša obema velike koristi. Važnost tega sodelovanja je skupščina pravilno razumela, ko je v svojih zaključkih poudarila še nadaljnjo poglobitev teh odnosov. Predstavniki Zveze so sodelovali v vseh važnej-ših vprašanjih, ki se tičejo šole: Pri izdelavi učnega pro-grama, fakultetne uredbe, v delu raznih komisij, predvsem štipendijske, pri vprašanju praks, predavateljskega ka-dra, izpitnih režimov. Poleg stalnega dvotedenskega kon-takta med odborom Zveze in prostih izpitnih rokov, stro-kovne prakse itd. še nereše-na, vendar upamo, da bomo tudi to v doglednem času uredili. Naše izkušnje: tesno sodelo-vanje z šolskimi oblastmi na pravilni politični in strokov-ni podlagi je osnovne važ-nosti za neposredne koristi in ugled šole in Zveze. Na koncu še vprašanje po-vezave z ostalimi sorodnimi fakultetami v državi in ino-zemstvu. V tem pogledu je skupščina pokazala lep na-predek — že več let obstoja povezava z Ekonomskimi fa-kultetami v ostalih republi-kah, lansko leto pa je bila dana od Združenja ljubljan-ske Ekonomske fakuitete ini-ciativa za ustanovitev poseb- dekanom fakultet je v načrtu nega Medfakultetnega odbora predlog, da bi se zastopniki kot koordinacijskega organa študentske organizacije ude-leževali tudi zasedanj fakul-tetnega zbora. Tako je Zveza s svojimi po-zitivnimi predlcgi mnogo po-magala k utrditvi fakultete in pri premagovanju najraz-ličnejših študijskih težav. Res je, da so nekatera vpra-šanja, kot n. pr. vprašanje ZŠJ vseh Ekonomskih fakul-tet. Njegove naloge, ki mu jih posamezna Združenja po-verijo, so v glavnem tele: skrbi za povezavo med fakul-tetami na vseh tistih področ-jih dela, ki zahtevajo skup-ne akcije, za izmenjavo izku-šenj pri delu, organizira in določa skupna stališča v bor- bi za interese študentov-eko-nomistov (kct n. pr. borba za ponovno uvedbo naslova ing. ec), organizira skupne izle-te, taborenja itd.). (O podrob-ne delu tega odbora bomo pi-sali še v eni prihodnjih šte-vilk.) Delo tega odbora je do-slej dalo že lepe rezultate, v bodoče ga moramo še bolj okrepiti. Važnost takega so-delovanja bi morale v naj-krajšem času uvideti tudi ostale fakultete. Tudi povezava z inozem-stvom se vedno bolj krepi — v diskusiji je možnost pristo-pa k Mednarodni organizaciji študentov ekonomskih in ko-mercialnih ved (AIESEC), po-leg tega pa navezujemo stike tudi mimo te organizacije z ekonomskimi visokimi šolami izven države. Posebno korist-ni bodo ti stiki pri vprašanju inozemskih praks. To so samo nekatera za-pažanja z letne konference Združenja. Zeleli bi, da bi tu-di ostala Združenja čim več pisala o svojem delu, kajti javna izmenjava izkušenj bi bila nedvomno velike važno-sti za nadaljnjo učvrstitev na-še študentske organizaciie. STItAN 4 »TRIBVNA« STEV. 4 etu toplo in prisrčno pozdravljamo naše brate v zamejstvu! Ob premieri slovenskega unietniškega filma SVET NA KAJŽARJU Snov četrtega slovenskega umetniškega igranega filma >Svet na Kajžarju« je za film-sko obdelavo dokaj proble-matična. Zgodoa viničarske vasi v letu po osvoboditvi, ko viničarji prevzamejo gosposko zemljo v svojo last — kdor zemljo obdeluje, temu naj tudi pripada — je ena izmed tako imenovanih kolektivnih zgodb, ki predstavlja vedoo velik dramaturški problem. Iz tega — lahko ga tako imprnijemo — izreza iz naše (kot je podnaslovil knjižno iz-dajo »Sveta na Kajžarju«), posebej še, kar se tiče orisa karakterjev. ki so jnčsloma nejasni, nekateri izmed njih pa celo neenoviti in kot taki neprepričljivi. Tako — naj ga tako imenujem — izravnava-nje karakterjev je morda prav tako nevarno, kot je ne-varna pri nas dobro znana črno bela tehnika v izdelavi karakterjev. Te tehnike, ki je marsikateremu našemu fil-nm odvzela dobršno nifro Pnzor iz siovenskega unietniškega fihua »Svet nakajzarju« tevolucije se le rahlo dvigu-jejo individualne usode neka-terih glavnih oseb; najvid-nejše je očrtana ljubezenska povest Tjoša in Lizike. Tako snov lahko mnogo prej pri-merjamo z odlomkom iz ro-roana v stilu klasičnega rea-lizma ali celo naturalizma, ki nam daje nek gotov časovno in kolikor toliko tudi vsebin-rko omejen izrez iz življenja nekega okolja — kot pa z dramaturško enovito, po kla-sičnih principih dramaturgije zgrajeno zgodbo, ki ima vzroč-no povezan začetek, zaplet in razplet. Prav v dejstvu, da je snov >Sveta na Kajžarju« takega značaja, moramo iskati vzro-ke dobrih in slabih strani vsebinske in v precejšnji meri tudi formalne plati filma. V sodelovanju z režiserjero Francetom štiglicem — ki rau je bil »Svet na Kajžarju« tretji celovečerni umetniški film — je scenarist lvan Po-irč prvotno zasnovo zgodbe, ki je bila časovno raztegnjena na leto in pol, omejil na dobrega pol leta — konec spomladi, poieije in jesen — kar je filmu nedvomno koristilo. — Vprašanje pa je, koliko so filmu koristile kasnejše pre-deiave scenarija oziroma Po- »teksta za scpnarii«- kvalitet, sicer v >Syetu na Kajžarju« ni opaziti; edina vseskozi enostranska oseba je šafar Trinkhaus. Toda na-tančnejšega orisa so nekatere glavne osebe, predvsem Tjoš in Lizika, kot psihološko naj-zapletenejša lika, vsekakor potrobrie. sebno. Prvega, strokovnega znanja, si je France Štiglic lahko pridobil — relativno — dovolj in kaže »Svet na Kaj-žarju« s te plati napredek, a tudi nekatere nepotrebne na-pake. V nekaterih primerih nas moti kompozicija kadra; nedodelana, rekli bi, premalo premišljena in ob posnetem materijalu. ki ga je imel re-žiser na razpolago, neclovrše-na, pa je vsekakor montaža »Sveta na Kajžarju«, ki je med njegovimi najšibkejšimi stranmi. Predvsem motijo ne-kateri neutemeljeni ostri rezi na mestu zateinnitev ali v:>aj pretopitev. Režiser je vseka-kor storil več v delu z igralci. S te plati kaže »Svet na Kaj-žarju« nadpovprečne kvali-tete. Enostavna, a učinkovita mizanscena, dobre rnasovke in končno dobre kreacije tako glavnih igralcev kot tudi manjšik vlog, to dokazujejo. Miro Kopač v vlogi vini-čarja Vraeka in Vika Podgor-ska kot njegova žena Jula sta med najboljšimi; pri zadnji moti v nekaterih posnetkih edinole maska, kar pa ni nje-na krivda Lizika Tatjane Šen-kove je morda za spoznanje preveč preprosta; izrazit ta-lent za filmsko igro pa je po-kazal Bert Sotler, ki je poleg Aleksaudra Vališa v epizodni vlogi Sirka, najprijetnejše od-kritje »Sveta na Kajžarju«. Vladimir Skrbinšek je svoje-ga Trinkhausa igral malo pre-zapeto, ali kot temu pravimo z izrazom. katerega vsebine menda nihče noče razložiti, premalo »filmskcM. Isto do K.ader iz »Sveta na Kajžarju« Režijska obdelava snovi »Sve.ta na Kajžarju« zahteva mnogo znanja in tenkega Čuta za filmski izraz, kar je vseka-kor potrebno za vsak dober film, vendar tu še prav po- neke mere velja za Maksa Furijana v vlogi Ornika. Od-lične kreacije so dali Lojze Potokar kot župnik in France Presetnik kot kulak Sinko in Mila Kačičeva v vlogi Sinkove žene ter mali Ivo Zoretič kot štefek, da ne naštejemo še skoraj vseh ostalik, ki so v celoti pokazali ubran kolektiv na precejšnji kvalitetni stop-nji. Posebno poglavje je glasba Cirila Cvetka, ki je, razen v redkib. primerih popolnoma odpovedala. Filmska glasba je posebno glasbeno ustvarjalno področje in poleg tega, če iz-polni svojo nalogo, važna komponenta filma. Tega za »Svet na Kajžarju« ne bi raogli trditi. Njena šibkost pride prav morno do izraza predvscin v dramn + ^ko intm-zivnih scenah in ob koncu, ko drainatur.ško iieuU'iiie:jeiK).s* in neizrazitost konca, namesto da bi to, kar se da popravila, še poudari. Filmska glasba je pri nas, kot je pokazal »Svet na Kajžarju« hudo pereče področje, na katerem še zda-leč nismo dosegli povprečne-ga kvalitetnega nivoja naše filmske proizvodnje. Kamera je v rokah Ivaria Marincka sicer vestno bole-žila režiserjeve zamisli. mno-go več pa tudi ni storila. Pri-znati je treba, da je ob spe-cifični haloški pokrajini težko doseči bleščečo in visoko kva-litetne fotografije, brez večje-ga truda pa bi se n. pr. la-hko izognili nekaterim stilnira (jntro) in drugim napakam. Naštoli sino prooejšnje šte-vilo napak, ki pa jih je >;aradi omejenega prostora težko po-drobneje razčleniti; saj nam že kar nedostaja pros^ora za poudarjenje pozitivnih strani »Sveta na Kajžarju«, ki jih tudi ni malo. Ena največjih izmed njih je morda to, da sino s tem filmom dobili umet-niško zadovoljiv prikaz dmž-bene revolncije v eni naših socialno najproblematičnejših pokrajin. In — eno prav go-tovo drži: >Svet na Kajžarju« pomeni korak naprej, in to precejšen. S tem pa je prav gotovo dosegel svoj namen. FiLMI, ki jih — a ne kmaiu Med drugim je Jugoslavija kupila v inozemstvu tudii slede-če filme: VIVA, ZAPATA! Ameriški barvni film o Mehiki. Film je bdl edein najdražjdh, kar so jih v zadnjem čafiu. izdelali v ZDA. Scenarij je napisal John Stem. beck, kar je zgovoren doksz, da je film zelo dober. LJUBEZEN IN STRUP je na-slov italijajiiSkemu filmu, ki spada v serijf> tako imenovamh zgodovinskih filmov. Ta filrn sjtiio doibili v zaanemo za naš film »Carobni meč«. Glavno vloigo igra Amadeo Nazzari. AMERIKANEC V PARIZU je ekstraivagamca v barvah! To je film glaabe im. plesa, ki je o<5a. ral vso Aineriko. Predvajala pa ga bo le Jugoslovahska kinote-ka (!,?) in morda celo lahko upamo, da bomo film videli tudi v Ljuibljani. SANJALO SE MI JE O RAJU je italdjanski fi!m, ki prikazuje moralno pokvarjenost italijan-sike meščansike družbe, 2ensko vlogo igra Geraldine BrooJcs, moško Pa 'Vittorio Gasmau, ki ga poznamo iz lilma »Gremki riž«. Jugoslovanis'ka kinoteka je dobila v dar znani film »SAM-SON IN DALILA«, ki je naj. dražji film, kar so j'i;h do sedaj sploh izdelali v ZDA. lz jugoslovaiiskiH filtnskih ateljejev Kmalu bo končan umetniški film NEURJE v ateljejih AVA-LA-FILM. Scenarij je po drami I. Vojnoviča »Ekvinokcij« napi-sal Momčilo Pogašič. Glavne vloge si dele Marija Crnobon, Milivoje 2ivanovič, Viktor Star-čič, Secerin Bijelič in Milena Vrsajkov. Glasbo je komponiral Krešimir Baranovič. Film je znan pod delovnimi naslovi »Burja« in »Vode teko, a jok ostane«. Nova številka BESEDE V kratkem bo izšla druga števi!"ka »Besede«, revije za književno'St in kulturo. V drugi številki bodo objavili med drugim pesrni: Tone Pav. ček, Kajetan Kovič in Miha Klinar; odlično prozo »Ljub-ljanske razgledinice« bo prispe-val Lojize Kova^ič, odlomek iz romana »Obračun« pa nadaljuje Igor Sentjurc. V esejističnem in kritionem delu razpravlja v raz-mišljevanju »Namesto eseja« Janko Kos o aiktualnih literar-nih problemih, Franček Buha-nec ocenjuje Prežihovo kniigo »Kajuh iz zagate«, Dušan Pir. jevec pa v nadaljevanju raz-pravlja o izdaji Cankarjevih iz-brano vodstvu muzeja uspelo v vrsti določneje opredeljenih razstav prika^ati prerez skozi posamez-ne komponente našega gleda-lišča. 2 Študent8ko življenje ni idealno Studenti v Heidelbergu (Za-hodna Nemčija) so objavili od-prto pismo, naslovljeno na vsa proizvajalce filmov v Nemčiji, v katerem protestirajo zaradi idealizacije študentskega življe-nja v filmu »Izgubil sem srce v Heidelbergu«. V pismu je rečeno, da so hei-delberški študentje zadovoljni, ker so se podjetja končno le lotila proizvodnje filmov iz štu^ dentskega življenja. 'Film »Iz-gubil sem srce v Heidelbergucc pa je nerealen in romantičen. Studenti svetujejo podjetjem, naj si vzamejo za vzor neorea-listične filme italijanske in francoske kinematografije, ko bodo snemali filme o študent-skem življenju. ŠTUOENTI. ITUDENTKE! V kratkem izide druga številka BESEDE, revije za književnost in kulturo. Vredništvoinuprava: SLOVENSKl KNJIZNI ZAVOD v Ljubljani, Pred Škojijo 5. Naročite se nanjo! Izšli sta dve pomembni knjigi Čuric: lstorija Helen>ske knjizevnosti Tronski: Fovje&t Antične književnosti Ze dolgo časa simo čutiii po-trebo Po dobni sodobni literarni zgodovini prvih dveh ©v-ropskih. fcnjiževncisti grške in rimsike. To potrebo so predvsem čutili: študentje zgodovine sve-tovne književnosti, klasi&ni fi-lologi, arheologi, zgodovinarji. To vrzel sta izdatno zamašili knjigi: Curič: »Istorija helen&ke književnosti« — izdalo Izda. vačko preduzeče NRS in Tran-siki: »Povjest antičke književ-nosti« — iizdala MH. Prvo knjigo ie napisal univer-ritetni profesor dr. Miloš Ou-rič na osnovi svojih predavaoj, ki jih je iimeJ na klasični filo-logiji v Beogradii. Knjiga, ki je J2šla žal samio broširana, ob-ravnava na 740 straneh velike-ga formata grako fcnjiževnost do helenizima: to je dobn grške politiene samostojnosti, do vpa-da Makedoncev Knjiga pred. stavlja prvi del zgodovine, ki bo obravnavala ši> he^.enizem in rimsko literaturo, ki bo kma-lu izšla. V uvodu te prve knji-ge avtor razpiravlja o proble-mih «rške bniiževnnsti v od. ftosu do sužnje — posestiyškega družbenega reda. Zaveda se, da je vsako književno ustvarjamje funkcionalno . genetično — po>-vezano s socialnim organizmom dobe, v kateri nastaja. Preko tega prepričanja preide na po. drobnejšo analizo družbemih prilik stare Grške, ter krmčno v poglavje o izvirnosti nastnaka grškega slovstva. Ugotavlja, da se je grško slovstvo, kar je zanj popolnoma specifično, razvilo popolnoma samostojno. S tem v zvezi je zanimivo proučeva-nje razvoja literarnih oblik. Ta razvoj ni samo slučajen, kakor avtor ugotavlja, temveč prirod-no zakonit. Ko se je iz prepro stih narodnih lirskih in epskih pesmi ra,zviila eP°peja, ki zrcali še popolnoma patriarhalno abe-ležje družbe, se je razvila v trenutku družbene krize lirike, monodična in korska, iz katere pa &e v dobi najvišjega vzpona grške politiČTie moči po grško perziiskih vojnah razvije dialo-ška drsima, v kateri so dosegli Grki svoj višek. Ko se v uvodi-nih poglavjih zadržuje še ob problemu prirodizacije grške literature ter daje pregled dio-sedanjih grških literarnih zgo-dovin ter slovstvenega prouče- vanja v preteklosti, preide na prvo poglavje epskega pesni-štva. Pri vsakem literarnem poja-vu avtor najprej oriše poseb-nost dobe, nato išče v delu zgcv dovinske osnove, odvisnost od mita ter končno odamev dela v poznejši evropski književnosti im pri nas. Pisca odlikuje smi-sel za iskanje tipičnosti pri po-sameznih literarnih posebnostih ter jih z vzporejanjem in pri-merjanjem onše neverjetno plaistično, kar skoraj že presega navadno literarno zgodovino. Pri tej komparaciji uporablja svetovno književnost ter pri-merja n. pr. Sokrata s kitajskim verskim reformatorjem Konfu-čilem in podobno. Pri tem se včasih opazi, da je zgodovina pisana na osnovi predavainj, ker so nekatera poglavja zaiključe-na s pravimi retoričnimi viški, kar pripomore k življenjskosti in sočnosti dela, ki bi sicer tnoglo biti ponekod formalistič-no in suhaparno. Knjigo bo za-to vsak izobraženec prebral s pravim užitkom, iz nje ne bo dobil saimo podrobnega znanja o prvem evropskem slovstvu, temveč bo spozmal tudi tiste najvišje lepotne vzore, h kate-riin se večfcrat vrača moderni svet in a teim pokaže svojo rv(»r.st.veiii so-zoni. V najlepši tekmi tnr-nirja A*ŠK : CRVENA ZVE-ZDA je AŠK nudil močan od-por. PohvalHi je treba Krist-janči?a in Škrjanca, ki sta ugrajala s svojimi točnimi meti na ko<5. MT.ADOST je samo v tekmi % Železničarjem pokazala svo-je o-dlike. Stebra te ekipe sta Blaškovič in Miač. železničar je ostal na zad-njem mestu, kar je rammlji-vo, saj je nastopil z vrsto mladih igralcev. — Najboljši igralec Železničarja je bil brez dvoma mladi Zupančič. REZULTATI: ASK : Mladost ........ 49-41 Crv. Zvezda : Zelezničar 75:49 ASK : Zelezničar ...... 65:49 Crvena Zvezda : Mladost 75:50 Mladost : Železničar .. 49:37 AŠK : Crvena Zvezda .. 53:37 LESTVICA: Crvena Zvezda ........ 3306 AŠK .................... 3214 Mladost ................ 3122 EelezniČar .............. 3030 prvenstva rtiso prav nic koristila naŠemu stndentu. Perspcktive za dclo v novem letu so nekoliko lep-se, saj je Univerzitetni sportni odbor resno prijel za delo, vendar želja studcntov po ustanovitvi sa-mostojnega športnega društva se vedno ni uresničena, kcr ni za to materialnih pogojev. UPRAVIČE-NO /L NEGODOVANJE ŠTU-DENTOV OB RAZMERAH V SPORTU, Kl VLADAJO V LJUBLJANl IN OB ODNOSU SPORTNIH FORUMOV DO ŠTUDENTOV. ALI ŠTUDENTI NISMO VREDNI ZAUPANJA? Ne bi morda hndcntsko sportno dnistvo boljše in bolj posteno de-lalo, kot kaksno izmed druhev, ki uživa vsestransko podporo. PRAV ZATO JE 2ELJA, ČE NE ZAHTEVA, ŠTUDENTOV, DA SE V NASTOPAJOCEM LETU PO2IV1 ŠPORT NA NA-ŠIH FAKULTETAH IN OSNU-JE ŠTUDENTSKO ŠPORTNO DRUŠTVO. V. 2. ASD Smuk! Vremenske napovedi nam obe-tajo lepo zimo; lepo vsaj za ti-ste, ki si žele čimveč na smuči-šča. Ljubljanske smučarske sek-cije se že vso jesen marljivo pripravljajo. Zadnja preizkušnja »mučarjev je bil gozdni tek, ki ga je priredila smučarska sekci-ja Enotnost. Prav čudno bi bilo, če bi mla-demu šiportniku ne poskočilo »rce, kadar pogleda proti zasne-ženim Kamniškim planinam, ko jih prvo jutranje sonce komaj rahlo obsije — seveda če ni megl&. Mislim, da je takih tihih občudovalcev smuke na ljubljan-ski univerzi precej, da ne govo-rimo o precejšnjem številu kva-litetnih tekmovalcev, ki jih na-ša Visoka šola tudi premore. Precej govora je bilo o špor-tu na konferencah ZSJ, gotovo pa je, da kakega odločnega ko-raka glede smučanja nismo sto-rili. In vendar koliko možnosti ima ljubljanska univerza, da ustvari močan športni aktiv, kjer naj bi bile zastopane vse sekcije, za katere vlada med štu-denti zanimanje. Ne moremo re-l\, da bi Ljubljanska univerza priredila v zadnjih letih kakšne večje množične smučarske pri-reditve. Razen nekaj tekmovanj v inozemstvu in lanskih štu-dentskih smučarskih tekem v Kranjski gori ter Planici ni bilo večjih prireditev. Ce pogledamo razvoj smučanja po univerzah v inozemstvu. lahko ugotovimo, da se v okviru študentskih organi-zacij prireja izredno mnogo tek-movanj. Naša univerza ima dovolj po-gojev za to, da si ustvari kader dobrih smučarskih tekmovalcev in obenem ohrani množičnost. Na splošno prevladuje mišljenje, da se je treba odločiti za mno-žičnost ali kvaliteto, toda temu ni tako. Slovenija ima najugod-nejše vremenske pogoje in naj-večji procent mladine v vseh športnih panogah, zlasti pri smučanju. Ali ne bi bilo prav, da pritegnemo vse tiste, ki Ima-jo veselje ter talent za ta šport, prav tako seveda tudi tiste, ki se že pojavljajo na tekmovalnih progah, v univerzitetni smučar-ski aktiv, ki bi lahko žel več uspeha kot katerakoli športna panoga na naši Univerzi? Saj niso osnova športnemu razvoju le finančna sredstva in razne ugodnosti. čeprav tudi ta teh-tajo lep delež. Mnogo pomeni organizacija stvari same. V za-četku je seveda vsaka izvedba načrta težka in verjetno bi ime-li v začetku tudl mi precej težav. Verjetno bo marsikdo na to razmišljanje pripomnil, naj se zniža železnlška tarifa, pa bo množičnost tu. Res je to velika ovira, vendar bi se dalo s po-močjo ZSJ ali Počitniške zveze doseči kake olajšave. Gotovo Je na naših visokih šolah neka.1 po-gumnih in ambicioznih smučar-jev, ki bi se za to stvar zavzeli. Mislim, da ima univerza ravno take možnosti in ugodnosti kot druge smučarske sekcije za iz-vedbo svojih načrtov. Ce bi se za stvar res zavzeli, morda ne bi bilo treba dolgo čakati, da bi bili vlaki ob pro-stih dnevih polni mladih ljudi, ki bi hiteli proti Gorenjski, kjer so si sneg, sonce in smeh tako blizu. T. B. Zagrebski pravniki v Ljubljani 11. XII. so imeli Ijuibljami&ki prav«i8ci v gosteh 130 zagreb-ških študentov prava, Naši pravniki so prejšnji mesec obi-skali Zagreb, kj«r so ob tej pri. liki od^igrali »ogometno tekmo in zmagali 4:0. Tudi sedaj, ko so zagreb&ki pravniki vrnili obisk Ljufoljančanom, so bile o'd>igrame 3 teteme, in sicer v ko. šarki, nogK)metu in rckometu. V vseh tekiniiah so zmagali naši študentje z visokimi rezultati, tatko v nogometu 8:0, v košarki z 48:30 in rokometu 21:18. Bivanje zagretiških gostov v Ljubljani so skušali pravnikii naše uoniverze napraviti čimbolj prijefcno. Pričaikali so jih na ko-lodvoru in jim poklonili cvetje. Zvečar istega dne »o priredilu družabni večer na Gradu z na-memoim, da sklenejo med seboj čim boljše in tesnejše prijatelj-ske vezi. Tako za zagrebške kot za ljuibljanske študente prava ie bil zelo pomemben skupni sestanek obeh odborov ZSJ. Po prihodu so si pravmiki iz Za-greba ogledali še Litostroj. Pri-rediitvam so pirismstvcvali tudi profesorji: dr. Horvat iz Zagre-ba in dr. Murko ter dr. Koro-šec iiz Ljtubljane. Dopisuite v naš list! bmucišču vabijo V aprilu 1951. 1. je začel na medicini delovati Klub taborni-kov. Prijavilo se je samo 12 članov, pa še ti so hitro prone-hali z delom, ko se je pričela izpitna doba v juniju in juliju. V novem šolskem letu 1951/52 so se stari člani ponovno se-stali, pridobili so še nekaj no-vih kolegov in v oktobru je bil ustanovljen Klub tabornikov MVS. Vodstvo Kluba, kakor tu-di člani, so pokazali veliko vo-Ijo do dela. Vse leto so se vr-šili redni sestanki, razna pre-davanja iz higiene in prve po-moči, kar naj bi potem prena-šali na tabornike iz srednjih šol in pionirskih organizacij. Načrtov je bilo dosti, vendar pa so bili neizvedljivi, a ne po krivdi našega Kluba, temveč zaradi slabe povezave in pre-m.ajhnega razumevanja s strani Zmajevega rodu, kamor smo spadali. Vsi člani Kluba«"tsmo bili pripravljeni v počitnicah sodelovali kot sanitetni referen-ti na raznih taborenjih pionir-jev, pa nas niso sprejeli. Tako so naši taborniki odšli na de-lovne akcije in na prakse, sani-tetno službo na taborenjih pa so opravljali mladinci, ki so imeli samo tečaj za prvo po-moč, ali pa Se tega no. Bili sm0 pripravljeni preda-vati mlajšim tabornikom o pr-vi pomoči, o higieni itd., toda nikjer nas niso potrebovali. Pripravili smo se n.a prvi ta-borniški izpit in prišli, da bi ga polagali, toda z Uprave Zmaje-vega rodu ni bilo nikogar, ki bi izpitom prisostvoval. V pre-teklem letu smo bili prepuščeni sami sebi in ločeni od pravega taborniškega življenja. Kljub temu pa smo dosegli nekaj le-pih uspehov. Dvignili smo šte-vilo članstva na 23. Na preda-vanjih smo se izpopolnjevali v lastni stroki in se seznanjali s tehniko taborenja, z življenjem v mravi itd. Priredili smo tudi dva uspela izleta na Toško čelo in Iški Vintgar. Med počitni-cami se je 9 naših članov ude-ležilo delovne akcije v Zenici, ostali pa so bili na praksah. Vsi pa smo čutili, da v a^Sem delu nekaj manjka. Nismo imeli povezave z ostalimi taborniki in premalo smo upoštevali na-še geslo: »V naravo!« Kako pa letos? V letošnjem letu smo imeli že nekaj sestankov, pretekli te-den pa smo se zbrali na obo« nem zooru Kluba. Pregledali smo dosedanje delo in napravili delovni načrt za novo leto. Se-daj nas je že 37. Naše stanje se je zboljšalo; sedaj spadamo pod rod »Crni mrav«, s kate-rim smo že v dobri povezavi. Povezali smo se tudi s tovariši profesorji-taborrnki, ki so oblju-bili, da bodo radi sodelovali pri našem delu in nam tudi poma« gali s kakšnim strokovnim pre-davanjem. Tovariši z uprava rodu »Crni mrav« so pokazali veliko zanimanje za naše fi-nančne težkoče. Obljubili so, d% nam bodo pomagali pri nabav-Ijanju materiala, pri izposoje-vanju šotorov in pri organizi-ranju smučarskega tečaja. Mi pa jim bomo pomagali s preda-vanji na taborenjih kot sani. tetni referenti. (Nadaljevanje na osmi strani) Ljudska tehnika na beograjski un verzi Pred nedavnim s© je na beo. grajski imiverzi vrSila prva univerzitetna konferenca Ljud. ske tehnike. Kooference se je udeležilo akrog 130 delegatov, kar priča, da. ima ta orgam za-cija mnogo priistasev, med beo« grajskimi i AMKETA 9TR1BVJSIE« O SPOMTU Strelci ASD so se vestno pri-pravili za patrolni tek in iz-brali za ta nastop najboljšo ekipo, ki so jo sestavljali: Kve-der, Koštrin, Mihorko, Ognja-novič in Vada. Tekmovanje za Perov pokal je bilo organizirano že tretjič. Dvakrat so ga osvojili atleti, letos pa se je to posrečilo strel-cem. Naša ekipa je pretekla progo v času 7,13 min in doseg-la najboljši rezultat pri stre-ljanju 101 krog od 130 raožnih. Najhitrejša je bila ekipa Milič-nika I, kjer so nastopili sami tekači, ki so pretekli progo v 6 minutah. Zaradi slabega stre-lj.anja pa so dosegli šele sedmo mesto. Nastopilo je 48 patrulj z 240 tekmovalci, kar je dokaz, da je prireditev vsestransko uspela. Sabijanje V petek, 19. decembra je bila v okviru Zveze študentov na naši univerzi ustanovljena Aka-derrvska sabljaška sekcija. Sab-ljaška sekcija vadii tri-krat te-densiko na Taboru. Ceprav so komaj začeli, imajo že d^obro otoisten sabljašfei tečaj, ki ga vodita dva voKiitelja. Zaradi njihovega resnega dela, lahko p^Jčakujiemo, da bo ta sekcija že v tem letu vzgojila prve kvalitetne saibljače. Prve skakalne fektne v lefo&nji sestoni Smučarski klub Enotnost je v Podkorenu organiziral prve ska-kalne tekme v leto.šnji zimi. Na startu so se zbrali skoraj vsi najboljši skakalci naše republi-ke. Prvo mesto je zasedel Ro-gelj s skoki 30 m, 30,5 m in 33 m. Sm&ačsirJBj pEaninci! Planinsko diruštvo Univerce bo organiziralo v prvi polovici Januarja ciklus predavanj O SMUCANJU Teme: O zgodovini smučanja, metodika smučamja, tehnika smučanjta itd. Predavanja bod« 2 krat te-densko in bodo opremljena s slikami. Predavali bodo znani sm-učarskl strokovnjaki, Prvo preda^anjg bo imel tov. prof. DRAGO ULAGA. Točen datum in kra} bosta javljena v dnev. nc pTijavliencev. c)Pri sedanjem stamju zapu-ščajo univerzo in visoke šole strokovmjaiki, kii nimajo nobene-ga odnosa do te telesne vz?)!3 in kot profesorji, zdravniki m inženirji tudi na"tcrenu v teir. vprašainju popolnoma odpovedo. d) V dinteresu ZKJ na uaiv«r. z\ in ZSJ je, da se osniuje La-mostoijno študentsko dru-jtvo pod okriljem ZKJ im ZSJ. To društvo ne bo reševalo saino vprašanje kva-litete, a-mpalk tudi moralni in političrai lifc svojih članov. Taiko bo damo jiamstvo., da bodo Unirverzo zapuščali krepiki, odiporai, > požrtvavalma ter telesno in duševno zdravti strokoivnjaki, oid katerih bo vsak na svojem mestu odločno nasti^spal proti slabiin pojavom, ki jih sirečujemo v našem špor. tu. Razivoj telesoie vzgoje na Univerzi bo praikti&no dapol-niilo predvojaški vzgoji ter bo neposredno dtvigal obrambino sposoibnost, e^ Flemtfji m«nl, d(a je v tept tudd rešitev družabnega življe-nja študentov, ki se v mnogih primerih nezdravo razvija po razmih Idkaiih, igralnicah itd. 3. Za uspešino delo obvezne telesne vzgoje in šiportnega dru-štva pa je študentom potrebna osnovna materialna baza, ki je dames ni. V Ljubljani m drugad se uslanaivljajo nova pp>r:na druištva, ki niimajo niti perspek-tiv niti osnovnih življen.iskih pogojev za rarvoj, imajo pa i:-nančna sredstva, medtem ko nima 6000 študentov ljubljanske univerze, raaen dobre volje, ni-česar. Zavedam-o se, da snu v težiki gosipodarski situaciji, toda 3e denar za nešportna pod;-ja v klubih, ki vse do daneis niso vzgojila notoenih no-vih kadrov, če se taikim kluiboin dajejo diruibeni objekti v upo-rabo, je upravičena naša zs-hteva, da na radikalen nač^n re&i vprašanje telesne vz^oje med štuidenti. Na podlagi gomjih dejstev daje plenum predlog o ddvezni telesni vzgoji in ustano-vitvi sa-noostojnega športnega iruštva, kakor tudi vpratšanje mate 'ii;l-ne osnove za uspešno dn per. spektivno delovanje tega dru-štva v javno razpravo, vsem nr-ganom Ijudiske oblasti, organi-zacijam in posameznikom1 z ns-menoim, da pripomorojo k reii-tvii tega vprašanja,. Univerzftetni odbor ZSJ in Akademsitoi športni odbor I Planinci, študenti! Naročite se na Planinski vest-nik za leto 1953. Razen zanirat-vih člankov in razprav bodo vsaki štcvilki priložene tudi sli-ke najtooljših fotoamaterjev v bakrotisku. Naročila sprejema PD Univerze, Lepi pot 6 (na-sproti Tobačne tovarne) do 15. Januarja. ŠAH Dvoboj Univerza: Srednje šole l&to je v čast Dneva Republike v Ljubljaini šahovaki turnir med reprezentancama Univerze in srednjih šol n& 50 deskah. Letos je bil dvoboj iz-veden šele 14. decemfora in je že pet po vrsti. V vseh dose^ danjih sre-čainjih je zrnagala re-prezentanca univerze. To pot so študenti dosegli svoj najlepši uspeh. ZmagaM so z visokim ie-zultatom 34:16. Na prvih dese-tih deslkah je bil rezultat 6'/°-:3l/Jt na drugih desetih 914:'/', na 20 —30 deski 5^:4Vi, na 30—40 so zinagali dijaiki 6^:3'/«, medtem ko so na zadnjiih desetih deskaih zmagali študenti z 9:1# Tumir na ekonornski in pravni fakulteti Eikonomisti &o priredili šahov-sikii dvoboj med študenti eko-nomske fakultete m dijaki eko. nom&ke sredm-ci, tesnega sod^lovanja. To je bilo za Nemce silno škodljivo, kar živo kaže tudi Operacija Cicero. Nemci so postavili za svojega ambasadorja v Ankari von Pap-pena, bivšega kanclerja Rajha, ker so se zavedali važnosti Tur-čije za nemške načrte. V svo-jem delu pa je imel pravzaprav težko stal:šče, ker so se z zuna-njimi zadevami ukvarjale po-leg zunanjega ministrstva tudi številne druge ustanove. Naci-stična stranka je imela tudi svo-jo lastno organizacijo za ino-zemstvo, kateri je načeloval sam Gobbels. Posebni vojaški obveščevalni službi je načeloval zloglasni Kaltenbrunner. Last-no špijonsko službo je imel tu-di Himmler. Vsi so delali brez vsakega medsebojnega dogovo-ra in skušali eden drugega kon-trolirati ter eden drugemu delo in uspeh« prevzemati. Tako je vsak skušal opravičiti obstoj svoje špijonske organizacije. Prav tej anarhiji se morajo Nemci tudi v veliki meri zahva-liti, da niso znali izrabiti tajn, ki jim jih je prodal za drag de-nar sluga angleškega veleposla-nika v Ankari. Nemški »kozli« v Turčiji Na nemško-turške odnose so mnogokrat vplivale prav neum-nosti, ki so jih delali razni nemški predstavniki ali ustano-ve. Tako se je nekega lepega dn« v vseh izložbah v Carigra-du pojavila knjiga z naslovom: Vodič po Turčiji za vojake. Knjiga je bila v bistvu nemško-turški slovar, ki je vseboval vse tiste besede, ki bi jih potrebo-val netnški vojak v primeru za-sedbe dežele. Ta priročnik je izdala nemška Vrhovna koman-da in je bil sličen priročnikom, ki so jih Nemci izdali pred za-sedbo Norveške, Francije, Bal-kana in drugih evropskih dežel. To neumnost je zakrivil GOb-bels. Knjige so prišle v turško zunanje ministrstvo in turško-nemški odnosi so se poslabšali. Nek N&mec, ki se je po Turčiji izdajal za gaulajterja, je prav tako precej prispeval s svojim nastopom k poslabšanju odno-sov med abema državama. Med Ribbentropom, ki je bil nemšiki zunanji minister, in von Pappenom, nemškim ambasa-dorjem v Amkari, pa je vladalo osebno sovraštvo in mocno na-sprotstvo. V takih okoliščinah je prišlo do največje špijonske akcije, ki je dala tudi največj« rezultate, kar jih pomni vsa bo-gata špijonska zgodovina. Bilo je v začetku septembra Tudii uspehi so veliki. Akad«m)skl aero.klub je razen načrtov za letala uaposo-bil 26 motoTnih pilotov in veS jadiralnih. Ustamiovili so tudtt biro za koiiistruirainje. Na uni-verzi je več zelo a/ktivniih Fata. kiufoorv, ki so v pretekli dobi organizirali samiosto'jno razstavo UTOetniške fotagrafije. Na r&z-nih tekmavainjih in manevrih so skrbeli za ozvočenje in zvezo Radio-klubl Clani AutoJciubov so usposabili nefej starih voril za vaje tečajnikov. Tudi Poanor-sko-brodarski klvfo je zelo akti-ven, izdelujejo kajake in se uče motornega brod-arstva. Na »Do-navaki regatia so dlami kluiba zasedli nckaj prvih mest. Na tej koinferenci so bile po-deljene naigrade posameznim klubom. V diskusiiji je bilo med drugim poiudarjemo, da je v klubih pTemalo tovarf?56-" do klubi v bodoče marali te napake odpraviti. Najaiktivnejši je Akademski aero-klub, ki ima skoraj JCO članov. V okviru kluba delije-jo modelarska, jadralna, motor-na in padalska sekcija. Clani modelarske eekcije so s>i na telcmovanju pyriborili prehodni pokal Letalske zveze Srbije ler na vseh reputoliških m dn sih tekiroovaoijih tvoxili večino tek-movalcev. Tudi v mednarodn'h ekipah so sodelovali. Tatoo je n. pr. Borislav Gunič sveto\nl prvalk v kategoriji iair.^ini mo. del A-2. (N. Stud«nt, Bgd.) znan moški, ki mu je po krat-k^m pojasnilu stavil v slabi francoščini skdežo ponudbo: »Imam nekaj za Nemce. V stanju sem, da vam redno do-stavljam najboij tajne dokumen-te direktno \z angleškega vele-poslaništva. Za to pa zahtevam od vas dvajset tisoč funtov. Do kumenti so za vas izredne važ-nosti, jaz pa riskiram življenje!« V nadaljnjem razgovoru je ataše videl, da ima opravka z osebnim slugo angleškega vele-poslanika. Kakor je pozneje jz-vedel, je bil Cicero, ki si je to ime prisvojil in ni nikoli izdal svojega pravega imena in to še OPERACIJA 1943, ko so poklicali Nemci svo jega vojnega atašeja iz Ankare v B^erlin na posvet. Tukaj so mu med drugim očitali tudi to, da v Ankari ničesar niso vedeli o načrtih zaveznikov, o izkrca-vanju v Afriki, o pripravah za zasedbo Sicilije in o kapitulaciji Italije, do katere je prišlo prav v tistih dneh. Marsikaj od tega je bilo res. Nemška špijonska služba v Tur-čiji se ni uspela uveljaviti tako, da bi mogla nuditi Nemcem kakšnih važnejših podatkih o pri-pravah zaveznikov, ki jim je kar zaporedoma uspelo iznena-diti Nemee ter jih popolnoma izriniti iz Afrike. Pred povratkom v Turčijo pa so teinu svojemu atašeju poka-zali še celo vrsto tajnih orožij, ki naj bi odločila vojno v nem-ško korist. Tako so hoteli, da b: ta ataše trosil po Turčiji opti-mizdbi. Ko se je vrnil iz Berli-na, je nenadoma postal udele-ženec Operacije Cicero. Ponudba za 20.000 funfov Kmalu po povratku so pokli-cali atašeja k nekemu njegove-mu znancu, kjer ga je čakal ne- danes ni znano, po rodu iz Al-banije. Kakor je sam trdil, je delal proti Angtežem, ker mu je nek Anglež na lovu ubil očeta in ker si je želel imeti mnogo denarja. Pozneje je pojasnil Cicero atašeju, da dela z Leico in da prefotografira vse važne doku-mente v odsotnosti veleposlan:-ka. Cicero je namreč užival ve» liko zaupanje v veleposlaništvu in j« imel dostop tudi v vs« prostore, kjer je veleposlanik delal. Ključ od blagajne, kjer so bili dokumenti shranjeni, si je napravil sam. Kakšni so bili prvi in najdražji dokumenti Berlin je dovolil izplačilo dvajset tisoč angleških funtov in že 27. oktobra 1943 je imel Ribbentrop na svoji mizi ves ma-terial, ki so ga prepeljal: s po-sebnim letalom iz Carigrada V Berlin, ker je to zahteval Rib-bentrop sam. Ko je vojni ataše dobil od Cicera prve dokumente, ni mo-gel verjeti svojim lastnim očem. Pred njim so ležali mikro fii« mi, na katerih so bili poaneti 3TEV. i »TRIBT7NA« STRAN 7 Ferdinand Rebnšžberi Projzvodnja domačih iiimov je k sreči narasla (le broma je vedno več v atmosferi okrog Triglava) Do preklica dovoljena pot tudi za vrtoglave KAKO JEPRINAS? »Hodil po zemlji seni naši in pil Tjje prelesti...« 92*1% popust za študente Tehnični izpuščaji na slovenskem jeziku (Pogled skozi krivuljnitt) Od takrat hodim od založbe do založbe, sprašujem in iakam. Ča-kam da zasije tehnično sonce na mračnem nebu slovenskega jezi-ka... Jezikl In Jezlki Kar milo se mi stori, ko ved-no znova in znova uvidevam, ka-ko lepo je povezan šopek mojih dosedanjih doživetij s trakcem jezikov. S svojim jezikom sem se še zelo mlad rad postavljal, češ kako čist je in uglajen ter ga ob vsaki priliki komu poka-zal. Ves kader neumornih peda-gogov, ki so se pozneje na vse kriplje trudili ustvariti mojo duševn^ atmosfero, so končno ugotovili, da ima moj jezik smi-sel tudi za druge jezike. zlasti za domači. Kako bi mogel sicer spisati za nekega zaljubljenega pubertetnega sotrudnika sonetni venec za 2 din, brez upošteva-nja tarifnega pravilnika. Spoznal sem, da moram za do-dosego čim višje inteligenčne stopnje prišteti k slovenskemu ie latinski, francoski, nemški in končno še svinjski jezik in ga znati uživati kar brez kruha. S taiko izpopolnjenimi nazori sem zlahka potrkal na nikoli zaprta vrata ženskih krogov. Ta-krat sem šele spoznal, da babji jeziki (toda oprostite z nežnimi sem nežen; zato: jezički) ven-dar niso tako zoprni, kot jih krive. Velike in male STRAN-ske potrebe Nekaj let prepozno so mi končno vendar priznali, da sem zrel. Kaj zdaj? Imel sem rad jezike — zlasti Tebe, draga slo-venščina! Tako sem postal klin v dolgi lestvi našega najvišjega slovenskega tehnično - izobraže-valnega podjetja, klin, na kate-rega tako radi stopajo. Včasih se kar bojim, da se bo odlomil! Ze pri prvem predavanju sem spoznal ničevost svojega znanja. Strgal sem list iz še ne-dotaknjenih skript in jo ucvrl iz ka In svetlobi. Stavbinsko obla-stvo ima paziti, da se v svrhe izplakovanja vodovod, če le mo- Zadnji nasvet V svrho uživanja blaženih spo-minov na Franca Jožefa, prvega ekspeditorja tehničnega duha v Slovenijo, je čim več lepih slo-venskih besed, po naše zaviti in uporabljati: kangla, volb, hala, kuplunga, drejer, kurčlus, aus-puf, šraufnziger, šine, mašinfi-rer ... in tudi je slovensko ob-stoječe z nemškimi izpodriniti. Učen kolega mi je pred krat-kim svetoval, naj uživam do »na-svetlodanja« pravopisa poleg tehničnega jezika tudi telečji jezik, Izjavil je, da sta nekako sorodna. Ni me speljal, zdi se MI ZELENI CAR in onesa Nvkaj vtisov » letošnjih brucovanj »Prej pa ne gremo dam* (Slov. narodna) »Nebo in zemlja vinu sta prijazna. Sovražiti ga — ni to misel blaznaf* (U Tai Po) Opomba uredništva: Ne bilo bi prav, če ne bi pi-sali o brucovanjih, ki so tako važen (finančni in moralni) faktor v našem študentskem Koreji, kaj je nedolžnost, nje je poteklo po tistem čle-kakšna je razlika in kakšna nu, ki pravi, da morajo prav-ni...? ne osebe za mir inu red skr- Eni brucujejo intimno, dru-gi javno (beri: financno). — Elektrotehniki so se zbrali v raenzi MLO. Bruce so »elek-trizirali« in »rontgenizirali<, iščoč šibke točke ter merili bruculjam >o-ino« nog. Vse je bilo na elektrotehničnem vi-šku, razen vina, ki je bil pre-več elektroliziran. Pa nič zato: tihožitju. Naš reporter (ki mu Leč elektrol na srečo nismo dali naših fi- brucmajorji so vseeno ome- dlevah ™ P".rejah viteske na nančnih sredstev razpola- goCe, direktno v stranišče na-P€lje. Hrambe za jedila je pra-vlloma ločeno od stranišč na-pravljati. Sedalnik za izrabni-ka je statično točno dimenzi-onirati in zgoraj navedenemu upad v luknjo preprečiti. Stav binski graditelj je docela odgo-voren za sigurnost oseb v stra-nišču delujočih. Izvršiti je...« Ves strasten sem postal za ta prelepi jezik. Od starih bajt sem si izposodil skripta in se zagri-zel v študij. Stroka me ni zanl mi, da sta celo v nekakšni »krv-ni« zvezi, kajti tako milo se dopolnjujeta. Telečji je za pre-bavo celo nekoliko boljši. Sirno reportažo. Toda, kaj more on za to, če svet nori, ali je bil »mrtev-pijan« ali pa »mrtev-zaljubljen«, in v njegovi beležnici so ohranjeni le skromni zapiski, ki jih ob-javljamo z opombo: naj vara ne služijo za vzgled, ko nam boste poročali o vaših brucov-skih večerih. Tudi imena reporterja ne morerao objaviti, ker se še ne zaveda in tudi »os. legit.« nima več. Pravi, da je neko jutro domov grede sestavljal reportažo za nas, pa je bil preglasan in ga je član LM prosil za avtogram... Zeleni carji, njih asistenti in brucmajorji v bolj ali manj okusnih »opravah«, ne-usmiljeno zaslisujejo zmedeno in zardevajočo brucad, ki po-hotno mežika, ko gleda čaše na cesarski mizi. Vsi so raz-očarani, saj to >zelenovje< ne ve niti osnovnih resnic živ- njih samo na zamašek od Ra-denske stopil, pa ga je imel že toliko da so morali poiskati rezervo. Slavisti in »primerjalci« so bili bolj intimni in so se sko-raj skrivaj zbrali sredi tedna prav tam ter najstrožje za-branili prihod vseh >žen< in >mož«. Agronomi so bili tudi letos na brucovanju. ikklii Njbljš beti v poznih nočnih in zgod-njih jutranjih urab.... Rudarji — v stekleni dvo-rani »Uniona«! 'Tudi metalur-gi so imeli čast biti tam in prvič poslušati rudarsko him-no. To brucovanje je bilo pravzaprav le generalka za j>skok čez kožo«, ki bo v ja-nuarju. Na ta »skok« so bili povabljeni visoki gostje in prestavniki 92 podjetij, ki so svoje predstavništvo finančno primerno utemeljili (o Samo-pomoč, oblizni se!!). Biologi — strago zaupno, baje v >Kazini«? Geodeti, so bili brez finanč-nih šans in so brucovali kar med domačimi stenami insti-tuta. Zmenili so se, da bodo na srednjih šolah propagirali geodezijo med nežnim spolom, da bi v bodoče lahko plesali >visokokvalitetni«. Najboljše je bilo tisto, zaradi česar so se vsi zbrali — vino. In zbor-ka (pokušnja) vin je očarala tudi najbolj zakrknjene. Tn ^ase! >Kelnerji< z metuljčki in »kelnerce« v belih pred- Pedagogi et Comp. psihologi za zaveso intimnosti — menda tudi v »Kazini«?? Program gradbenikov je za-dovoljil publiko^ ki je v so-boto po dežju pnplula v MLO. Rontgen je pokazal, da imajo tega pa ni bilo. Vsekakor pa asfaltirana cesta k finaufne-mu uspehu. Strojniki so svoje prvo po-vojno brucovanje postavili na zelo visoko raven — na ljub-ljanski Grad. Ker je Ljub-ljani grozil neke vrste lokalni vesoljni potop, so lahko prišli >klanfo< ali kaj po-dobnetra. Kot pravijo. so or-ganizirali tudi privatni dvoboj In končno germanisti. O tem brucovanju sta le dva zapiska v reporterjevi belež-nici: >Zenstva ko listja in trave< in »Odšel že ob enih«. ljenja: ...kaj je bniceloza, ]e tisti ki so imeli čolne - vsi kdo je fizkulturni referent na : SREČNO NOVO LETO ostali, ki pa so nameravali priti (beri: ki so že plačali), pa ... pač niso imeli čolnov niti galoš. Zato so tisti redki - predavalnice. Na srečo ni bilo mala, le jezik, ta vilinski jezik zasedeno... Da bi mi res nič ne ušlo, sem se »aboniral« v prvi klopi blizu vrat. Predavanj si nisem zapiso-val in s papirjem sem se zala-gal le za STRANske potrebe. Custven človek sem in ko sem vedno znova poslušal še nesli-šane jezikovne igre predavate-Ija, me je prijemalo in stiskalo. Tako sem hodil na predavanja, poslušal »z vs«mi štirimi« in po-mižikoval od užitka. In moja zvesta slovenska bobenčka sta strastno podrhtevala ob prele-pih slovensko-tehničnih motivih. Nekje sem bral... Prl Izrabi stranišča Jc lastnl-ku paziti na predpise o tem ob-stoječe in je isto največ trikrat preko dneva jednolično dovoliti uporabiti. Isti ima za snago skr-betl in mu je gornjega izdatno prezrakovati. Svakemu stranišču je skrbeti za zadosten dostop zra- Tu je konec zapisnika o brucovanjih. V beležnici pa smo našli še nekaj privatnib. izbranci. med katerimi je bilo beležk planskega značaja (naj celo tudi nekaj deklet, bili nam g. reporter ne zameri!), prisiljeni slovenski... Do vratu sem zlezel v tehnič-no leposlovstvo. Ni še minil se-mester pa sem prebral že vsa zbrana dela naših tehničnih kla-sikov. Nekoč sem v tehnični knjižnici zahteval pravopis. Dali so mi prašen Slovenski pravo-pis iz leta 1950. Razsrdil sem se... Poromal sem do naših najvi§-jih instanc in povpraševal veli-ke može, kdaj nameravajo izda-ti naš tehnični pravopis in slo-venski slovensko-tehnični slovar. Osupnili so, jaz pa sem spoznal, da sem se nekompetentno vme-šal v SAMO NJEGOVO stvar. se na tajni dokumenti, ki so bili za N«mce velike vojaške in politič-ne važnosti. Dokumenti so izgledall po-vsem pravilni, nikjer ni bilo ničeaar, kar bi lahko potrdilo sum, da so le podtaknjeni od Angležev, česar se je posebno bal von Pappen. Bili so pravi originalni dokumenti, prefoto-grafirani in sedaj razviti v neTn-šlti arnbasadi v Ankari. Cena ni bila previsoka in usluga, izvr-lena P^ajhu, je bila n^eprecenljiva. Niti eden od dokumentov ni bil starejši od 14 dni. Prefoto-grafirane so bile depeše, ki jih je angleško zunanj« ministrstvo bi Turki začeli s tako imenova-no oboroženo nevtralnostjo, na podlagi katere naj bi Turki koncentrirali svoje Čete v Tra-kiji v pretnjo Nemcem, ki bi morali na svoji strani podvzeti Enaintridesetega decembra ti-soč devet sto devetindevetdeset je izšla popoldanska izdaja Tri-bume že ob 11. Tako je vseh 71.000 naročnikov dobilo list že taikoj po kosilu... Tribuma — izdaja ZSJ... Iz-ha ja 2 krat dn«vno... na 24 straineh. Cena 3.5 din — za čla-ne ZSJ brezplačno —. Naslov urediništva: Studentsko naselje, stavba 7, levi trakt, 28. nad-stropje, de&rua, sobe 124—162. Televizijski kontakt številka 24-388-4253. lnterno 1382. Tiska tiskarna »Studentsko naselje«.) Na p Cm Moyzitsh v an- ui lzvedeh ničesar, niti o drugi gieščini) obravnava gornje do- nitj ° na2l0 naraščajoči godke, ki smo jih v skrajšan. iskanju ugotovili samo to, da godke, ki smo jih v skrajšan. gre verjetno za neko vojaško udarni moči sovjetske armade. obliki priredili za naš list. Po-akcijo. Več jira ni uspelo izve- J° so spoznah eno in drugo, j« dobne sestavke nameravamo ob- deti. Intervencija — »ačetek konca Ko so Nemci izvedeli iz Ci-ceronovih dokumentov, da Tur-ki popušeajo Anglež^em, je von Pappen prote&tiral pri turški vladi. bilo že davno prepozno. Kakšne koristi ,je prinesla Nerncem Operttcija Cicero Operacija je stala Nemce 20 tisoš pravih angleških funtov in. blizu 300.000 ponarejenih. Tako javljati tudi v bodoče. OGLAŠUJTE VTRIBUH!! nja vin s sedmih planetov. Igra simionični jazz orkester »Mars-star«. Javite se dames do 17.00 h na telev. kotakt. št. 120-5423. 80455. Popust običajen. Studenti Visoke šole za med- . planetarno diplomaciijo vabijo na brucovanje, ki bo na novo-letni večer y sindikalni dvoranl satelita št. 43. Pričetek ob 20. Temne obleke. Direktna zveza ob 17 h iz Berna. Popmst 98 % za člane ZSJ. Zvezna vlada marsovske fede-raoije sporoča, da na Marsu ne bo zabav oib priliki zemeljskega Novega leta, ker je zaradi vo-litev v piaiietno skupščino pre-povedano točenje alkoholnih pijač. Delavsiki svet medplanetarne potovalne agencije (FiLiala Zemlja) priredi krcžno potova-nje okrog planeta. Udeleženoi (katerih število je omejeno') b'1-do d:ne 1.1. 2000 ob 0.00 v Lon-do^nu, Moskvi, Tokiu, San Fran-ciscu in New Yorku. Cene obi-čajne. Kmetijska delovna zadruga W-34583 na Veneri bo organizi-ra!a veliko vrtno zabavo za 2,e-meljske študente. Direktna zve-za ob 15.00 iz Skopja. Cene zmerne, venerska vina in diivja-čina. Pionirslki Svet ZSJ — odd. za medplanetarne zveze obvešča, da bo dedek Mraz (gost s Sa-turnusa) daties ob 17.35 obiskal naše Studentsko naselje. V dvo-rani »Dom igre in dela« bo raz-delil danla otrokom študentov, Skupina atomistov (VII. let-nik) ima obvezen sestanek v mali predavalnici atomskega in-stituta CVečna po-t 54) točno ob 16.40. PogovoriM se bomo o umetnem ognju na satelitu šte-vilka 15. Vsi gozdarji, ki so na praiksi na Veneri (Tropki gozd M-4-3201), naj pridejo danes ob 15.00 (brez četrti!) na koto 342-831. Združenje bo organiziralo nji-hov' prevoz brezplačno. Povra-ick 1. 1. 2000 do 22 ure, Odtoor za proslavo Novega le-ta 2000 — ZSJ ljubljanske uni-verze prireja veliko novoletno zabavo v VeJiiki kinodvorani na Studentskem naselju. Ob polno-či bo govoril kolega predsed^nik o nalo^gah v bod-očem letu. Pri bogatem programu bo razen d^o-mačih študentov sodelovala skupina študcntov 'z Jupitra in. tudi zbor Sloven&ke Pilharmo-nije, Zabavmi jazz orkester »Radio—Slovenija«, Dramatski ansamibel ljub!:anske televizij-ske postaje ter pevci Ijubljan-skega operetnega gledaliišča. Pri reditve se izjemoma lahko ude-ležijo tudi člani LM. Začetek točno ob 22. uri. Pred zafoavo bodo v mali kinodvoraTii na Studentskem naselju predvajald najnovejši film (Proizvodnja: Filmski Univerzitetni Klub) »Srečno Novo leto 1953!« — zgodovinska komedija o novo-letni zabavi ljubljanskih štu. dentov leta 1953. .. ..,(2e danes lahko trdimo, da too to klaivrn film..,}, pospraviti znatno zalogo. Mnogi so oglušeli, pa ne od glasbe, ki je sploh ni bilo, iemveč od viua in vsi so enoglasno izjavili, da je pot z ljubljanskega Gradu nevar-nejša kot >plezarija< na Tri-glav. Pravniki so se po členu tem in tem in v imenu zakona zbrali v dvoranici ŠKUDa. Ti so baje uničili največ vina. Še nekaj dni po tem so viseli paragrafi po stenah. Brucova- citiramo: »Kupi zobno pasto. Oddaj pismo. Napiši prošnjo za samopomoč...« Brucovanja so ga tako iz-črpala, da nni res ne kažo drugega, kot da se obrne na samopomoč. Le na žalost je Samopomoč le samo — in ne pomoč 92 podjetij! Res čuden je ta svet, se vina in iger se mu hoče za vsako ceno, pa četudi je treba zadnje spodnje hlače prodati v komisijo... STENICA Dedek, poišči mi bolho Nekje stoji čudovito velika hiša. Na zunaj ni lepa, sknva pa v sebi neprecenljive zakla-de. Ne zlata ,srebra in ne dra-guljev, temveč take, ki jim marsikdo zaljubljeno zaSepeče: »Ti si mi vse! Ti si moj zaklad!« Zakladi! Cudoviti zakladi! O tem vam govore vratarjevi las-je. V hišo je prišel le malce si-volas, po enem letu pa je sko-raj ves že siv. Mar so res temu počenjajo vaše šarmantne mla-de dame za svojimi neometa-nimi stenami! Morda še ne veste, katero hi-šo mislim? Pomagati vam ho-čem. Z Gradu se odpira očem prelep razgled po beli Ljublja-ni. S prostim očesom najdeS v jasnih pomladnih dneh ln po-letnih jutrih vse markantna točke: zeleni Golovec, vojašnl-co, kolodvor, Zvezdo, Univerzi- krive ljubeznivo deklice, ki ži-ve z njim pod eno streho? Res je in še kako res! Le poglejte, kakšne dolžnosti ima on po nji-hovem mnenju: — Dedek, daj mi »čik«! — Dedek, ošpiči mi svinčnik! In dedek živi v stalnem stra-hu pred tem, kaj ga še čaka. Kdo more vedeti, česa se bodo nadobudne gospodične in gospe spomnile in ga prosile za kako novo uslugo in kako bo ta lz-gledala? Kot kavalir seveda ne more odreči nobeni prošnji nez. nega spola. In zelo se žrtvuje, ko mora poleg rednega dela opravljati tudi povsem neplan-ska opravila. In kaj bo šele pri-nesla bodočnost...? — Dedck, prinesi mi drva! — Dedek, poišči mi bolho! — Dedek, zapni mi modrček! Ce nimajo usmiljenja z njim, ki nosi že šesti križ po svetu, kaj bo šele z vami, mladi mož-je, ki tako željno postopate okrog te zaklete hiše in komaj čakate, kdaj bo napočil veliki dan, ko boste mogli odvesti lz-voljenko svojega srca za večne čase s seboj Ker za vas v to hišo ni vsto-pa, žal ne morete vedeti, kaj tetno knjižnico in Tromostovje. Ce zavzameš ve^ji radij, se oko spočije na dolgočasni ravnini Ljubljanskega barja, preskoči na Studenec, 2ale in na okroglo stavbo Akademskega kolegija, še bolj v ozadju se ustavi na Smarni gori in čisto počasi pri-de in se zapiči za hip v Rožmk in v neometane dolge hiše, ki se stiskajo pod njim. Srečen te-daj oni, ki ni tako srečen, da bi imel daljnogled. Kajti ne bi mogel odtrgati oči od nepozab-ne slike, ki bi ga mučila še vse dni in noči... (Opomba: pravila!) Izjeme potrjujejo Nagradna kri&anka K U P O N ŠT. 1 Imein priimek...._ STRAN 8 »TRIBUNA« STEV. 4 m. Vstavi v gornje vrste črke AA AAAAAA, C, C, D, EEEEEEEE, IIIIII, KKKK, LLL, NNNNNN N,P, R, SS, TTT, U.VV, ZZZ tako, da dobiŠ besede naslednjega pomena: 1. steklenica, 2. planinski cvet, 3. filmski izraz, 4. cestna zgradba, 5. slabe vol)e, nerazpolo- IV. žen, 6. Šele pridejo na univerzo, 7. polnadstropje, 8. slov. pisatelj. Če bo vaša režitev pravilna, bo-sre čitali novolctno sporočilo Tri-bune iz Julijskih Alp v navpični, močneje obrobljeni vrsti od I — II in III — IV. Jngoslovanskft filtnskn statistika Pred vojno je bilo v Jugosla-vija 413 kinodvoran, danes jih je 1082. Sedaj pride 50 prebivalcev na 1 sedež v kinodvoranah, pred vo,ino pa je bilo 120 prebivalcev na 1 sedež. Leta 1939 je bilo v kinodvoranah 20 milijonov ob-iskovalcev, Leta 1950 pa nad 50 milijonov. Leta 1939 je bilo v prometu 4-krat več filmov kot sedaj. Stevilo filmov, ki jih kupujemo v tujini, sedaj ne narašča. L,eta 1945 je bilo v tujini kupljenih 217 filmov, leta 1951 pa le 64. medtem ko so v istem letu iz-delali doma kar 9 umetniških filmov. Popunt na želevnid velja tudi v januarju Po obvestilu Glavne dlrekcije jugosiovanskih železnic bodo ob-jave za 92% popust na železnici veljale še v mesecu januarju vendar pod pogojem, da potnik nastopi pc-tovanje že v mesecu decembru. Ceprav še nimamo odloka Glavne direkcije o popustih na železnici v prihodnjem letu, bo-do verjetno študentom pnznane objave za 92'W, znižano vozmno tudi v letu 1953. Glede tarif za prevoz potnikov je Glavna direkcija mnenja, da bo mogoče na relacijah pod 50 ki-limetrov in nad 600 km cene pre-vozu znižati. Želite znati stenoffrafijo Zveza študentov bo organizi-rala tečaj za vss, ki bi se želeli naučiti stenografije. Ne zamudi-te priložnosti in se prijavite takoj v uredništvu »Trvbune«. Ce bo dovolj prijavljencev, se bo tečaj pričei v januarju, zato nikar ne orilašajte s prijavatni. Sestanek vseh prijavljencev bo v petek 9. Januarja 1953 ob 20. uri na UniverzL Obveznikom predvajaške nagrado« Vsi tovariši in tovarišice, ki želijo tekmovati za »Prešerno-vo nagrado«, naj predajo svoja dela najkasneje do 8, januarja dekrsnaiom svojih fakultet. Na-grade bodo pcdeljene ob oblet-nici Prešernove smrti Svel iz prosveto 1n kulturo LBS sporoča, da je bil glede opravljanja izpiiov iz predvo-jaske vzgoje sklenjen nasiednji dogovor med Svetom za zna-nost in kuituro vlade FLRJ in JLA: Studentom, ki predpisanega izpita ne opravijo, se semester ktjub temu prizna in se morejo vpisati v višji semester, ne bo pa jim po končanem študiju priznana pravica do skrajšane* ga vojaškega roka. o • c če ti črna mačka steče čez cesto da kupiš srečko državne loterije FIRJ, da prideš do sreče Na željo velikega števlia bral-cev objavljamo v današnji šte-vilki Tribune nagradno križan. ko. Rešitve je treba poslati naj-fcasneje do 13. januarja na na-slov: Uredništvo Tribune, Ljub-ljana, Trg revolucije 11. Izžre-bani srečneži bodo prejeli sle-deče tri nagrade: 1. John Priestly: Dobri tova-riši, 2. Kemični svinčnik, 3. Ignazio Silone: Fontamara. Zrebanje bo javno in se bo vršilo 13. januarja ob 5 popol-dne v prostorih Uredmištva Tti-bune. Vodoravno: I. Ze!o trd ka-mcn; 6. dol hi.še; 10. naš znani zn«n-stvenik-kpniik; 18. del mišire; 21. naS jezikoslovec; 26. pi)vrnlno-osebni zaimek; 27 del pohistvfl; 29. musli-niansko moško fme, tudi ime koman-danta severnoameriških oboro/einh sil; 11. pora, na ka(eri j© najvefji istronomski observatorij; 52. nerab-Ijeno; 13. prebivalec st-vernovzhodna Nemčije; 11. kenučni siinl)»l za red-ko. svincu sorodno kovino; »ft. gora na Halkidiki; 1$. srnmnvanje; 40. grenka zdravilna rastlina; 41. niazi* (01 42. strnu; 44. aznačbn na madžar-skih železniških vagonih; 46. grški bog vojne; 48. mnsimmisko moško ime; 50. vojaški položaj; 51. žensko irae; 52. oblika slntiila iti; 53. velika koreiska reka (nnrobe)s 55. ogljikov vodik — sprpmlj«»*nlec nnffe; 5?. ofo-fek v Kvtirncrju; 59. najmanjši delcc kemifne prvine: 61. itali j;i nski de-nar; 62. velik o^enj; 6?. dnn v tedmi; 65. in 123. sporocilo bralcem; "0. pri-trdilnira; ?1. zlomi, razbije; 72. skrajšano žensko ime; 75. ora (ifa-lijanski); 74. osnovno pravilo elek-tro-dinamike; 77 inici«lki slovcnske-ga pisatplja; "8. kra] v sevcroza-hodni Srbjji; 80. izreden pojav na soncn; 84. podzemna flval; 85. pred-sednik francoske vlade (fonelično, nnrobe); 86. lesne rastline; 89. oseb-ni zainiek; 90. gliisbeno delo, 91. strupena kafa; 92. oblika glagnla iti; 93. mesto v Kaliji; 94. dva razli?na «og!asnikn: 96. veznik; 97. inicialki slovenskega pi«a(elja; 98. prioslreno; 100. reka v Rnsiji; 103. diktator v slarem Hiinn; 106. reka v Franciji; 109. skupina ptic (narobe); 112. pra-staro ineslo v spodnji Mezopoiamiji; 113. kratice za brilunsko vojno /ra-koplovsfvo; 114. mesto v Lnxembur-gn; 115. vns pri Ljnbljnni; 116. ipan-ski spolnik; 117. tnje moško ime — oseba Gogoljeveistn romana; 119. la-tinski predloe; 120. osebni zaimek; 121. poldragi kamen; 123. glcj 65. vo-doravnn; 141. žensko ime; 142. vei-nik; 143. prškn nporniška orpiiniza-cija; 144. del pluve; 145. ribje jaj-čece; 146. reka v švici; 147. vrsla prosa; 148. predlog; 149. del kolesa; H0. jioželenje; 153. dva en<olgar<>ki Makedoniji; 210. gora v Snm.idiji; 212. lalinski pred-log; 213. veliko nabajališre zlata v Avslraliji; 215. zgodnvinska država v Mali Aziji; 216. ogljikov vodik z dvojuo vezjo; 218. snov; 220. prista-nišče v južni Turčiji; 221. uekaj, kar spada zraven; 222. velemesto v Ka-litorniji; 223. židovski kralj v sta-rem veku. Navpično: 1. grška črka; 2. kartaški izraz; 3. partijski foruin; 4. žcnsko ime; 5. diplomatski akt; 7. itnliJKiiski spolnik; 8. reka v severni Neračiji; 9. teža embalaže; 11. vez-nik (iiurobe); 12. del slrehc; 13. pla-ninsko cvelje; 14, pridelovalnica so-li; 15. organska spujina; 16. otok v Irskem morju; 17. on (nemškil; 18. del telesa; 19. žensko ime; 20. ka-zalni zaimek: 21. spremljevalec bli-ska; 22. svelilo; 23. del kolesa; 24. keinični simbol za amerieij; 25. del slovenske Koroške; 28. jamstvo; 30. jugoslovanski šahist; 52. pritok Wi-sle; 33. preveč svetniški; 35. južno-ameriška vrsta čaia; 37. soriMlpJca; 39. sorodnica; 41. slovenski indusirij-ski center; 42. prepoln strahut; 43. glasbeni instrument; 44. prituk Dra-ve; 45. mangan vsebnjori mineral; 47. ntK-ne plice; 49. del ust; 51. pri-jelen; 52. rastlina; 53. elekjricno nabit delec snovi (narobe); 54. an-gleško otooje; 55. budlika (srbohr-vatski); 56. naslov za neznano osebo; 58. grška orka; 60. živalski glas; 61. frnncoski spolnik; 62. tja (y nareč-jn)r 63. inicialki slovenskega pisate-Ija, rojenega v Mengšti; 64. kraj v hrvatskem Zagorjii; 66. glej 203. vo-doravno; 67. pravi povzročiielj ma-larije; 68. nerabljeno; 69. dva raz-lična samoglasnikn; 74. vrsta pesnit-ve; 75. vinska rastlina; 76. števnik; 78. pamet; 79. pogojna rlenica; 8«. veznik; 81. predlog (narobe); 82, knrtaškt \7,rnz; 83. prprfloR; 84. rtr-nik; 87. otok v srednjem Jndranu; 88. vas nn Gurah na Koraške^; 94. vrsfa rastlin; 95. popotna *rrn/.ba v pnščavi; 99. clva različna saglnsnika; 101. osebni zaimek; 102. mestece v skrajnem severozahodnem deln ČSR; 103. brez razmišljanja; 104. kemični simbol za lahko kovino; 105. simbol za dragoreno kovino; 106. čevelj; 107. niknlnirn; 108. kemični simbol za lahko kovino; 110. kazalni zaimek; 111. gora v centralni Bosni; 112. slo-venski zgudovinar; 118. del glave (narobe); 119. srbsko moško ime; 122. odtenek; 123. jii/na trdolisfna rast-lina; 124. gradivo; 125. rasist — predsednik južnoafriške vlade; 126. elobokomorska žival; 127. grška čr-ka; 128. svojilni zaimek; 129. označ-ba za večjo os optičiie indikatrise; 130. element z najvišjo atomsko te-io; 136. raj slurih Slovanov; 13?. zluto (francoski); 158. sibirska rekaj 139. naša avtomobilska tovarna: 140. del gledališča; 150. padavina; 151. malo (v koroškem narefju): 152. vzgojna ustanova (narobe); 154. iz-najditelj bencinske varnostne sve-tilke; 156. ladjedelniške naprave (na-robe); 157. reka v severni Nemčijij 159. premogovnik v Mežiški dolini; 161. pripadnik izumrlega naroda; 162. latinski veznik; 163. predstavnik pa. riškega podzemlja; 164. oziralni za-imek; 165. predlog; 166. sorodnik; 167. nedelaven; 169. glej 24. navpič-no; 170. poljska reka; 171. pripravna za oranje; 172. kaznini zaimek; 171. rimski filozof; 174. razpiodna klica nižjih rastlin; 176. riževo žganje; 177. poseben kroj za plašče; 1"8. nepri-jefno: 1S0. slažbeni naziv za IrsKOj 182. defekt, napaka; 183. krilata ži-val: 184. jezero v Abesiniji; 186. iz-nnjditeij eleklrosfatičnega čistilca plinov; 1S7. rasllinsko ma«Ir>; 1S9. državna imovina: 191. iznajditelj di-namita; 193. vprežna žival; 194. \rsta sladkovodne ribe; 196. grad «b Dra-vi v Halozah; 198. vrsta zimske sola-le; 200. osebn >z romana »Dessti bra<«; 201. trdnjava nad Solinom; 204. časovna enata; 205. zgodeni 206. fme zft phanejrn tnla; VC. pošerfnjf? 205. točka l najbolj sevsrp.o ali naj-bolj jnžno lpgo; 209. beograjski fed-nik, tudi zgodovinski kraj v Dal-maciji; 210. rinitki pozdrav; 211. žen-sko ime; 213. kraj v zahodni Srbiji, v okoliei kalerega so znani pojavi niklja; 214. osebni zaimek; 215. "gr-ška črka; 217. glej 125. navpično; 218. dva rnzlična samoglasnika; 219. vzklik bolečine. I ZANIMIVOSTI IZ TEHNIKE I&koriščanje sile niorske vode V preteklem stoletju so si učenjaiki in tehniki prizadevali, da bi v toplotoih strojih i23kr>ri. ščali toploto, ki je akumulirana v topli morsiki vodi. Da je to nemogoče, je dokazal Francoz Carnot s svoj'im »krožnim po-stopkom«. Toda energija Vode ni šla iz glave marsikateremu učenjaku. Tako so prišli na idejo toplot-nih črpalk, to je naprav, ki kombiniiTane z elektromotorji in kompresorji, izkoriščajo to- Medicinci — taborniki (Nadaljevanje > 4. stranl) In načrti? Spet bomo uvedli strokovna predavanja za naše člane, po-sredovali pa jih bomo tudi ta-bornikom Crnega mrava. Skup-no s Sekcijo za športno medi-cino bomo organizirali tečaj prve pomoči za tabornike iz nižjih letnikov. V programu smo uvrstili tudi spoznavanje zdravilnih zelišč, kar bo zlasti koristilo našim pionirjem-tabor-nikom v poletnih mesecih. Ure-dili bomo sanitetno službo v taborniških organizaci.iah in da-jali sanitetne referente za ta-borenja. Dali bomo svoje pred-loge za Zdravstveni statut ta-bornikov. Pripravili bomo po-ljudna strokovna predavanja za Ljudsko univerzo Crnega mra-va. V naSe živlienje bomo uved-li čim več tabornižkeg.^ duha in priredili Čim več izletov. Pregledali bomo članstvo Klu-ba in nedelavne člane izkiiu-čili tako iz Kluba kakor iz ZSJ, kajtl številk ne rabimo. V naše vrste bomo uvedli strogo dfsci-plino za izpoinjevanie naiog, lzvrševanje sklepov St^tuta in udeležbo na sestankih. Kot sek-clja ZSJ se bomo udeleževali vseh njenih akcij. Vsi člani Kluba se bomo naročili na 5tu-dentski list »Tribuno« in vani pridno dopisovaii. V decembru bomo položili prvi taborniški izpit. ploito vode in na ta na^in pri-hranijo mmogo dragoce>nih go-piv. Take naprave so zelo raz-vili Svicairji, ki jih uporabljajo za gretje celih naselij,, velikih stanovanjskiih blcrkov kopaLmh bazenov v zimskein času in pc-dobno. 'V Angliji pa 90 prišli na sle-dečo idejo: Kaj če bi ob morju postavili elektrničme centrale, ki bi jih pogainjala morska voda, b(.vlje rečeno plima Ln oseka? Tako nameravajo ob mestu Bri-stol izrabiti plikno i,n oseko, ki dosega tu 14 m višimske razlike. Na ta način nameravajo prido^ biti letno 2 miilijardi kilovatnih ur. Delo bo dovrseno v osmih letih. Električno vzletišče za letala Znano je, da potrebujejo tež-ka reakcijska letala dandanes do 1200 metrov zaleta, p>reden se labko dvignejo. Na razne na-čine so paiakušali to razdaljo skrajšati. Med vsemi možnost-mi se je, kot najboljša, pokaza-la ideja električnih vzletiš^, s katerih se , bodo tudi najtežja letala lahko vzdig^nila že po 150 metrih zaleta. Električno vzletišče je v bi-stvu asinhrani&ki motor z mno. gopolno kotvo, ki pa ni okrogla, marveč jc raztegnjena v ra^nii-no. Statonr s trofaznim vzbuje-valnim vrtilnim magnetnim po>-ljem je nameščen na nizkem vozilu, na katerega pritrdijo rep letala. Prineip delovanja takega vzletišža je sledeč: Blektričn0 magmetmo polje, ki je prej krožilo v motorju po ro-torju, sedaj, ko sroo rotor raz-tegmili, valovi vzdolž poletne proge. Ce naimestimo na letala pripravo, kii je podobna kratki-stični kletki, kakršne imajo obi-ča.1ni manjši asinhronski motor-jd, jih valujoče magnet.no polje hitro potegne za seboj in lahkr. že po kratkem času m na kiat-ki razdalji dobe hitrost, ki je potrebna za vzlet. Taka vzlfiti. šča je doslej gradila prsdvs^m tvrdka Westin.ghouse. Dolžlr.a razvitega rotorja zna&a do 500 metrov. Vgrajen je v betcmsfco vzletišče. Z idejo elektri6nega vzletižča so se že pred vojno ukvarjaii tudi na naši elektroteMMvčmi faikulteti. V tem sindslu sta bi 1 izdelami že dve dijplamisikti nalo-gi. Priičafcujem-o, da bodo naiši strokovnjaiki t0 stvar še naialie razvijali in jo preiztcušaii na modelih. Električni traktor V AngHji danes že upo-rab-ljaj > traktarje, kii jih iz daljave električmo upravljajo. Traktor je gnan od navadmega eksplo-zivnega motorja, poleg tega pa je na traiktorju še posebna na. prava na stisnjen zirak. Cio /ek, ki uipravlja te tra,ktorje, lahlco sedi v hladind senci i.n s pomočjo kontaktov naprave, ki jo drži v rakn, sproži iz radiooddajnifca različme impulze valov. V skla. du s temi irmpaLzi se spremene furnkcije zražnega motorja na traiktorju. Tako lahko orjemo ra:vne brazdfe iin ta k''i-;j •\yive obmemo plug, n^ dia bj se pre-maiknili z m«sta. Morda bodo tudi naši zadruž-niki kdaj, sedeč v senci, s časo- pisom v roki, na ta način obra. čali težke brazde nepregledivii zadružnih polj? Radar in vretneno8lovje Morda bo marsikdi vpr.išal, čemiu naj služi radar v vrame-noslovju. Vendar so izmajd''ivi vremeinoslovoi tudi radar izko-ristili v svoje namene. o vn_ močjo radarsiega oddajnikn m sprejemn&a dandane« bre^ it-žav določamo razdaljo, višino, simer i-n hitrost oblakov, k; pn-našajo nevihte. Ta o;>azov-i'.ni pripoomo<5ek bo postal za vre-menoslovje še posebno važea, če se bo mreža taikih pos^aj z.gc stila in medisebojno pcvezaia. Tovarišica! Si se že prijavila v tečaj za študentke, ki ga prirejajo štu* dentke medicine! Vpiši sc prt vratarjii univerze! (Nadaljevanj« s 1. strani) pa kljub temu nismo našli. Na-sprotno, vsi smo začutili, da utegne imeti tak sklep za prak-so negativne posledice. To trdi-tev želimo tudi utemeljiti. Pedagogika in filozofija sta v tako sorodnih odnosih, da je študij pedagogike brez temelji-tih osnov filozofije brez realne podlage. Vzgoja se je vedno močno naslanjala na filozofske nazore in jih prenašala na svo-je področje. Tudi sodobna peda-gogika se mora dokopati do trd-nih osnov marksistične filozo-fije. Se bolj pa potrjuje našo rnisel vsakodnevna praksa. Ali ni naj-bolj prirodno, da uči na učite-Ijišču profesor pedagogike tudi filozofijo? Edino na ta način bi filozofski pouk najlaže prilago-dili potrebam bodočih vzgojite-ljev. Med poukom se često po-javljajo vprašanja profesorjev: »Kje ste s poukom filozofije«, in obratno, »k.ie pa ste že s poukora pedagogike?« Vestni profesorji pedagogike in filozofije čutijo to medsebojno odvisnost. Učni načrt filozofije kot B predmet ne zahteva za uspešen študij nobene take predizobraz-be, ki bi je absolvent učitelji-šča ne imel. Nekateri sicer mi-slijo, da učiteljiščnikove inte-lektualne sposobnosti ne dosega-jo gimnazijca. Toda taka pojmo-vanja se nam zdijo neutemelje-na. Praksa jih negira, kajti mnogi absolventi učiteljišč, ki so doštudirah filozofijo kot B predmet pred vojno in po njej, so se pri proučevanju tega pred-meta zelo dobro izkazali. Ob teh mislih, ki jih je izob-likoval naš razgovor, se čutimo dolžne prispevatj svoj delež k čim boljši in pravičnejši uredit-vi študijskega sistema na naši fakulteti. Zato smo zaprosili pri-stojne organe, da u^oštevajo na-še mish in nam omogočijo vpis filozofije kot B predmet. Studenti pedagogikg