Poštnina plačana t gotovini Leto LXXI* št. 32 LJnUfana, četrtek It. lektaaila 19)8 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike — Inseratl do 80 petlt vrst a Din 2. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat & Din 3, već jI Inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN tTPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva oUca štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska o* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Obisk regenta Horthv ja v Varšavi s Okrepitev zvez med Poljsko in Madžarsko Uradni obisk madžarskega regenta Horthyja }e bil včeraj zaključen — Uradni komunike poudarja učvrstitev tradicionalnega prijateljstva med obema državama Varšava, 10. feb. A A Madžarski regent Horthv. k: se mud' na uradnem obisku v Varšavi, je včeraj obiskal maršala Rydz->- : - m. snai H e ^rre-e" ct.Vnc^. ta-lijanskega in avstrijskega poslan ka Opoldne je biio v kraljevem dvorcu kos;lo. ki ga je priredil predsednik republike M *ci-cki. Udeležilo se ga je 100 gostov Med gost- so bih tudi danski princ Axel. kardinal Hlond. krakovski podpredsednik Kviatkov-ski. runanj! minister Beck. člani vlade madžarski poslanik in druge odlične osebnosti. Zvečer ob 21.35 se je Horthy odpeljal iz Varšave. Do poljske meje ga spremijo člani Te^ovega poljskega spremstva. O obisku so objavili naslednje uradno poročilo: Obisk njegove vutokost kralievskega regenta Madžarske pri predsedniku poljske Obisk angleškega kralja v Pariza bo največja manifestacija zavezništva Komentarji pariškega in londonskega tiska Pariz, 10. feb Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta bosta doživela v fraicossi prestolnici tope sprejem. Oba dobro poznata Pariz, kakor se ju tudi Pariz dobro spominja Kot vojvoda m vojvodinja VorJia sta sedanja britanska suverena obiskala meseca junija 1931 kolon: isko razstavo, 'eta I sta pa prišla v Pariz na obisk. Okoli-sč.na. da brtanska suverena obvladata francoščino ;n da se mladi princesi učita tega jezika, bo se povečala priljubljenost, ki jo už\a;o visoki gostje v najširših slojih francoskega prebivalstva London, 10 feb Listi pišejo zelo obširno o - i^kem potovanju arg'eske vladarske dvojice v Francijo in naglasajo. da bo ta obisk dokazal, kako tesno prijateljstvo veže \-giijo in Francijo Desničarski in levičarski Tisti soglasno izražajo svoje veselje in popolnoma odobravajo sklep vlade in kra ijevskega dvora Konservativni »Evening News* piše. da mora vsakdo pozdraviti suverenov obisk v Parizu. Zaradi tesnih zvez s Francijo mora roditi ta obisk samo ugodne sadove. Stara navada je. da m sosedi obiskujejo, vendar pa tokrat to ne bo samo obisk protokolarne vljudnosti. Liberal »Star« piše. da v Franciji dobro vedo. kako sta angleška suverena v kratkem času postala priljubljena v Angliji Slično navdušenje bo prevzelo republikansko Francijo, ko bo pozdravila angleške suverene. Med Francijo in Anglijo ni vprašanj, ki b: jih morali skrivati z uradnimi an^mi obis4ci. Prijateljstvo med obema državama je trdno in bo s kraljevskim obiskom postalo še močnejše Tajna pogodba med Anglijo in Ameriko? Skupen nastop proti Japonski ljondon, 10. febr. br. Znani ang'eski učenjak m strokovnjak za vprašanja Daljnega vzhoda prof. Murrav je imel acoči v klubu nacionalne liberalne stranke predavanje o japoasko-k tajski vojni In položaja na Daljnem vzhodu. V svojem govoru je naglas" 1 da vsa Anglija kip: gneva nad brezobzirnostjo ln brutalnostjo Japoncev. Vlada pa bi morala javnosti natopiti čistega vina in pojasn'ti javnosti, kakšno je prav za pr?v njeno pravo stališče. Senzacijo pa je zbudila njegova izjava, da obstoja med Anglijo in Ameriko tajna pogodna, po kateri se je Anglija obvezala podp.rati vsak postopek Amerike r_a Daljnem vzhodu, da se napravi ko- nec japonskemu izzivanju. Nesv Tork, io febr. Sovjetski veleposlanik Trojanovski je včeraj govoril v C "nape: HeAu pred studentskim društvom vseučilišča v Severni Karpliru, Poudaril je, da se lahko redimo iz sedanje napetosti samo na ta način, da bi se sporazumele Velika Britanija, TJSA in Sovjetska Rusija, ki bi se odločile za podporo Kitajski in jo tako refrle pred Japonsko Tro Jano vski je nato obrazložil razmere sov-et-ske notranje politike. Amensk politični krogi menijo, da je ta govor odkrita propaganda za komunizem, das: so se v raznih krogih začeli boriti proti sovjetski propagandi v TJSA. Angleška spomenica Italiji Anglija želi razčiščenje vseh perečih problemov in sporov z Italijo London, 10. febr. br. Ob priliki včerajšnjega .sestanka italijanskega poslanika Grandija z zunanjim ministrom Edenom, je angleški zunanji minister Izročil italijanskemu poslaniku obsežno spomenico, ki ■asa aexjv\ -eniat xrdgOv c umih v. ybfstkp se ran asa na vsa pereča meonarodna vprašanja, zlasti pa na vprašanja, ki so sporna med Italijo in Anglijo. Ta spomenica bo tvorila osnovo za nadalievanje pogajanj, ki se bodo pričela v najkrajšem času. Pariški tisk o izgledih pogajanj Paru. lu. febr o. Tudi v pariških političnih krosfh so se prične šinti n. zanesljiv.h virov veeii o priora v l ja jočem *e zbližan ru med Italijo in Veliko Britanijo Angleški poslanik v Pariza Phipps je bil davi pri Del-bosu m na ;e podrobno informiral o dosedanjem rarvoiu ital:jansko-amzleških pocajanj. kakor tu dri o vsebini razgovorov, ki sta j h tinela zadnje dni anizlaški zunanji minister Eden in ital janski poslanik v Londonu Dino GrandL >F;tfaro< zatrjuje, ia so zlasti italijan*ko-anr —razgovori o Španskem problema že znatno napredovali in bodo morda tudi usodno zaključni Amrliia hoče razčistiti vprašanje tujih prostovoljcev v Španiji in problem mednarodne kontrol* v španskih vodah že do konca teea tedna <*> bo Italija v celoti pristala na angleške načrte o um k u tnjib oroMovol kvv rz §pani?e. ie prič«kovati, da bodo države, ki <*> zastopane v odbo-Ijeno m mrati in da ne more do kraja izvele vse vojsflke pravice. Poislužbeni >Petit Parisiem men-, da je Fran novo vojno brodovje zaradi mednarodne kontrole na vMozentfkem morju priseljeno mirovati in da ne more do raja izvesti blokade katalonske obale. V Rimu priče hi |e o kot orot koncesijo za umik 40.*"HX) italijanskih prostovolieev a Apaoije nje vojaških pravic generalu Francu, čegar vojno trodovje bo potem lahko vse Lažje po-sesrlo v razvoj dosodkov v zapadnem delu Sredozemskega morja. Nacionalisti bodo v tem primeru mogli popolnoma blokirati sredozemsko obal republikanske Španije in republikance prisiliti h končni kapitulaciji. Ribbentrop se sestane z Edenom London, 10. febr. br. V dobro poučenih krogih se doznava da bo nemški zunanji minister 28. februarja prispel v London in se ob tej priliki sestal z zunanjim ministrom Edenom, kateremu bo obrazložil ozadje in pomen nedavnih sprememb v Nemčiji. Ob enem bo navezal razgovor na vse pereče probleme v želji, da bi se nadaljevali razgovori, za katere je svoječasno dala pobudo angleška vlada- Nemika zagotovila ▼ Pariza Pariz. 10. februarja- b. Smoci je obiakal zunanjega, ministra Delbosa nemški poslanik v Parizu grof VVelezek, ki je po naročilu nemške vlade sporočil Delbosu, da poslednje spremembe v Nemčiji ne bodo imele nikakih zlih posledic za francosko-nemske od noža je. Nasprotno, nemška vlada se bo trudila, da bi se ti odnosaji celo izboljšali. V tem smislu po pojasnil inozemstvu svoje namere tudi sam kancelar Hitler v svojem napovedanem govoru na sestanku rajhstaga dne 20. t. m. Hitler svoj govor že pripravlja v stiku z vsemi svojimi zunanjepolitičnimi avetova'ci. Nemški kancelar bo v svojem govoru podčrtal nemško voljo za pomirjen je z vsemi in nakazal pota za sporazum z Nemčijo. Lep dar: Zgodbe republike je odkrito potrdil prijateljstvo in zaupanje, ki sloni na tisočletnih tradicijah., ki vežejo obe državi in ki sta tako dragocen tn konstruktiven element zrn ustalitev ravnotežja in miru v tem delu Evrope. Med obiskom je madžarski zunanji minister Ka-nya, ki je spremljal njegovo visokost, s poljskim zunanjim ministrom na široko pretresel vse politične probleme, ki se tičejo obeh držav. Pred odhodom je namestnik Horthv povabil Moscickega in maršala Rydz-Smiglija na obisk v Budimpešto. Čas obiska še ni določen, menijo pa, da se b" h /gr-d^o najbrž v jeseni. Priprave za pogreb princa Nikolaja Ves grški narod žaluje Atene, 10 feb. AA. Atenska agencija poroča: Točni dan pogreba princa Nikolaja bodo določili po prihodu vojvode m voj-vodinje Kentske. Nj. Vis kneza namestnika Pavla in grofice Tering. Dvorno žalovanje bo trajalo na Grškem mesec dni. Pokojnikovo truplo bodo izpostavili v katedra H. Občinstvu bo pristopno že drevi. Ves grški narod se pridružuje veliki žalosti svoje kraljevske družine. Grški listi priobču-jejo daljše članke, v katerih pou-darjajo visoke pokojnikove vrline in visoko vojaško kariero, posebno v balkanskih vojnah, ko je bil guverner Soluna in je imel priložnost pokazati izreden diplomatski takt. Dalje poudarjajo listi pokojnikovo delovanje na polju umetnosti in književnosti Pokojni princ je bil znan dramski pisec in slikar. Njegove drame so ur lzarjalt pod psevdonimom v kraljevskem gledališču v Atenah, njegove slike so pa zbujale pozornost na raznih razstavah. Atene, 10. febr. AA. Atenska agencija poroča: Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. kr. Via. vojvoda in vojvodlnja Kent-ska in grofica Teering so snoči dopoto-vali v Atene. Na postaj: so Jih pozdravili Nj. Vel kralj Jurij, predsednik vlade Metaxas z vsemi člani vlade, poslanika Vel:ke Britanije in Jugoslavije in zastopniki vojnih in civilnih oblasti. Takoj po prihodu so odšli, da s*1 poklonijo posmrtnim ostankom princ Nikole. Pogretj bo i v soboto dopoldne. Bntenko odveden v Moskvo ? Domneve romanske policije Bukarešta, 10 feb. Izginotje sovjetskega o p ravnika poslov But etika je se zmerom zavito v tajnost. Policija je dosedaj ugotovila samo to, da Butenko se ni prekoračil ru-rn unske meje. vsaj pod svojim imenom ne. in zato sedaj samo še išče, ali je te dni kak sovjetski diplomat mogoče pod tujim imenom prekoračil rum unsko mejo. Policija dopušča domnevo, da so sovjetskega diplomata ali s silo odvedli, ah gs pa kje skrili. Moskovski agenti so to že večkrat storili v raznih državah. Zanimivo je, da je pretekli teden priplul v pristanišče Konstan-ca nenadoma sovjetski parnik »Katamaja«, ne da bi poprej o tem obvestil pristaniško poveljstvo Ta pa mik pa že več mesecev ni prihaial v Konstanco. Parnik je počasi nalagal premog pri neki tvrdki. ki je v trgovskih zvezah s Sovjetsko Rusijo. To je bilo v soboto, torej istega dne, ko je izginil Butenko. Parnik je odplul v neznano smer. Zato je možno, da so moskovski agentje prišli s tem parnikom in odvedli Butenka v Konstanco. Ni pa tudi izključeno, da so Butenka ali pa njegovo truplo vkrcali v kakem drugem manjšem rumun-skem pristanišču. Verjetno je, da je Butenko padel kot trockist. ker nj bil zadovoljen s Stalinovo politiko. Ruski protest Moskva, 10. febr. br. Moskovska vlada je naročila svojemu zastopniku v Bukarešti, naj vloži energičen protest pri ru-munski vladi, ker rumunski notranji minister ni izdal nikakih ukrepov za zaščito sovjetskega, odpravnika poslov, ki je vodil sovjetsko poslaništvo v Bukarešti ter niti ■ dosedaj ni razjasnila njegove ugrabitve. Republikanci zaustavili Francovo ofenzivo pri Teruelu Vladne čete *o zopet prevzele iniciativo Barcelone, 10. feb. AA. Republikanskim oddelkom, Id operirajo severno od Teruela, se je posrečilo ustaviti prodiranje sovražnika blizu Montalgana, drugi oddelki so pa izvršili uspešne protinapade zahodno od Teruela. Ti oddelki so včeraj zavzeli vrh 1325 vzhodno od Vakiechuenta v gorskem masivu, ki je naravni branik utrjenega Albara-cina. Najnovejši dogodki na tej fronti jasno kažejo, da bi nacionalistične čete želele razširiti svojo fronto, vendar se lahko ugotovi, da niso dosegle svojega cilja. Njihov namen je bil pretrgati cesto Camireal —Montalbar in cesto, ki drži v Aragoo. južno od reke Alfambre. Nacionalisti so s svojim gibanjem proti Teruelu prisilili republikance k umiku. Po dvodnevnih bojih se je republikancem posrečilo ponovno prevzeti iniciativo po zaslugi ojačenj. ki so jih dobili, in preiti v akcijo. Republikanci so se utrdili na svojih postojankah za reko Alfambro. Računajo, da so nacionalisti razpolagali pri tej svoji poslednji ofenzivi proti Alfambri z 80.000 možmi. Sovražne izgube so bile ta dva dneva zelo velike. Barcelona, 10. feb. AA. Splošna delavska zveza je predložila nacionalni delavski zvezi načrt za skupno delo, da bi se tako zagotovila vsa pomoč republikanski vladi. Načrt zahteva centralizacijo in militarizacijo vseh prevoznih sredstev, nacionalizacijo industrije, železnic in centralizacijo vseh bank. London, 10. feb. AA. Verjetno je. da bo prišlo kmalu do sporazuma v vprašanju prostovoljcev. Težave so samo še glede višine odstotka, ki naj se določi za obe vojskujoči se stranki. Burgos, 10. feb. AA. Nacionalistična vlada je imenovala še štiri nove podtajnice. Težavno reševanje Papaninove skupine Moskva, 10. feb. A A. Ledolomilec »Taj-mir«, ki napreduje s hitrostjo 8 do 9 milj na uro. se približuje ledeni plošci, na kateri so ruski polarni raziskovalci in je verjetno, da jo bo že nocoj dosegel. Letalci, ki so na ladji, so že začeli pripravljati svoja letak za polet Včeraj je začela divjati v polarnih pokrajinah silovita magnetska nevihta, ki bo verjetno trajala še dva do tri dni. Predvidevajo tudi možnost, da bodo v tem času mogoče rudi prekinjene brezžične zveze s polarnimi pokrajinami. Oslo, 10. feb. Včeraj ob 16. uri so sovjet- ski znanstveniki Papaninove skupine a posredovanjem na otoku Jan Maye sporočiR, da so sedaj na 72. stopnji severne širine in 19.38 stopnji zapadne dolžine. V torek se je šotor nekoliko poškodoval med viharjem, pozneje pa so ga popravili. Vreme se boljša in piha lahen sever. Znanstveniki že jasno vidijo obalo Grenlandije. Policijski alarm na Dunafn Dunaj, 10. februarja. Ponoči so poslali močne policijske oddelke v nekatere dunajske četrti. Jutranji Usti objavljajo, da so redarji odšli v te dele mesta zaradi tega, ker se je zvedelo, da neke mladinske organizacije pripravljajo demonstracije. Več oseb je bik> aretiranih. čitajte, širite, naročajte »Slovenski Narod!* (Politični o6$otn l& Kuj fe največja tutpatta v politih*? V »Delavski pravici«, ki je glasilo krščanskega delovnega ljudstva, čitamo, da se je pokojni vseučiliški profesor dr. Žolger v enem izmed svojih preda\'ctnj dotaknil tudi politike in se o napakah v politiki izrazil t ako-le: »Največja napaka v politiki je nedoslednost. Angležem očitajo, da so često nelogični in nedosledni. Kolikor je to res, bodo Angleži zelo veliko škode trpeli. To se bo pokazalo v prihodnjih desetletjih. Toda kaj je za Angleže velika škoda, ko pa imajo skoro tretjino s\'eta v svoji oblasti! Vse hujši je politični problem nedoslednosti za male narode. Majhen n«-rod, ki nima premočrtne politike, ki taktizira brez ozira na temeljna politična nače-la, tvega svojo življenjsko eksistenco. Največja napaka v politiki fe nedoslednost, nekonsek^ntnost^ mahedra\*ost, kolebanje Ponosen, moralen, politično zrel narod nikoli ne sme dopustiti, da bi mu kdorkoli s kakršnimkoli izgovorom vodil oportum-stično politiko, politiko pobiranju drobtinic, kakor se temu pravi v preprostem dnevnem življenju, pri tem pa nogazil temeljna politična načela kakega naroda.* — O naši mladini — upu naroda Glasilo naše nacionalne mladine »Nasa misel« je objavilo zelo črnogled članek o naši akademski mladini. Sodba, ki jo izreka o tej mladini, je naravnost porazna. Takole piše: »Vsa pozornost današnje akademske mladine je osredotočena na denarno vprašanje. Še denar in zopet denar, o denarju, radi denarja se danes do^aja^o stvari, ki niso \Tedne brezumne živali, kaj še človeka in celo kulturnega Človeka. Današnja akademska mladina ne vidi drugega vprašanja, kot denarno. Vsakdo, ki je le malo bogatejši, postane predmet njih obrekovanja in zabavljanja. Vsak lepo oblečen človek, vsak lastnik hiše ali m*fa je v njih očeh že korupcionist, pijavka naroda in škodljivec človeštva... In če človek gleda to početje, se mu nehote vsiljuje zaključek, da so vsi javni delavci, vse eksponirane osebe, ki pa so že pripadniki <1nrejše generacije, korupcionaši, goljufi in nič\*redni ljudje, dočim je mladina izkristalizirana poštenost in pravičnost. Tak zaključek V dobili, če bi samo nemo poslušali in slepo vero%'ati tem »poštenim kričačemendarle nisof kakor jih slika pisec. Doigoušnfk hrca mrtvega leva V zagrebški klerikalni »Nedelji« je z/ia-ni frank o furt imaš fra Kcrubin Šegvić napisal članek, v katerem skuša z vsemi sofisii-čnimi in liguorinnskimi sredstvi dokazati, da je bi! utemeljitelj htvatske stranke prava dr. Ante Siarčević kijub temu. da v svojih spisih strupeno napada duhovnike m jih dosledno psuje s popi, najpravovernej-ši klerikstec V istem članku pa se je obregnil tudi ob vladiko Strossmaverja. Pravi, da je bil Strossmayer »izumitelj nove protihrvatske biljke — slovanstva in da ga je zato Stsrčevic upravičeno sovražil,« ter surovo napada vse one, »ki so skušali Strossmaverja identificirati s katoličanstvom in to na ljubo dunajske vlade in celo po njegovem nekatoliikem nastopu na vatikanskem koncilu.« Na te nesramnosti fratra Segviča odgovarja revija »Kruga tako-le: šegvič torej tako sovraži Srossmaverja, da mu celo odreka katoličanstvo, a njegov naf-Mfajnejši nastop na vatikanskem konciuL, ki mu je poleg svetovne slave prinesel tudi sovraštvo Dunaja in Vatikana, skuša oklevetali s tem. kakor da bi bil v službi Dunaja ... In Šegvič se drzne to napisati v času, ko čitamo v cetinjskih »Zapiskih« objavljeno pismo nadškofa Mitinoviča. naslovljeno na Jovana Sundečiča, v katerem Mi-linovič »poroča, da je Avstrija že sklenila Strossmaverja odstranit na ta način, da bi ga vtaknila v umobolnico in da so se trudiH pridobiti za to samega Milinoviča in da so od tega odnehali, ker se je Milinovič postavil odločno v obrambo Strossmaverja in ker nato tudi Vatikan ni dal svojega pristanka ... V koliki meri pa je bil frater Šegvič v milosti Dunaja, to ve vsa Dalmaci-ja, dasi se zdi, da je danes vse to pozabljeno^.______ Curih, 10. feb. Beograd 10, Pariz 14.145, London 21.61, Newyoik 431.125, Bruselj 73.13, Milan 22.725, Amsterdam 241, BeriU 174.10, Dunaj 80.40, Praga 15.155, Varšava 82, VENSKI N ARO D«, detrtak, 10. februarja IMa, 28 milijonov dinarjev LJubljana* 10 febmaria Cm bt človek prisojaj aaJ« gosr iarsk« razmere samo po tem. kako kmetje poravnavajo svoje dolgove, bi sklepal, da je Sioventje oajbocatejaa pokrajina v drta-VL Slovenski kmet j« namreč odplačujejo svoje doig-ove najhitre;« čeprav vemo da Je kmet v Sloveniji najOoiJ trpel meo krizo Iz aorega pregleda o kmečkih "dousn - kžh sestav;;ecev.d po Prinleglram agrarni banki, je razvidno, 1 M de-žrukov. ki dolgujejo pobi zno 274? m -lixxKK din. Največ dolanikov je odpa :k> na kreditne »drug« tn sicer 3.258. a naj* več so bili doiani bankam, a sicer 1712 mi.jonov dm Na področju Ijubljansk« podru±nlce PAB je izroč::o banki 509 zavodov 47 &*>3 dolžnikov, ki so tedaj dolgovali 479 6 milijona dzn torej ako;aj poj mil Jar le Na področju centrale v Beogradu je lzto-^ !o 2192 denarnih zavodov 31Š.-57 doitn kov bar-ki Dolgoval: sc 1393 milijonov ' -Spre-.iv Sprev c mo. da odpnee tudi na posamezne ekritnike na Hrvatskem mnogo manj V>i-ga, kakor na nase Na področju sarajevske podružnice v izročilo bank' M4 deoaj-~,ih zavodov 152 011 do um kov a 1401 m1- Ujooa din dolga Na poaaass—ssja doian:-kaka odpade 2 250 din dolga ze ia teh številk bi človek sklepal, da dol±nikj pn ose odplačujejo aaiteZe dolgove, kar so najbolj rado Lž eni vendar so plačali na račun prve anuitete najmanj doi±n:kJ na področju sara.evske podružnice kjer odpade na posameznega dolžnika najman; dolga — nas- dolzn ki so pa odplačali največ Največ dolgov odpad« v Sloveniji Da kreoitne zadruge m »".cer na 455 zadrug 375 7 mili ona din dolga s 39.851 dolžniki Pn 25 bankah je biio 1333 dolžnikov zadolžen h ie 15 rm 11 Jonov din. pri 29 hranilnicah pa 9679 dolZmkov xa 88.900 000 chn V drugih pokra jinaii kjer zadružništvo ni tako razvito, odpade največ dolgov na banke Privilegirana agrarna banka je računala, da ji bodo dolžnik] plačali na račun prve anuitete 2J9.8UO.000 din i v Beogradu 114 8. v Ljubljani 44 9 v Zagrebu 43 8 in v Sarajevu 26.2 milijona din» Toda dolZn ki so plačali le nekaj nad polovico te vsote 58» v Slovenski đottniki so plačar. na račur prve anuitete 62* » ali 28 milijonov din Prece; so plačali tudi dolžniki na področju centrale v Beogradu in s cer 61»<« (70 6 milijona din), tod« izredno slabo so se :zk*zal dolžniki na poiročju sa rajev -. - - : • re sa^ *• p'ačali e milijona din to se pravi samo 29« ». Hrvati so plačali na račun prve anuitete 587<- ^11 255 mili ona din dolga Klet in restavracija Zvezda Danes bomo spet servirali odlično pripravljene MORSKE RIBE. Na razpolago bodo: Ll~BF\ (bran/In} UOVH\T\ (orada) TKIUr (harbon) LIST fsfolja) CIPALJ a včeraj zelo drzne aloCinestva a z to rafinirane pustolovščine V Kazenskem senatu sta b la prlsednika sodnika okrožnega sodišča g Fran Kralj tn g Rafko Lede rhas Obtoženca je zagovarjal odvetn.k cr Mačok Senat se po ziključ tvi ni umaknil v poevetova'nico da bi pk'epal o sodbi, temveč je predsednik naznanil, da bo sodba izrečena danes popoldne ob 16 uri v sob st. 79. Josef Tetbi *e srednje viaok človek sinke postava Oblečen je do&aj elegantno tn naredi vtis človeka z intelektualk m poklicem Po postavi H izrazu »e pravo nasprotje oototenke Blctnikove ki je okrogla tonska tn ne mor* za ta it la Je kuharica Kljt»b temu so nekateri verieT. da je tena direktorja. Te:bi se je zagovarja; drzno in samozavestno svoje zelene oči je pri zasliševanju uporabljaj kakor hipnotiser Zapičil je pogled v vpra-šaJce. kakor da jim hoče sugerirati svoje trd tve Sodniki m državo: pravemik se seveda o« puste hipnotizirati od takih t> cev na zatožni klopi kaj lahko pa j« Teini a svoj-an nastopom m s svojimi triki ter sua*ea?:vri m govorenjem in pogledi premamil svoje žrtve. Okrog polovico očitanih zJočtnatev tn prestopkov je Te i bi pr »mL. seveda pa je olepšal »dejanetk; stan« Trdil je namreč da je re« prodajal neea trošarin jeni sladkor trgovcem v Sloveniji da ie torei skle-pai reelne kupčije, toda trgovcev In dobaviteljev ne sme tzdati To je bila 1>i-bkrva skrivnost, k je ostala do konca razprave nepo asnjena. Tetbl se ie zagovar-Jsl da Je imel v resrrcl zveze z nekim visokim uradnikom državne tovarne «Had-korja v Bel ju od katerega n j en ca Skrhi rud! za T*»fb1ovo hčerko in celo pred sodniki je govorila o Teiblu kot o jvoiar- mo*u. Co 't l*v*dels da la f**ibl zaljubljen v učiteljico Francko iz Krope, je bila ljubosumna in Je rivallnjl pisala grozilna plana. Teibl je tudi priznal, da ja ponaredil pismo kardinala Mane tU Ja is Rima, ■ katerim se mu je posrečilo Francko la Kropa prepričati, da bo njegov zakon kmalu ločen in da bosta lahko kmalu mo* in iestfL Številne priče, ki so bila zaslišane popoldne, so vas obremenjevale Teibla in Blat-nikovo. la Biziljeva jO Je reševala e svojimi spremenjenimi izjavami, zato JI je pa državni tožilec aagroaU • kazenskim pregonom zaradi krivega pričevanja. 15 prič je moralo na Teibl ovo zahtevo v dveh skupinah priseči na tvoje Izjave. Trgovec Avguštin js prosil sodnike, naj Teibla strogo sodijo ker takim ljudem nafte ljudstvo se vedno naseda Zanimivo Je bilo izvedeniško mnenje ravnatelja Jerasa o tržnih cenah sladkorja. Teibl Je prodajal sladkor zelo poceni tn Čudno, da so nekateri na- sedli njegovim obljubam. Obetali so al stne kupčije. Napisali bi lahko cel roman o pustoftor-sklh zelo rafiniranih trikih, a katerimi ae je Teibl uveljavil pri naših trgovcih ln pil ljubici v Kropi. Znal je igrati velikega gospoda, znal je tudi uživati prisleparjenl denar. Ponarejal js uradna potrdila in pisma tovarne iz Belja in la Osijeka, nabavil m je kar dve ročni tiskarni in Stemnil jke s državnim grbom. Številne nove dokazne predloge državnega tožilca in branilca Je senat zavrnil. Državni tožilec Je dodal ie ustno obtožnico o treh zločinatvih prevare in ponarejanja javnih listin, ki so prisil na dan v teku preiskave. V svojem govoru je dr. Fellacher prikazal vse sleparije obeh obtožencev in dokazal, da sta izredno pretkana sleparja, ki ju je treba ostro kaznovati. Branilec Je seveda dokazoval, da Tebi nI tak zločinec, kakor trdi obtožba, in je predlagal zanj milo kazen, za Blatnikov© pa oprostitev. Velika tihotapska afera v Mariboru V srtarinskl sliki Matere bolje 35*000 dinarjev gotovine, v seniku zaloga vtihotapi]enega blaga Maribor. 10 februarja 2e pred dnevi je prišla carinska po licija v Manhoru na s'ed senzacional ni tihotapski aferi v Bresternic* pri vlarhom Včeraj so carinski organi zaključili preiskavo in aretirali vso družino V hi*o posestnec Rozaliie Rižnar v Breste miči stev ^7 so nepri skovano prišli carinski organi z orož niki R'*narie\fl ima SO oralov posestva n moderno enonadstropnn hišo. je pa /rnana rihotanka Nten mož pravkar odsedeva enoletno robijo v mariborski kaznilnici zarad; tihotapstva Ker so bih carinski organi prepriča ni o uspehu *o s sehoj vzeli posebno žensko telesno pre^skovalko ki je pr R'znarievt ob priliki telesne preiskave našla poseben omot V niem so bil1 kresHni kamenčki vfiGa'niki ip raćhmi mnogih avstrijskih tvrdk pri katerih 'e Rižnarjeva kupovala tihotapsko bla go. Posebno pozornost carinske policije so vzbudile v Riznarjevi hiši slike ce saria Franca Tožefa in Fl-zabete ter Matere božie. ki je bila sredi med prvima dvema slikami Ko so carinski organi pregledali sliko Matere božje. so odkrili v njej spretno vdelano blagajno Zelo so bili presenečeni, ko so v tej taini blagajni našli nič manj kakor 36 400 din gotovine, ki vsekakor izvira iz tihotapskih kupčij. Zadovoljni s takim uspehom, so cariniki nadaljevali preiskavo in ves dan raziskovali hišo ter naimoderneje urejena gospodarska poslopja Seno v dveh senikih so popolnoma premetali in našli na raznih mestih neverjetno velike zaloge tihotapske robe. med drugam kar 5° kilogramov saharina Ko ie Rižnarjeva spričo teh dejstev videla, da je izgubiiena je s svojim 24 letnim sinom Antonom in 22-letno hčirko Faniko dejansko napadla carinske organe Anton je celo uporabil orožje Končno je Anton ves obupan planil v hišo ter hotel v samomorilnem namenu skočiti skozi okno prvega nad* strop ja kar pa so mu preprečili To da energičm carinski organi so proti večeru vso družino uklenili in odpeljali v zanore v Maribor Preiskava v tej senzacionalni tihotapski aferi, ki je največja v zadnjih letih, še ni zaključena in bodo sledile nove aretacije. SPORT Lepa drsalna prireditev Ljubljana. 10 februarja Ljubiteljem elegantnega drsalnega sporta in v^cm onim. ki sc zanimajo ta. napre dek tn m z v u t nasth drsalcev m drsalk, je SK Ilirija pnrediia snoči na svojem drsa li»ču pod Cekmovim gradon. pr jeter, in la baven večer Prišlo je o*rog MX> gledalcev. <" »o zadovoljni •►oh.i a \ saj je bila to ena najlepših in najboljših produkcij v utnet riem drsanju, kar »mo jih kdaj videli pri nas. če izvzamemo borbo za državno prven stvo včerai teden. Letošnja raz-me roma ie dovolj ugodna nma je omogočila izdaten in sistemaraki trening, kar se je pi»ziuil<> vsem drs«Icem in drsalk-am. poseb no ie Bibru in Pa'meto vi. ki sta poleg tega apsolvirala enomesečni trening na Dunaju pod *peciaimm vodstvom Vs' drsale: in drsalke so pri izvajanju svojega prostega programa pokazali lepo športno znanje in ve iko izurjenost. Najprej so nastopili štirje naši najbolj ši drsalci, ki tnvajo toliko tehničnega zna nja. a tudi taku bogat program da lahko nastopijo na vaak' mednarodni prireditvi V isto vrsto spada danes st mlada, mnogo obetajoča m naglo se razvijajoča Palmeto va. ki je tzpolmla sjlavni del progTama Nastopila je v prostem drsanju sama, nato pa v paru z 8 brom Mladi diseLki se pozna, da je letos iired.no napredovala, ima ugia en in siguren nastop, živahen tempo in do ber ritem, a tudi like zna snmernčno raz deljev-ati po prostoru, da učinkuje njeno drsanje efektno in elega'tro B ber ji je dostojen partner in če bosta tud' v bodoče pridno vežhala. lahko ra'ui.anu na ugo den plasma na mednarodnih prreditvah Dr Svab in Thuma sta trenutno brez konkurence pn nas Oba sta elegantna drsalca z bogarrn repertoarjem v prostem drsanju Z lahkoto, prožne in efektno izvajata najtežje točke, piruete. Axe!pau!sen, polmesec in drugo, svoje !:ke lepo povežeta io elegantno prehajata iz enega v drugega Tudi dru0 so napravili prav dober vtis Res 4toda da ni v državi še več klubov, ki bi gojili to lepo panogo spora, da bi bila konkurenca močnejša in zanimivejša Za zaključek je bilo še predpustno rajanje maškar rm ledu tn so bih nekateri nastopi prav posrečeni. SK Iliriji gre za njeno delo za razvoj našega drsalnega sporta vse priznanje. Športne vesti Znani zagrebški novinar tn g;lavni športni urednik >Novoerti« H. Macaoović je že odpotoval na prireditev FTS v Lah t na Finsko. G. Maoanović potuje kot novinar in Je abenecn detearat JZSS. Orugl ru=u§ detejrat g. J oso Goreč, ki bo za top al US Plaaioo. bo odpotoval v nedeljo, a edini na* tekmovalec Franc Smo le j naj-brt v ponedeljek. Nedeljske skakame tekme v Celovcu. M so jih iarab li avrtrljaki hitlerjevcl aa poHtičnc demonstracije, so ie dobile svoj OTkrtev. V nedeljo bi se naanrec moralo v Murau-u vrSita prvenstvo Avstrije v smuku A alaiomu sa moake m ženske, a slede na zadnje desrodke je vrhovni vodja avstrijskega sporta grof Starheonberg prireditev prepovedal. Puacec in Pallaoa sta protekli teden poštovala v Hels<*nktB na Finskem, kjer sta ae udeležila mednarotmpiea tenl^keea turnirja. Doaeg-la sta krasen uspeti, saj sta porasla vse naaprr.tr.ike med nitmi tudi znamenita Angleža Harea in Hughesa. ki ata eiasa mmaškm aUpe a Daviaov po- i kal ln ata sama priSla v finale. V finalu je Punčec zanagaJ nad Pallado s 7 : 5. 1 : 6, 1:6. 6 4 in 6:2. Odlična Ju^)slovana sta pa zanašala tudi v doublu nad angleško dvojnico Hug-hes—Harea m 6 :a, 8:6 in 8 : 6. Nedavno Je bilo zaključeno svetovno prverLstvo v namiznem tenisu v Londonu. Kasa država se je tam prav dobro odrezala, a najboljši uspeh med posamezniki je dosegel Ljubljančan Marinko. član Hermesa, ki je po zmagi nad bivšim svetovnim prvakom Avstr jcem Liebetrom v splošni kvalifikaciji zasedel osmo mesto. Po londonskem turnirju so odšli naši tekmovalci v Nemčijo kjer so sicer v Ache-nu zmagali v Krefekiu pa ssfUbiU to i»> padli že v prvem kolu. V Liegu so zma-gaili nad reprezentanco Belgije s 4:1. Turnejo nadaljujejo po Nemčiji, CeSkoalo-va-ški ir. Avstriji Iz —c Ukinitev toka. Zaradi nujnega popravila na omrežju bodo K rarviske dei>lin3 elektrarne v nedeljo 13. t m ukinile dobavo toka v Celja in okolici od 8. do 13. —c Tri nesrefe. V Gerkmanovi tovarni v Lahkem ie v torek stroi zsrabil 19-l?tnega • lelavra Mirka Borovica za desno roko im mu odtrsal polovico prstanra Ko se je peljal 39 letni kočar Josip Dvoršak s Prevoria v torek z vlakom ;z St Jurija ob luž. žel. in segel z Jer*no roko med vrata v vagonu, ji neki potnik slučajno zaprl vrata. Pn tem so vrata m. Gilbertova glasba ni na taki višini, kakor smo to pričakovali; po privlačnosti in melodioznosti, kar od operetne glasbe zah*evamo. daleč zaostaja za Leharjem, Kalmanom ali Abrahamom. V njej je pogosto moćan element orientalske glasbe, vendar ne tako podan, da bi človeka ogrel. Dirigent g. Lojze Herzog, ki je delo vestno naštudiral, je iz dela iz-bil, kar se je le dalo. Samo včasih bi si želeli orkester malo tišji, ker solisti njegove moči niso mogli nadkriliri. Režiser in koreograf g. Anton Harastović je pripravil okusno inscenacijo, ki je že po sami svoji ekso-tičnosti morala ugajati. Balet Je bil za spo-manje boljši kakor običajno. Plesalko Jano Fanel je gdč Jelka JgliČeva igralsko in pevsko dobro izoblikovala. Vloga mondene dame ji je prav dobro pristojala. Tudi njen partner Aristide de Raval-Mer. g Belizar Sancin, je svojo vlogo dobro poda! Kneira Damašmova je posrečeno karakterizira! g. Danilo Goriniek; gdč, E!za Barbičeva je vlogo male princese Nastje prav srečno izpeljala. G. Harastović Je v vlogi Franja podal lik. ki se v ničemer ne razlikuje od večine drttrfih njegovih likov. On je komik samo takrat, kadar igra komične vloge. Preenoličen je njegov humor. In dvojine? Ce je le R Rehar oakrbel je-rikovno dober prevod, (kar je pc oaaih Je treba oenovna pravila alovunsVngi jeaAa apoeteveti (tudi v opereti I). Policijekeoa komisarja ja podal g. P. Ko vič, legacijskoga uradnika g Verdontk, Spe njolko zalo dobro fld&. Raabergerjeva, sobarico ga. Se vinova, ravnatelja g. Raeber gert slugo g. Košič. Oetele manjše vloge so zasedli ga Gormškova, gg. Crnobori, Na-krst. Kosata, Blaž tn Standeker Svoje vloge so vsi dobro rešili. Opereta ni ogrela publike. Izostal je oni prisrčni kontakt med avditorij; m in odrom, ki je tako značilen za mariborsko operetno publiko. Izgleda, da občinstvo samo hitro občuti, kaj je dobro in kaj ni. Skoda mnogega dela in velikih izdatkov, ki si Jih jc gledališče naprtilo. abc KOLEDAR Danes: Četrtek, 10. februarja katoličani: Skolastika DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Union: Paglavček Kino Sloga: Transa t lan tik Ljudska univerza: občni zbor ob 18. na državni dvorazredni trgovski šob" Udruženje Jugosloveuskih inžen.jerjev in arhitektov: predavanje dr. Jože Rusa o deželnih cestah v Ljubljani nekdaj in danes ob 20. v mali Filharmonični dvoran: Splošno žensko društvo: predavanje dr. Slave Lunaček »O socialni in zdravstveni zaščiti šolske mladine« ob 20 na šentjakobski Soli. Drufttvo »Tabor«: predavanje g-. Karla Kocjančdča »Po slovenskih višavah in dobravah« ob 20.30 v kemijski predavalnici na realki. DE2URNE LEKAKNE Danes: Mr. Bakarelč, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20 Mumaver, Sv. Petra cesta 78. 1 *f£*B Izraz blamaža ni nas domač pridelek. Francozi rabijo izraz blame za obrekovanje ah zmerjanje, lahko pa pomeni tudi smešenje Izraz blamaža pa ni francoski in bi nas vobče ne zanimal, če bi ne imel tuko globokega, lepega pomena. Blamira se lahko človek na najrazličnejše načine, vedno in povsod, nikoli in nikjer ni za\'urovan pred to nesrečo. Vse blamaže imajo nekaj skupnega, namreč to, da postane blum ram mu človeku tudi v najhujši zim: vroče, da za-rdi, če ga it ni zapustila tu sposobnost, povesi oči. začne stopicati in jecUuti ali na se obrne in izgine, da kje na skriva) preboli svojo blamažo. Nihče ni% kot rečeno, varen pred blamiranjem, pa nuj stoji še tako visoko. Nobena Čast in nobeno b(*£a-stvo človeka ne obvaruje pred tem neprijetnim občutkom. Ljudje pa niso vsi enaki in tudi vsi enako ne reagirajo na blamažo Tega je sram. Če se blamira, da se ne pokaže več v družbo, dokler njegova blamažu ni pozabljena, oni pa ne pozna sramu in ga prav nič ne moti, da se Je nesmrtno blamiisl, tako da se mu vse smeje, če že ne odkrito, pa skrivaj. To je stvar osebne rahločutnosti, lahko bi rekli notranje ku'tvre, ki ni dina vsem ljudem. Izven dvoma je pa. da človek, ki brez nadaljnjega prebavi in prenese hudo blamažo, ni na svojem mestu, pa naj stoji kjerkoli že Iz Maribora — Prejeli smo: >Cen]eni gospod urednik! Čudno se mi zdi, ko ste evojftae pfoala, f!a bo mestna občina zgradila zasilno stanova ij-eko ertavbo za one, ki stanujejo v znanih Danjkovih barakah. Ves 5as smo se vese>lili. kdaj bodo izpolnili obljubo. So-iaj pa smo doživel/i nekaj diru?e?a: Prejeli smio kuverto, v kuverti pirano, v pismu stanovanjsko odpoved. S prvim aprilom smo na cesti. Kam... ? 0, kako veseli bi bili. ko bi ne bilo tiste obljube o za«iln:lh slanovan ;i'i. Zanesli smo se im ČakaK pa smo pricakalj Široko co**to... Pobarajte, gospod urednik, tam pri občinskih velmo/.ih, kako je 8 to obljubo Ln kam naj srre sedaj 16 ađromaesiifa rodbin e sterilnimi otrokii. — Janez Pika . — Pradstava sa dijake. V ne>1eljo- dne 13. t m. popoldne bodo vprizorili zadnjič in po sniianih cenah špansko kla^čno ljudsko ifiTo >Sodnik Zalaimejek'«:. Diiaštvo dobi sedete po najnižjih cenah (dijaških), toda le v pred prodaji. — Vojaški razglas. Komanda vazduhoplov-t>tva je razpisala natečaj z ^pre^e-m večjega števila ?oi?nreiv v nivilno pilotsko fcolo. Gojenci ne smejo biti mla»5n! od 20 in ne t-ta-re|5i od 25 let. Pocroj dovršena srednja Šola z zrelostnim izpitom. Rok za vlaganje prošenj do 1. marca. Ved ostali poboji so razvidni na mednem vojaškem uradu m*d unadtrmi urami. — Zastrupljene i veroaalom. V mar bor-sko boln:co so pripeljali 18-letno delavko Ano Pušnik iz Slovenske Bistrice, ki je v samomorilnem naunenu zavžila več tablet veronala. Mladenka je obupala nad življenjem zaradi nesrečne ljubenni. Njeno stanje v bolnici je zelo r?sno. — Dijak ii Zagreba pobegnil v Marjoor. Zaradi slahepa izpričevala je pred dnevi po-becnil 15 letni dijak rk*ris Drobnič iz Za-ereba- Vzel .jetnateri nekau denarja in se odpeUaJ v Marbor. kjer ga je policira prijela in o njegovom pobegu obvestila njegovo mater. Ez P&i]a — >'a naslov kino uprave. Kino obiskovalci 5>e prirtožuiejo. da morajo pri novih s*poredih kino pr?dfltav gledati «»tare tednike, ki so biLi preHva'ani že ori prr> i• ?poredu. Za kino ob skovale« ie to zelo mučno in film kot tak tudi ni zanr>ruiv, fe na morajo zapored gledati dvakrat Kino uprava bi lahko tedn/ik enostavno izpustila iz programa, ako ne dobi s filmom novoga. Priporočali bi. da to v bo/loče izostane, o!nosno naj si uprava ts\ vsak nov spored nabavi tudi novejši tednik- — Sokolska maškerada, ki se je vTršila v soboto v Naroitnem domu. |e izrpidno dobro izoadla. Madk ie bilo 44 parov. Dvorana je hila okui*no deikorirann. za kar »o postkrl-eli bratje Mura. Letič Ln Tomže Nabral se je tudi lep znesek za Sokolski dom. Lep dar: Zgodbe brez groze VC •STJOVUr*«*? rTTROBc. Mrla*, tO. robruarja Ittft. 81» 8 Kino Sloga — Tel 97*90 D A ■ E S PREMIERA VUJKEOA ZABAVNEGA FILMA TRANSATLANTIC po znani noveli >HOTEL NA VODI« ta po gledališkem komadu >SPIEL AH BORD< od pisatelja Axela Iveraa. V glavnih vlogah: Viktor de Kowa, Sns! Ianer, Alfred Abel. Dopolnilni program »ČUDEŽNI KONJ«. Vesela ln amehapolna burka. DNEVNE VESTI — FVoraOcJja, v soboto 12. t. m. bodo na ljubljanski univerzi promoviram.: za doktorje pn*va gg. Skaberna BrariisLav z Z>unaja. Stare Leon m Stare Bgon, oba Iz Trsla, MotUc HeUjodor m VoduSefc Val ena oba iz L ju Oljarne. Cest-tamo! — Sodelovanje naAlh srednjih ln učiteljskih >4j| na IV. ioLvklh igrah v Praži. V okviru X. vscsoko 1 s kega zle t a v Pragi boci :> pr.r jene tudi PV. Aolsk** igre. na katerih nastopi srednješolska mladina iz vse Češkoslovaške Dr.-tvo - k h pro fesorjev se je obrni prstki naSega prosvetnega ministrstva tudi na na3o Šolsko mladino naj bi nastopila ni teh Igrah. Doslej se je pri ia vilo 35 gimnazij in učiteljišč z okrog 800 dijaki in dijakinjami iz vseh krajev Jugoslavije. Na telovadni akademiji v Pragi bodo sodelovali samo dijaki in dijakinje višjih razredov sre nj!h sol ter vseh razredov učiteljišč in sicer s posebnimi crcstimi vajami. Nase prosvetno rr._r-.5t: je r\z: ..- - .h ' r r. a tečaj za proste vaje. — Seja uprave Zveze tre;ov*»kih zdru-leaj. Na zadnji sej: v Novem Sadu je predsedstvo Zeze trgovskih združenj kraljevine Jugo?*_vije sklenilo, da bo prihodnja seja v Banjaluki. Seja bo v ne.iljo ob 9. Na dnevnem redu je poročilo o delu uprave, dol <";*^v datuma tn dnevnega reda kongr^ra Zveze trgovskih združeni, ki bo v Ljubljani med pomladanskim velesajmom, razdelitev referatov za kongres ia druga pereča vprašanja. Seji bo predse čoval oredaednik Zveze Nedelfko Savič iz Beograda v '■ ' f> ?e "e p^ delegati iz Za-£rr■ ' • ' ~i *..y-1'.i r. •. No-vera Sada Osijeka Skopl'a Splita in Ce-tteja ter zastopniki trgovskih združen; iz —r*r?.? -■ - - ' v se udeleU če-? r- 7. '. r: * r. -> - r g Stane Viir-.ar. MOTOKLUB »ILIRU Ac ' tOtUO PLES februarja t. L ob 20. uri K-T1L »METROPOL — MIKLIC — trtodrravnn !r *. m/*t«iva, V Beograd je že p- ^pe!<~> gradivo za vsodrtavno lovsko razstavo. O'^r^.nlratoT razstave dr. Semper začne v ar* to s svojimi pomoč -B-M urejevati gradivo za razitsvo v petera ->•->--" v" v *••»_--! • >se1ma ukc la bo - ln =obo*e za otvoritev razstave v ? prfpravV>no Na raz-'avl bodo lovske trofee iz vre države Razstavljeno bo > -■• * -* k->- j« bi!'- razstavljeno na Tov?kiV - v »-ti Sadu. Ljub- ' - 7 :-•»- v ♦ r« -o14*e in sad IsMss na nssdaarodn lovski raz- ----- - - ♦ -,-<- r,^- r.a- so drža vej č AINISALON Erna Fettich Frankheitn se je preselil v poslopje Zvezde, Kongresni trg 1 - Radijski prenos opere »Mar.on« iz Trata sVIe jutri. P. < ,:cr>nska oddajna postaji tn -poroča svojim naročnikom, di -jo prenos opere »aCanon« iz Trsta s so-t. .svetovno znanega ten ista Gi-gl |s namesto v četrtek Sele v petek 1L t. m. — Borza dela I5ee mlinarskoga vajenca, str - r. 'o'fr:i mlini rH za valjčni aafin. h'apea tkalskega mojstra za lan, č:t>: - ? moj«tra, 2 tkalca za čipke, tkalca za PStPans izdelke in likartco. \■>•«.n> ^ B-ulmprtS* rTnacij-sk: ods*k Zavoda za poapesevv n je zuna-M v Beogradu obvešča, da so se t. tanki uvozruki na lanskoletnem - sejmu v Budimpešti santmuH sa uvoa ega jugoslovenekega bla^a: aJko- - •-* +\ acetat, v Ina konje ir. kravja dlaka, vosek, gradbeni les. jaboUsa. kože sadr.e "jv--- kasetjss karbid, zdrs-vama selišta. ieleeasUkl pra^t, zn»vy:r«bci. Ef sodi. med i. dr. NEGRO bcnbcn prepreAsJe hrtpnvost Proi/.oili tvornice RIFF, Sabotica. —Xatscaj za ro*»op..» "pi^.ega Kta Najšašavije. Beograjski ;Putnik* raa-pisuje astnsaj za rokopis splošnega pro-spejiia Jugoslavije namenjen inozemstvu. i-^Lv - w-sebo\-ati k:a..,, uvod o tem, kaj je Jugoslavija kot turistična dr-ssnm, z f^stvsJsaj saskajep on-m; (■ zgodo-vteshtsDj podatki, dalje «.-p-a našega morja otokov in obale, plan n in planinskih kraje".- jezer in rek. glavnih mest, turističnih m kliznaucuih krajev, zdrav_dsč. >v. izkoprin tn zgoc«rro^kih itosti Na koncu mora biu kratek ozšs narodnih običajev *n narodnih nos. jedi m prjače, stanja n«*Aeca hoteizrstva in nekaj oesed o sportu v zv eaa 5 turizmom. Posebna komisija bo pregledala postane rokop r. "a\'nave" vrba**ka 7^'ska. •r«;ka. Beograd 0. vardar-ka 1. irrr'... -a'-vka 4. dunavRka 5. savska 8. — Promet postne hranilnice ▼ januarju. ' . 1 *vame uene5ro napr^-i^ v. '^•stopilo ie 6706 novih vla^alpev. tako da nalaea sedaj pri postni hrp.nilniei 4^1.216 o-e*b znesek vlog je pa poskočil za M m li-jonen- *jW 203 M din in ie znašal konec «anu-aria H nMBa.20 din. Pri Postni hranil in njenih podružn ca h p : '.a- v> 7 9 fp-kovnih računov Promet po \f*h računih ie znašal me^e^ iam: «13.'J5*2 74>2 33 din Od teea sa j- izvrfl ■ prenosom brez 11 norabe gotovino V e vioe do ?***kovn-h računih ie zna.-alo kom m*wa ienuana l.Mo-IO^.^.a'S iin celotne vloee pri Po*tni hranilnici pr^se^a-10 tri milijarde din. — Xs**a konkurenfna avtobusna proea. Fi :ian6no ministrstvo je odločilo, da *e naj avtobusna prenozna proca Vevce-Ljubljans pcoclasi za konkurenčno drzavnn železnici. — Poljedelska ocledna in kontrolna P°-Ma»a * >pliiu. n - -t je na predlog ministra za poljedelstvo odobril banu pri- —

ki ce^ti Sevnica-Tržišče jI b-1 nedavno najden dobro ohranjen \ '»d iz hraslovesa ie*»a. Najdeni sol- ki ga dobi lastn k na za j na o rožni i postaji v Radni, držr 230 1. Žandarmerijska postaja 12 \^»:ika poroča, ia je bila oni dan najdena na državni cesti M;zu lior. Hudinje pločevinasta poso-la z okrog 30 kc i^rojneca olja Bhzu va*-i Bu-dhsai v Prekmurju pa so na^li domačini la • 1 124 zavojčki tobaka in dve stekleošci. Oboje ;e najbrže odvrgel proč tihoLipec. ki ■e mora) zbežah pred obm3|ti'art. ^trsžniki. — Nsjdeao kal s. V \ iliiiarjib |s bik> najdeno staro, precej obrabljeno dirkalno rno 5ko kolo. ki je bilo ocividno večkrat pre pleskano zaJnj-č temnorueoe Kolo je sjs> znane znamke in nima nti tovarn mtj evidenčne Mavifte. Kolo je bilo izročeno orožnikom v ". M sel k sosedu m se obesil. — Moto-klub »ILIRIJA«. Seta upravnega odbora in veseličneea odseka bo d revi ob 19. v hotelu MlkHč. Zaradi sa veznega občnega zbora iz zadnjih priprav za športni ples — udeležba strogo obvezna. Iz Hotel „Stara poŠta44, Kranj Vsak petek sveže morske ribe! Iz LJoblJane —1J Akademija u.....Isnsts JS na m. ar- tavnl realni gimnaziji. V nadalje 11 t a priredi pomladek Jadranske strais na HL državni realni gimnaziji sa Bežigradom svojo običajno akademijo s plesom. Dohodki te prireditve se porabijo sa to, da mora poslati podmladek med počitnicami nekaj revnih dijakov na morja. Prireditev je torej dobrodelna in zato priporočamo občinstvu, da jo pose ti v Mm večjem stevilu-Akademlja bo pod pokrovitsljstrum nega damskega odbora v prostorih zije. Prične se ob 16-80. —Ij Predavanje akademske skisufas SPD bo i revj ob 18.30 v eiektrotehničnl predavalnici na tehniki in ne kakor ]e bilo včerij iavl ieno v dvorani Trgovske akademie. Aka-demilci planinci, pridite poinoat vrlino na zanimiv večer. —tj Podruinfca sadjarskega ia vTtaarake-ra druitva Da Vifa priredi dres4 ob 19. v šolski telovadnici strokovno predavanje. Predava rsvnavi; mestnih nasadov g. Lap. —ij Ljudska univerza ▼ LJubljani bo meJ-a drevi redni občni Zbor, ki se bo vršil ob 18. url na državni dsrorazredni trgovski soli, Gregorčičeva ulica. Člani vato-ijeni. —Ij Dobrega vojalns SvejKa, ki ga ja eokoiako gledališč« na Wu vpriaoa-llo trikrat z velikim uspehom pred razprodano dvorano, bodo zadnjič vpriaorUl v nedeljo 13. t. m. ob 20.15 Ker je zandmanje za predstavo velrtco. \-abimo vse p. n. poset-n ke, da si nabavilo vstopnice že vnaprej ah pa rezervirajo v pfearni sokoMoega Laon^a. Kdor se hoče nad drv? uri od srca nasmejati, naj poeeti predstavo. —11 Franca Moirarta. duhovitega mad-*irskega pisca komedij zadnje delo je *Njena velika ltubezen«. V tej komediji s'ika avtor ganltivo zgodbo o ljubezni dveh sestra ko se starelsa, žrtvuje za mlajšo. Komad, ki je pri premijeri vsestransko usoel. ponavlja šentjakobsko eiedaliSče v ?oboto 12. in nedel *o 13. t. m. zvečer. —Ij Pogrebno ln podporno društvo državnih n*Ju2bencev v Ljubljani. Člansko zborovanje bo 6 marca ob 8 uri v dvorani Delavske zbornice. Vstop dovoijen samo članom proti Izkazu s člansko knjižico. Ker imajo na občnem zboru pravico glaso-vanja samo delegati, 1e udeležba na članskem zborovaniu obvezna. —Ij I>obro vino! pri »Slonu«. —Ij V >SočU bo predaval v sototo 12. t m. ob 20 30. v salonu pri L* m naš priljub-- . vatelj me^tn; zdravniški svetnik !r. Mjc F-anta o 'orni: >ZdraT» in srečna iniTina-temelina edinira narodovega idrav. ja in moči«. G. predavatelj bo skušal uteme-Ijenrati nujno potre-bo. da se Iz populacijskih, pvgeTC^nih in gospodarskih vidikov družini in zdranremu iruž:nskeinn živlteuni posve ča več pažnje. Govoril bo poljudno o otro h. o n^e ipogojih «reče in zdravja v zakonu in družim', potr?bi modsebojneea razu-me»vanja in pravočasne odprave motenj, ki tako oosroto le v tem?Viu zavirak> naJ pro-cvit. K temu zelo važnemu predavan ha &o vabljeni v^.' >Sočani<. prijatelji in zakonci, rosebno pa oni. ki si hočejo ustanoviti družinski krov. Xe zamudite te prilike ter pri-'ite joinoš* *\'ilno. Vstop vsem pret. — Ij Tprava Narojneira giedaljiča v Ljubljani vljudno prc** p. n. aboiiante, da poravnajo čieari obrok ar«-»nrnana do 14. t m. —Ij Dve tatvini. Iz prndfijslrrlrn Marije Beatarjeve na Zaloški časti je nekdo ukradel ročno torbico, v kateri je krnela 960 din. d\e ogledalca in nekaj cigaret Bestarjeva je oškodovana sa 1000 din. Drsen lopar je iz maknU Josipu Tsraarju ia žepa telovnika srebrno uro znamke >Doxa<. Tersar je o^ko-dossm za 800 din. —ij Prije« tat ia tihotapec. Pozicijski or-sjssM so izsledili v nekem prenočišču v imata ie dolgo zasledovanega Stanka Rnzr,< i niki. kj je izredno nevarm tat in tihoui; rUzootrti ie dolgo vtihotapi jal v mesto ben-cin- ko so mu pa postala tis prevroča, je pobegnil na deželo, kjer se je klatil z kraja v kraj in as preživljaj 6 tatvinami Pred dnevi se mu ie zopet zahotelo nazaj « mesto. Tu se je priključil neki tatinski družbi, katere Ham* so deloma le zaprti in kradel ejsstj po p«rif?riji. Končno je tudi njega scratila roka pravice. —k Okradens natakarica. Natakarica Kozi Miklavčičeva- zaposlena na 21aložk: ce^ti, ie praiavila, da p je bilo ukradeno 1.400 din, rjava uenjata aktovka in nekaj drugih prednietov. Kot tatico zasleduje policija neko Albino, bivšo kuharico, ki je poboVeronika Deseni-Ška«. Red A. Petek. 11. februarja: zaprto Sobota, 12. februarja: Rdeče rože. Premiera. Premierski abonma. Nedelja. 13. februarja: Ob 15. uri: Sne-guljčica Mladinska predstava. Znižrne cene. Ob 20. uri: Firma. Izven Znižane cene Ponedeljek. 14. februarja: zaprto ★ Premiera Benedettijeve tridejan>ke komedije »Rdeče rože« bo v soboto zvečer za premierski abonma. Tgra je pisana z romansko lahkotnostjo, ter slika na prav prikupen način težave v mladem zakonu V Igri nastopajo: Mira Danilova Jan San-cin in Slavčeva. Ta salonska komedija bo prinesla v letošnji repertoar prav prijetno spremembo ter je namenjena predvsem oddihu in zabavi. Režija je Bratko Kreft ova. V Kreftov! zgodovinski kroniki »Velika pun tari ja«. ki jo Studira naša drama v režiji inž Stupice, bodo igrali glavne vloge. Levar — Matijo Guboa. Kralj — Škofa DraSkoviča. SkrblnSek — grofa Tahija in Cesar — župnika Babica. V številnih drugih vlogah je zaposlen malone ves d-rimski ansambel. O P £ B A Začetek ob 20. uri četrtek, 10. februarja: zaprto. Petek, 11. februarja: Ob 15. uri. Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota 12. februarta: La Boheme. Gostovanje g. Antona Dermote. Izven. Znižane cene. ★ Prihodnja premiera v nast operi bo Mozartov »Don Juan . Povodom te premiere se proslavi 25-letnica umetniškega delovanja ravnatelja naše opere gosp. Mirka Poliča, ki že nad 12 let deluje na našom odru. Ravnatelj Polič je odličen dirigent in Danes eb 14«1S url MATINEJSKA PREDSTAVA vedno mlade in aktualna jazz-komedije PASTIR KOSTJA z dopolnilnim sporedom I Znižane cene Din 3.50 — 6.50. KINO MATICA z neko posebno ljubeznijo vprlsarja operna dela velikega mojstra Mozarta, katerega delo si je izbral tudi za svojo proslavo, Id bo koncem prihodnjega tedna. Uradno vremensko poročilo od 10. februarja Rateiv-Planica. 870 m: —9, sončno mirno, 90 cm snega, praič, akakalnios nporab4ji- ve, Erja vreva kota na VrftifH. 1501 m t —9, sončno, mirno, 120 cm snega, srei, Bled, 501 m : —7, sončno mirno 23 cm sneca srjn, drsališča na jezeru uporabno. Pokljuka Sport bolel. 1300 m: —7, mirno, sončno,. 30 prši ca na 110 poilage, skakalnica uporabna. Bi*trioa-Roh. jezero. 510 m: —11. eončno mimo. 50 om snega. deloma osrenj'em, deloma pršič. Sv. Janez t Bohinju, 530 m: —11, donČaio, mirno. 70 cm snega, v prieomib legah sren, v osojnih legah glavarstvu v Ljub!7**Tv; bi pa met tc.i4 podrejenim uraoetn. ki so mi rade v •...»- " 1 z izv.:n::r. •:• -.i.ui podati-c in ronaroll. Izmed vseh zgradb, kar jih dravska oa-novina najnujn?JVe potrebuje je b**ez dvoma imcuo: a ti na prvem mestu zgradbo nove, pope L;e. klinične bclnišnice v Ljubljani, z vsecr.i poU^ebnirni odderk: in usta-novanii za oknu 1500 do 2 tisoč bolnikov, da se zr ir • .-. i; našega naroda, bolnilie in jim peda upanja in vero v novo življenje, polno t Iravja in uspešnega dela- Ni dovo.j. da se za.zemarco za številčno porast na: o I ii ni dovolj, da se peki ca ni b": ♦» prt— i be!-; kugi. ki vse bolj sega okoli sebe: treba je narod zdravstva:. - -avem telesu more bivati Uxii z-irava. drlazmožna duša. I>a seno. kar se zdravstvenih za., odo v tiče. močno zaostali da je svetovna vojna zapustila na te31 področju v nem banovini hi""^i najvidnejše sledove, mi bo vsakdo, ki je bil v zadnjih ler_.li primoran iskati v naših zdravstvenih zavodih zdravja, rad pritrdi. In ravno Ljubljana, duševno središče vseh Slovencev, hrani v svoji sredi pastorko vseh zdrsvstveiiih za .-cvdov. našo splošno bolnišnico. Ta je z malhni »popolnitvami ostala v tiru stare, predvojne Ljub.jv- Hni Rneflam traona stasu; sa od današnje. Zate prostorninsKo in po napravah daleč zaostaja, za sodobnim poj- mom osrednjega adravatvene^a zavoda in moramo zato pripisovati, kljub t**rmi dosežene lepe zdravatvenne uspehe le nadčloveški požrtvovalnosti naših adravnikov sa pa pomožnega oaobja. Da je tako stanje m delo za daljen dobo nervadržijrvo m je pomoč najnujnejše potrebna ni potrebno dokazovati. Sistem današnje bolmsnice je popolnoma zastarai in vsako njeno krpanje in dozida vanje je le začasno m brez trajnega uspeha; ves v ta namen vloften denar pa brez haaka. Zato se je treba brez pomišljanja odločiti za zgradbo nove bolnišnice, pa najsi bo že na novo izbranem prostoru ali pa. na prostoru sedanje bolnišnice. Ne ugovarjam, da bi bila povsoin nova bo misnica na novem prostoru vzorna rešitev bolniškega vprašanja, ne le mesta Ljubljane, temveč vse dravske banovine, vendar bi pa zahtevala takojšnjo investicijo precej velikega premoženja, najmanj 12 rniujonov dinarjev. Moj svoječaani pred log, naj se ljubljanska osrednja klinična bomišnica zgradi postopoma na njenem sedanjem prostoru, tako da bi se pričelo s podiranjem sentpetrske vojašnice in na tako pridobljenem prostoru z zidanjem kirurgičnega oddelka kot glava novega, strnjenega bom škega poslopja, ki bi se leto za letom dozidavalo v eno veliko celoto, po osrednjem sistemu,, bi bil finančno vse lažje zmogljiv, že giede investicij samih, ne oziraje Se na prihranke stavbišča in pa že izvršene kanalizacije. Slednja dve postavki bi vsako gradnjo na drugem kraju močno obremenili. K temu se druži pa še neovrgljivo ds>>tvo razdalje Današnji prostor bolnišnice je blizu osrčja mesta samega in pa kolodvora, zelo pripraven za hiter prevoz bolnikov. kajti pogosto so merodajne minute. Tudi je ambulantno zdravljenje zek> otežkočeno, če se nahaja bohuSnica oddaljena od središča mesta. Najme roda jnejši .-azlog po mnenju nekaterih, osobito mlajših gospodov, da sedanji prostor za novo bolnišnico ni primeren je ravno dejstvo, da leži preveč v mestu samem. Temu nasprotno bi navedel le slučaj v Berlinu, kjer so v preteklih letih na novo prezidali in zgradili crve stari bolnici v osrčju mesta tako FTlednchhain-sko in Charite. Za to lego se Je znani strekovnjak VVinta! stein zelo zavzel in ko je banska uprava vprašala v Nemčiji za mnenje glede novega stavbišča ljubljanski bolnišnici je dobila prilično isti odgovor. To pa seveda daleko ne izključuje možnosti, da bi se oddelki, v katerih se bolniki zjrav jo deli časa. to ;e preko štirih tednov ne prenesli na deželo, na Kraje, ki so po legi in ozra^tu primernejši in bi se zgradili v samostojne sanatorije, kot jih imamo na Golniku in v Topolšici. Gotovo je pa nujno potrebno, da se ljub Ijanska bolnišnica preosnuje v klinično bolnišnico, da bodo vsa specialna zdravljenja mogoča doma in naši bolniki ne bodo navezani na oddaljeni Zagreb, temveč tudi, da se že vendar enkrat osnuje popolna medicinska fakulteta tudi v Ljubljani, ki brez klinične bolnišnice ni mogoča. Glede iz-.enljubljan-kih zdravstvenih zavodov naj na prvem mestu navedem Maribor, kjer je potrebno 2grad;t* le novo po - SnSco kotlarno ln pa administrativno je p( •"_ z "niiive ki nrenč-ega Ln pa ntemega oddelka ter povečanje kuhinje in r»ralrire kn.r bt veliko vsekakor -v - b 12 . .. onov. tako da bi zmogla ma riborska bolnišnica do «00 bolnikov. litrska Sobota potrebuje celotno novo sr v o za 25f> b!*v".kov, ki bi veljala tudi nekako 12 m ljonov. Ptujska bolnišnea potrebuje ie novo administrativno poslopje in pa operacijsko dvorano za nekaiio 2 milijona, Vežicah bi bilo urediti novo po:ocmišn:co za en milijon, v Novem mestu v ženski bolnišnici pa ureditev centralne kurjave in pa prostora aa sestre za nekako pol milijona. Radovljica bi rabila v razbremenitev ljubljanske bolnišnice svojo novo, za gorenjski kot in s-lcer najmanj za 200 bolnikov, kar bd veljalo nekako 10 milijonov. Nadalje ne smemo prezreti v Ljubljani no^no potrebna- banovb^ke hiralnice in pa povečanje zavoda za gluhoneme ter zgraditev zavoda za **epe. zg okol: 20 mi" i Jonov d*narjev. Tudi je potrebna preureditev hiralnice v FLais: ni. za kar je potrebnih 4 milijone dinarjev. Po raznih krajih Slovenije Je nujno potrebno zaraditi okoli 20 okrajnih zdravstvenih domov in okrevališč za otroke, predvsem na Gorenjskem Ln na Pohorju, za kar je treba zagotoviti vsoto okoli 25 milijonov. Program javnih del navaja dalje tudi zgraditev štirih novih pokrajinskih bolnišnic, tako v Kranju. Rakeku. Novem mestu in v Murski Soboti, za katere se pred- videva vsota 35 milijonov, ki je pa v povedanem že demo vposteta. Topolsica, poleg Golnika naše največje zdraviiišoe na pljučne bolezni ima povsem nezadostno ambulanto in operacijsko dvorano, kjer se v eni vrse septična in aseptična zdravljenja, trije milijoni dinarjev bi zavod popolnoma uredili. Kot drugo po svoji važnosti najpomembnejše delo na gospodarskem področju bi bila brez dvoma preureditev in spopolni-tev ljubljanskega kolodvora, ki pa le delno posega v predmet tega predavanja in sicer le v kolikor se tiče visokih stavb. Ker je pa to vprašanje najožje povezano z vprašanjem regulacije mesta Ljubljane, ki je prvenstvena naloga arhitekta in ga je moči le s tem v zvezd obravnavati, se ga danes v tem okviru ne bom dotikal. Nato slede naše kulturne ustanove z rjubljansko univerzo na čelu. Le ta je danes raztresena po vsem mestu tn bi jo nujno kazaJo spopolniti, izgraditi ln povezati v celoto, saj kolikor je v danžh prilikah to spk>h še mogoče. Svoječaani predloe da bi se celotna univerza zgradila popolnoma na novo v Tivoliju, pod Cekjnovim £"radom, je postal brezpredmeten v trenotku. ko so se odločili postaviti novo vseučiliško knjižnico v Vegovi ulici. Kajti knjižnica je nekak osrednji organ, ki naj bo vsem ostalim zavodom kolikor mogoče pri roki. Iz tega stališča gledano mora ostati današnja univerza pač v bivšem deželnem dvorcu, kjer je dovolj prostora za upravne pisarne rektorata ln vseh dekanatov in pa za juridič-no fakulteto. Za filozofsko fakulteto je pa vsekakor potrebna nova zrradha morda skupno s teološko fakulteto, na bloku med univerzo in pa novo kniižnico. vendar pa točnega še ni nič določenega- Za prirodoslovce je potreben lasten paviljon v območju botaničnega vrta. Tivoliia ali morda tudi na Mirju. Tehnična .fakulteta v obče, posebno pa kemični in strojni oddelek so potrebni močne rešitve, ker so ti prostori, osobito laboratoriji do skrajnosti nezadostni. Medicinska fakulteta sodi v območje bodoče kiiniške bomlšnice, je pa danes brez dvoma na najslabšem, ker je ostala le v zarodku in omogoča le študij prvih semestrov. V Ljuibljan: je notrebna dekliška osnovna šola za vzhodni del mesta, nadalje erlas bena akademija in umetnostna akademija za skurmo vsoto 25 milijonov*, v Mariboru trgovska ak^i-Tmija za 4 milijone in povečanje gimnaziie v Murski Soboti za milijon, kakor tudi .5tiri razredna ljudska šola istotam za 7 milijonoa-. Na Gorenjskem in v Prekmunu sta potrebni dve kmetijski šoli za skuono vsoto 6 milijonov. Nadalje bi bilo nujno graditi na novo. odnosno preurediti m do v ^"ati nekako 100 osnmmih šol po raznih krajih dravske banovine, kar bi veb'alo okoli 40 milijonov. Med temi so petrazrednice v Studencu, čirešnie»\'cih in Koprivniri, šestrazrectiica v Zalogu. Tuirnišču in Rovtah, osem razredni ca na Muti in dese t raz redni ca v Tišini. Nove meščanske šole po potrebne v Črnomlju in Litiji za skupno 2.5 milijona dinarjev. Socialno prepomernbna so zdrava in cenena stanova^ Ta. samo v Ljubljani bi jih kazalo zgraditi okori 1000. kar se računa na 50 milijonov, gotovo po pa potrebna tudi po ost ar h večjih mestih dra-ske banovine, predvsem pa v industritskn krajih, k'ar je zdravstveno stanj? delav-tva zelo slabo, ravro zaradi nepr-lmernih. pretesnih in vlažnih stmovanj S temi v tesni z- e-zi so tudi plinska zaklonišča proti zračnim napadom, ki se pri nas sploh še ne grade, za Ljubljano bi jih bilo potrebnih več za vsoto 6 milijonov* dinarjev. Sedaj pa 5e spložno tako imenovana javna poslopja, ki so gotovo potrebna, predvsem javni t:-radi, ki se čestokrat stiskajo x* Čisto neprimernih, zdravstveno povsem neodgovarja.^očih, temnih prostorih v podeželju večina v starah gradovih, ki jim ne delajo časti in kratijo njih ugled. V Celju je potrebna juetična palača za 15 milijonov dinarjev, v Ljubljani in v podeželju pa 20 okrajnih načelstev* s podobnimi uradi za 40 milijonov dinarjev. V Ljubljani nadalje centralna zgradba za banske urade in banovinsko zbornico za 40 milijonov. Zgradba za policijsko direkcijo z modernimi zapori za 8 milijonov, kasacijsko sodišče s povečanjem justične palače in okrajnega sodišča za 25 milijonov, nadalje poštna in finančna direkcija za 24 Hiinjonov, glavna pošta za 10 milijonov in pa žandarmerijska komanda, in kasarna za 5 milijonov. Potrebne bi bile v Ljubljani tudi zgradbe za etnografski muzej in pa industrijska razstavna palača za 25 milijonov. Končno ne smerno pozabiti tudi povečanja ljubljanske opere po načinu dvojnega gledališča a skupnim odrom. V današnji operi bi se nastanila drama, v novem poslopju pa opera za nekako 2000 gledalcev. Zato je potrebnih 40 milijonov. Navedel sem le najnujnejša javna dela iz področja arhitekture, ki so bila sicer že opetovano predmet javnih razmotrivanj in debat. Navedene številke se bodo dozdevale morda v skupnosti visoke, ni pa temu tako, ako se pomisli, da bi se vse te zgT&dbe izvrševale poetorxwiia, po nujno- sti, raztegnjeno na par desetletij in bi tako letna dotacija bila gotovo zmogljiva, posebno z ozirom na visoko davčno moč, dravske banvine. Toda le eno je potrebno, ki je obenem predpogoj vsakemu uspešnemu delu, kar pa mi Slovenci tako često pozabljamo, to je brezpogojna skupnost v zasledovanju istega cilja, brez cepljenja moči, saj gre za dela, namenjena našemu narodu, brez ozira na pripadnost mišljenja, za p ros peh in proč vi t naše do movine. Izjalovljeni načrti Romanovcev Velike nađe so polagali na lepo hčerko velikega kneza Kyrila Vladimiroviča St. Brieuc je mestece kmetov in ribičev na Bretonski obali, pozabljeno in zapuščeno. Nekaj vilic, ki so jih tam zgradili bogati ljudje iz velikih mest, da hodijo na počitnice, si zaman prizadeva poživiti njegovo panoramo z lepšim okvirom. Vila >Argonide« bi prav za prav hotela biti dostojanstven grad. Z njo je namreč postalo to mestece, ki nikoli ni imelo političnih aspiracij in ki nikoli ni hotelo biti več kakor slikovito, romantično gnezdo bretonskih ribičev, tako rekoč čez noč sedež vladarskega dvora. Toda to je ana-hroničen dvor in to se zopet nekako ujema s tem zakotjem, živečim svoje življenje daleč proč od šumnega sveta. »Argonide« je sedež K vri 1 a Vladimiroviča Njegovega Veličanstva carja vseh Rusov, ki sicer ni bil kronan in še nikoli ni sedel na prestolu, pač pa uveljavlja v sporazumu z vsemi Romanovci pravice svojega rodu in vzdržuje dvorno etiketo, kakor da ne živi med ribiči in kmeti v Bretaniji, temveč v zimski palači v Petrogradu sredi maršalov in komornikov, kjer predseduje političnim posvetovanjem ter imenuje tudi poslanike, ki pa niso skoraj nikoli priznani. Kvril Vladimirovič ima sina in hčerko, Vladimirja Kyriloviča, bodočega pretendenta na ruski prestol in Kyro Kvrilovno, 27-letno plavolaso lepotico, ki v njo po- lagajo Romanovci nade, da bo obnovila sijaj njihovega doma. Ni ji še bilo 20 let, ko je bila že prvič izbrana za evropski prestol. Njena teta, rum unska kraljica Marija, jo je hotela omožiti leta 1929 z bolgarskim kraljem Borisom, ki je takrat iskal nevesto. Toda ta načrt se ji je izjalovil, ker je zahteval bolgarski kralj kot poročno darilo od rum unske kraljice matere za njeno nečakinja korekturo mej v Dobrudži, s katero se pa seveda ni strinjala rumunska vlada. Drugič se je pojavila še mnogo bolj blesteča perspektiva. Ko je zasedel angleški prestol Edvard VTII. in je dal ob določitvi svoje civilne listine ugotoviti svoje dohodke za primer, da bi se oženil, kar je pomenilo, da noče estati na prestolu sam, so mu izbrali za nevesto Kyro. Njena mati, velika kneginja Viktorija, rojena princesa saško-koburško-gotska in njena teta rumunska kraljica Marija, obe vnukinji angleške kraljice Viktorije, sta se zanašali na svoje sorodstvo z angleškim kraljevskim dvorom in angleško aristokracijo. Toda njun načrt je bil sprejet zelo hladno. Ang'eški kralj bi se bil lahko oženil s Kyro P.Omanovo, ni se pa mogel oženiti s hčerko samozvanega carja Kyrila Vladimiroviča. še tako spretne intervencije kraljice Marije niso mogle tega položaja izpremeniti. Velika kneginja Viktorija ni preživela izjalovljenega načrta, kajti umrla je že sredi prizadevanja, da bi se uresničil. Kyra Kirvlovna pri tem sovraži dvor v St. Brieucu z njegovim ozračjem davne preteklosti, s starinskimi zastori. 70 in 80 letnimi generali in plemstvom, živečim od starih spominov ter prizadevajočim si kon-servirati jih in ustvariti iz njih sedanjost in bodočnost. Kyra rada potuje, da se otrese zatohlega ozračja dvora, sama, hodi na izprehode daleč v okolico, med ribiče in kmete, ki se je naučila njihovega jezika, edina s tega otočka visoke ruske aristokracije. V Parizu je zahajala v krožek članov mladoruske stranke Kazembekove, ki so študirali Lenina in izjavljali, da sicer žele obnovitev monarhije v Rusiji, da bi pa šli v primeru vojne branit tudi taoijšc-viSko Rusijo proti sovražnikom. To so izjavili takrat, ko so z dvora v St. Brieucu iskali sovražnika, pripravljenega napasti Rusijo. Kvra je razočarala Roman ovce s svojimi političnimi nazori, razočarala jih ie pa. tudi v njihovih nadah, da bo z nieno pomočjo vrnjen Romanovcem del bivšega političnega vpliva. Zaročila se je nedavno z Ludovikom Ferdinandom Pruskim, najmlaj šim sinom bivšega nemškega prestolonaslednike, vnukom cesarja Viljema, 3 katerim se je seznanila v Ameriki, kc je bil princ na praksi v Fordovih tvornicah. Tako sta se znova združili dve bivši vladarski rodbini z enako slavno preteklostjo in enako izločeni iz sedanjega življenja. Združili sta se v mladem pokolenju, ki diha svobodne je izven zatohlega ozračja dvorov. Ludvik Ferdinand nirra apanaže in kot sin bivšega prestolonaslednika skoraj nima nobenih stikov s svojim derlom v Doornu. Pač pa ima precejšnjo tehnično prakso in uslužben je v Berlinu pn nemški »Lufthansi«. Bivši nemški cesar Viljem nima pomislekov proti njegovi zenitvi z rusko princeso in tako \ se kaže i a se bosta letos poleti poročila. Doktor »Tem bolje« umrl V visoki starosti 97 let je umrl na svojem posestvu Dnnifriestu popularni angleški zdravnik sIt James Chrichton-Brovv-ne. Vsa starejša Anglija je zelo dobro poznala tega zdravnika, specialista za duševne bolezni, ki je bil do svetega 95. leta izredno čil in krepak. Bil je znan kot velik nasprotnik stroge dijete ali kakršnekoli enostranske prehrane. Njegov priljubljeni zdravniški nasvet je bil: Jejte, kar vam diši in bodite dobre volje. Tako je živel tudi sam in pokazalo se 1e. da Je i«mol mož prav. Chrichton-Brovvne jc po praviti trdil, da Je bila vsaka jed nekoč že proglašena za edino rešilno prav tako, kakor za smrtonosen strup in vendar človeštvo še ni umrlo. Slaven je postal njegov izrak na svetovnem zdravniškem kongresu, kjer je nastopil proti trditvi o neobhodnosti po številu vitaminov določene hrane. In vendar smo dobili b:tko pri VVaterloou, ko še nihče ni poznal vitaminov, je dejaJ, Med ljudstvom je bdi pokojni znan pod imenom doktor »Tem bolje«. To je bilo prav za prav njegovo drugo ime. Dali so nui ga zadovoljni boli ki, ki so s tem spon ta-•mm, odgovorom radostno reagirali na njegov nasvet, naj se ne drže diete. Petek, 11. februarja 11: Aoislka ura: V deŽ2li ponočnega soln-ca (gdč. Julija Sušteršič). — 12: Po domače (piošče). — 12.45: Porodila. — 13: Napovedi. 13-20: Odlomki iz zvočmih filmov (plošče). 14: Napovedi. — 18: Ženska ura". Kako fii ustvarim svoj dom (ga. Cilka V račko). — 18.20: Henri Rabaud: Nočni sprevod, ftimf. pesnitev (plošče). — 18.40: Francoščina {g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovadi, poročila. — 19-30: Nac. ura. — 19.50: Izseljenske zanimivosti. — 20: Cimermanov kvartet — 21: Samospevi: gdč. Vida Rudolfova, g. Ladislav Rakovec, pri klavirju prof. M. Lipov-šek. — 22: Napovedi- poročila. — 22.30: An-gleške ološT-e. Konec ob 23- uri._ »»ostani in ostani član Vodnikove družbe! 6' Sttei v razvalinah Po glavi mu je čudno šumelo in veke so se mu zdele tako težke, da v začetku kar ni mogel odpreti oči.. Oglašala se je celo neka neobičajna slabost in potrtost, čeprav* si ni znal pojasniti, odkod vse to in kaj se je zgodilo Prvo. kar je obrnilo nase Berisonovo pozornost, je bilo enakomerno brnenje, nekoliko pritajeno, vendar pa tako jasno da je lahko razločeval poedine stro?o ntrničrne udarce. Kaj neki bi moglo biti to? Tovarniški stroji se vendar nikoli ne slišijo tako in tu v hi5i še celo ne. To je zares čudno, — je pomislil tovarnar. — Morda se mi pa samo sanja Ovignil je roko. nekam težko in oklevajoče izpolni vši ukaz možganov, prijel se je za čelo in si pomel oči Slednjič 90 se odprle in Benson se je ozrl okrog — čudno, taka neobičajna tema. Mar Še ni jutro? Iztegnil je roko. da bi prižgal električno luč. toda njegova roka je segla v praznino, zaman je iskala i luč i mizico, stoječo navadno pri postelji Kaj se pa godi danes z menoj? — se je razjezil Benson in se energično dvignil. V naslednjem trenutku se je v sobi zasvetila luč in Benson sam ni mogel verjeti svojim očem, ko je opazil, da je v tuji neznani sobi, ki njena oprema niti najmanj ni bila podobna opremi njegovih sob. Soba. kamor ga je bila zanesla zagonetna usoda, je bila kakih šest Čevljev dolga, štiri ali pet široka, ne posebno visoka Ln njene gladke stene so *e na vrhu nekoliko približevale tako, da je bil strop manjši od tal. Sredi stropa je žarela električna žarnica, zakrita s poloblo iz motnega stekla. Oprema je bila dobro razsvetljena. Miza. dva stola, postelja in omara — to je bilo vse Tla so bila pokrita z debelo sivo plutovinasto preprogo. Benson je ošinil vse to z naglim pogledom. Predrto je pa mogel razmišljati o svojem položaju, so se začuli pri vratih na nasprotni strani postelje koraki in že je zarožljal ključ v ključavnici. Vrata so se odprla in na pragu se je pojavila postava moža, čigar obraz je bil zakrit s črno masko, se-gajočo preko oči in nosu do ust. Neznanec je za hip obstal, kakor da je presenečen, potem je pa hitro stopil naprej. Sledila sta mu dva enako maskirana moža. Vsri trije so imeli na sebi uniformo mornariških častnikov, toda ne ameriških. — Dobro jutro, gospod Benson! — je pozdravil prvi mož presenečenega tovarnarja, ki že drugič ni vedel — dali bedi ali ps preživlja te čudne DustolovŠčine samo v živih sanjah — Nismo se nadejali, da vas najdemo že prebujenega is prišli smo prav za prav samo z name- nom prepričati se, ali je z vami vse v redu, — je nadaljeval prijazno neznanec. In stopil je še en korak proti postelji, kjer je sedel Benson. Benson je ta čas ves presenečen opazil, da je oblečen, čeprav je točno vedel, da se je bil ponoči slekel. Znova se je prijel za čelo in kretnja njegove roke je označevala nemo vprašanje: Ali so to sanje ah' resničnost? Neznanec je pa že zopet nadaljeval: — Vidim, da ste prenesečeni in začudeni, gospod Benson, kar je tudi povsem razumljivo. Razumemo v polni meri vaše presenečenje in začudenje ob tej nepričakovani izpremembi v vašem življenju. Morda bo najbolje, če vam kratko pojasnim vse potrebno, da boste razumeli položaj, ki ne krije v sebi nobene nevarnosti, katere bi se morali bati — o tem vas posebej zagotavljam, Te besede so vrnile Bensonu zavest. Hipoma se ie o tresel presenečenja in čudne otopelosti. Železna sila njegove volje je zopet prevzela vajeti oblasti nad duhom in telesom. Takoj je spoznal, kaj se je zgodio in kdo so ti trije možje, ki so ga tako nepričakovano dobili v svojo oblast. Hitro je skočil s postelje in mirno, tako da je moral vzbuditi v svojih nasprotnikih občudovanje, je dejal maskiranemu neznancu: — Ni me treba tolažiti s takimi frazami, gospod. Tudi ni potrebna ta vaša maškerada Vem, s kom imam opraviti in mislim, da namen vse te komedije ni nič drugega, nega nadaljevati razgovor, ki sva ga bila začela, ko ste se oni dan oglasili pri meni. Neznanec se je presenečeno ozrl na svoja tovariša. — Morda se motite, gospod Benson, — je odgovoril čez nekaj časa prvi neznanec. — Toda v danem trenutku ni važno, o tem bomo govorili pozneje. Smatram v prvi vrsti za svojo dolžnost pojasniti vam .. . — Kako sem prišel sem? — jc pripomnil Benson smeje. — Seveda, seveda! To dolžnost, ki si jo sami tako plemenito nalagate, pa smatram jaz za neumestno in po mojem mnenju bi bilo bolje, če bi namestu pojasmil poskrbeli za to, da bi se lahko brez vsakega odlašanja in nadlegovanja vrnil od tod. — V tem trenutku bi bilo to združeno z nekaterimi težavarni, dragi gospod Benson, in bojim se, da bi niti sami ne sprejeli nase ponudbe, da bi zdajle zapustili ta prostor — je odgovoril neznanec z rahlo ironijo. — Kar poskusite to. gospodje, pa boste videli, — se je zasmejal Benson. — Dobro, poskusiti hočemo. Maskirani neznanec je stopil k steni in pritisnil na kljukico v nji tako. da se je postavila navpično. V naslednjem trenutku se je odmaknil del lesene obloge v obliki četverokotnika in v steni se je pojavila debela sluzasta plošča, za katero 6e je razločno videla zelenkasta voda. Urejuje Josip ZupanCtC * trn, »Narodno ttolranio« Fran Jeran — Za upravo in Inaeratm del usta Oton Christof — Vat v fcjunijaai