Stran 66___________ANGELČEK____________Ltto 28 Ivan Langerholz: Šola lepega vedenja. 9. Pisma. jtroci radi pišete kratka pisma ali pa po-šiljate razglednice — včasih svojim znancem in sorodnikom, včasih pa tudi biv-šim gospodom učiteljem, gospodičflam učiteljicam to gospodom katehetom. To je prav in Iepo, a vcdite, da se v pismu pokaže, kakšen je tisti, ki ga piše. Zaio morate biti tudi poučeni, kakšno naj je vaše vedenje v pismih ali na dopisnicah. Pisma in razglednice kupujemo v prodajalni. Obojih dobinio tam snažnih in lepih. A kakšna so potem nekatera pisma, ki pridejo iz otroških rok! Zamazana, pomeSkana, raztrgana! Umij si vcndar prej roke, preden sedeš k pisanju! Z mastnimi rokami ni-koli ne piši! Pazi, da pišcš čedno! Nekateri že tako pišejo, da so črke kakor pijancj. Druga na drugi visi. Piiite tudi čedno sloveničino! Tako, kakor jo berete v knjigah, ne pa take, kakršne nilqer ne go-vore in nikjcr ne pišejo. Kdor hoče pisati lepa pisma, se mora pridno vaditi v branju in v pisaniu. Pisemski papir položi na mizo, kadar ga meniš popisati, lepo zravnan, ravnotako kakor knpgo, ki jo hočeš brati: odprtina zravnancga papirja bodi proli tvoji dcsnici, rob pa na tvoii levici, To se večkrat vidi, kako je opazil kak nepazen otrok svojo nerod-nost šele takrat, ko je popisal prvo stran. Včasih je pisemski papir že načrtan. Na takem vendar lahko pišeš v ravni vrsti. Če pa papir ni na- Uto 28__________ANOELČEK__________Stran 67 črtan, pa podloži listu črtano podlago, da ne boš pi-sal »v pekeU, pa tudi ne »v nebesa«, kakor navadno pravimo, da piJejo tisti, ki ne znajo pisati v ravni črti. Navadno pišemo pisma s črnilom. Le bolj zna-nim osebam smemo pisati tudi s tintnim svinčnikom. Fisma pisati z navadnim svinčnikom ali pa z rdečo tinto ni dostojno. Če pišete bolj imenitnim osebam, na primer biv-šemu gospodu učitelju, učiteljici ali katehetu, spišite pismo vselej najprvo na kakšen poseben papir. Dajte to pismo prebrati svojira staršem, da vas opozore na napake, ki stc ]ili morebiti naredili v rLJem. Potcm šele prcpišite pismo na pisemski papir. V pismu je prva zadeva: n a g o v o r. Osebo, ki ji pišeš, nagovorii s par kratkiaii in prijaznimi bese-dami. Takole na primer: Dragi očel Ljuba mati! Mili prijateljl Predraga teta! Če pa pišeš bolj imenitnim osebam, s katerimi si bolj malo znan, pa pokaži večje spoštovanje v na-govoru. Napiši tako: Prečastiti gospod župnikl Vele-cenjeni gospcxl učiteljl Velečislana gospica učiteljica! Velespoštovani gospod zdravnik! Zelo imenitnim osebam — takim sicer ne boste kmalu pisali, pa je vseeno dobro, če tudi to veste —• pravimo v nagovoru: Vaše blagorodje! Ker mora imeti vsako pismo čedno z u n a n j o o b 1 i k o, zato ne napiši nagovora nikoli prav pod vrhnim robom pisemskega papirja, ainpak šele v peto ali šesto vrstico, odzgoraj šteto. Ne smete pa misliti, da je to nepotrebno zapravljanje papirja, ne, to je vljudnost, to jc olika, to je nujna potreba. Aha* že slišim! Janez Površnik nekaj gode. »Saj ni greh,« se hudujc, »če začnem prav pod ro-bom!« — Seveda ni greh. Grdo je pa le. Saj tudi to Straa 68__________ANOELČEK Leto 28 ni greh, če desni Čevelj obuješ na levo nogo. Ali bo pa prav in Icpo? Par vrstic pod nagovorom začnemo pisati šele pravo pismo. Tudi tu moramo strogo paziti na lcpo obliko. Zato ne pišemo čisto od enega roba do dru-gega, ampak delarao nekako tako, kakor vidite to pri Uskanih knjigah. Prvo vrstico odmaknemo od lc-vega robu približno za 2—3 cm (za dva palca, kakršnc imate na vaših drobnih rokah), vsako drugo vrstico pa umaknemo za U/2 cm od levega robu. Na desnem robu pa ni ravno grdo, če pišemo do kraja; lepse pa je, Če tudi tam prejenjamo 1 cm od roba, ¦— Če začne-mo v pismu pripovedovati kaj novega, o čemer do-slej šc nismo govorili, zacnemo pisati z novo vrsto. To odmaknemo zopet za 2—3 cm od Icvega roba. In tako vse naslednje nove vrste. Vrstice naj bodo v pismu kolikormogoče enako dolge. Če je zadnja beseda predolga, jo moraš raz-deliti. Prvi del ostane v vrstici, ki jo ravno piseš, drugi dc] pa prencses v novo vrstico, Pazi pa na pra-vilno delitev. Na primer: ne »pot-ovanje«, ampak »poto-vanje, ne »kor-ak«, ampak »ko-rak«, nc »mes-to«, ampak »me-sto« itd, Marsikdo silno dolgo prcmišljuje, predcn vrže prvi stavek na papir. Drugi pa kar napiše nekaj, samo da namaže par Črk na papir, pa je pismo go-tovo. A kaksno pismo! Nalašč vam postavimo sem-kaj par takih pisem, kakršnih napišejo otroci mcnda na tisoce, Naj vam bodo tu za strašilo in v opomin, kako ne smete pisati pisem. Dragi prijatelj! Jaz ti pišcm cn par besedi in prcden ti nadaljc kaj pišem, te prav lepo pozdravim m te vprašam, Leto 28__________ANGELČEK_________Stran 69 ' kako se ti kaj godi. Sedaj te pa še cnkrat lcpo po-zdravim in sklenem to moje slabo pisanje in osta-jam tvoj zvesti Dobrava, 19. sept. 1919 Jože Poznič Edina resnica v tem pismu jc ta, da je res slabo. Nekaj s črkami naraazanega papirja. Prijatelj je pri-čakoval od tebe vendar nekaj novic, kakega zanimi-vega poročila. Ti si mu pa to veselje čisto pokvaril. Čemu si potcm pisal? In čujfe drogo: ____ Draga sestra! 4^1 Jaz vzamcm pero v svojo desno roko in te 1 pozdravim čez hribe in doline. In dalje te vprašam, \ zakaj mi nič ne pišeš. Pri nas ni nič novega. Zdravi smo vsi. Pa kmalu kaj piši. Sedaj te pa vsi pustirao prav lepo pozdraviti, posebno pa jaz J tvoja sestra ¦ Brdo, 8. okt. 1918 Ivanka 1 Zopet čisto prazno pisrao! Ivanka ne zve iz teh J vrst nič drugega kakor to, da so doma vsi zdravi. 3 Pa bi jo vendar veselilo, če bi zvcdela še kaj dru- j gega, kako je v vasi, kako v hlevu, kako na polju ... j Taka-le pisma, polna praznih besedi, so tratenje " papirja in časa. Pa jih vcndar dostavijo naše pošte na tisoče. Kdor ne ve res nič dmgega pisati kakor takele čenče, naj rajši nikar nikoli nič ne piše, tiste I vinarje pa revežu podari. I »Saj bi napisala kaj boljšega, pa ne znam začeti,« j pravi Minka Drobiževa. — O, to so tistc bolečine! Začeti ne znaš? Kaj pa, če je to: misliti se ti ne ljubi. Kdor zna količkaj misliti, bo že dobil primerno be- • Stran 70 ANGELČEK Leto 28 sedo za začetek. In v pismu bo povedal, kar ga ve-seli in žalostf, ne pa praznih besedi. Tudi z malo besedami se da veliko povedati, včasih več ko z mnogimi. Posebno, če tc kdo v svojem prejšnjem pismu čcsa prosi, ne bo težko začeti pisma. Začel boš pri-bliino takole: »Vprašal si me, kaj naj storiš. Moja misel je ta, da .. .« In tako nadaljuj. Ce koga česa prosiš, pa začni kar s prošnjo. Na primer: »Tebe, dragi prijatelj, želim prositi, da mi pomagaš v neki zadevi. Čez tedcn dni bo god moje raame. Kupi mi knjižico. .. in mi jo pošlji, da jo dam materi za god. Vse troške ti bom povrnil, ko bom prišel o Božiču k tebi« Ali pa: »Ne zamerite, dragi moj stric, da Vam pišem in Vas prav lepo prosim, da ste mi za botra. Letos bo pri nas sv. birma ...« Nikar ne delajte v pismih predolgih ovinkovl Ni-koli ni trcba prositi — na primer — takole: »Kristus pravi, da prosite, in se vam bo dalo, iSčite, in boste našli, trkajte, in se vam bo odprlo. Zato Vas tudi jaz prosim, zato sem s tem pismom poiskal Vas, zato z njim trkam na vrata Vašega dobrega srca...« To je vse preveč motoviljenja! Kaj žaljivega tudi ne smeš nikoli napisati, ravno-tako kaj nedostojnega in sirovega ne. Tudi svojerau najboljšemu prijatelju nikoli, Preveč mehkužna pisma so tudi priskutna. »Pošiljam Ti stotisoč poljubčkov in pozdravčkov.« Čemu to? Eden, pa tisti odkrito-srčen bo isto opravil, V jezi ne odgovarjaj na nobeno pismo! Tudi sicer ne piši, če si razburjen! Nikdar ne pištte pisem, ki si jih ne upate pod-pisati! Pisma brez podpisa pišejo le ničvredni ljudje. « Uto 28__________ANGELČEK__________Stran 71 \ Če pišeš kaki neznani osebij dostavi v pismu I tudi svoj naslov. Napiši: »Moj naslov se glasi.,.,« 1 In to napiši prav razločno! Če si pozabil v ptsmu kaj važnega, nikar nc piši ob robu pisma, ampak napiši na nov listič, ki je iste vrste, kakor pismo, in ga prideni pisrau. j Razglednice so pa najlepše tiste, na katerih so I naslikani razni kraji naše domovine. Čedne so se- I veda razglednice s cvetjcami, prav grde pa včasih ^ razglednice z moškimi in ženskimi podobami. Takih nikoli ne kupuj in ne razpošiljaj! Saj imarao krasnega blaga dovolj, ki človeka blaži, dviga, navdušuje. Kako treba pismo skleniti, smo deloma že na ob-javljenih pismih pokazali. Sklepa ne pišemo vsega v cno vrsto, ampak ga razdelimo v dve ali tri vrsticc. Na levo ad iraena pa navadno pristavimo tudi kraj in dan, kje in kdaj je bilo pismo pisano. Sklep pisma ima torej nekako tako-le obliko: Svojo drago mamo srčno pozdravljam hvaležni sin Kranj, 18. nov. 1919. Alojzij Jenko. Ne pozabite pa koncem pisem tudi — pik! Vsako že spisano pismo še enkrat preberi! Kaj malega še lahko popraviš! Če si sc pa kje preveč zmotil, je pa najbolje, da napišeš novo pismo. Potem pismo zgani tako, da je tista straa z na-govorom znotraj, in ga deni v zavitek ali, kakor na-vadno pravimo: v kuverto. Na prednjo stran zavitka napiši naslov. Pa kar mogoče čedno in snažno! Pazi, da boš lastna imena pisal z velikimi začetnicamil Piši razločnol Ubogi Stran 72 ^^^BttfmČEK_________Leto_28 * poštoi uradniki, ki inorajo prebirati toliko grdih in nerazločnih otroških čiri-čari na naslovih pisem! V naslovu pisma napišemo navadno ime, pri-imek in stan tistega, ki mu pišemo, pa tudi kraj, ka-mor je pismo nameojeno, in pošto, kamor je pismo poslati. Pred imenom, na levi strani v isti vrsti ali pa za par vrstic više, pa pridenemo navadno še par besedi: Cenjeni gospod, ali: velespoštovani gospod, ali: velcčislana gospica, gospodična itd. V desni kot zgoraj prilepimo poštno znamko, če je dovolj prostora. Če pa moramo prilepiti več znamk, jih pa prilepimo vse na enem mestu, ne pa nekaj tukaj, nckaj tam, vsekrižem. Ta-Ie zgled naj zadoslujc: j......................| Cen/eni gospod {Znamk»M IAnton Orehek, poseslnik. Žeje, št. 4. P. Dob prt Domlalah. Če kam daleč pišeš, napiši še tudi svoj oaslov na zadcji strani zavitka. Nič napačnega pa ne bo, če to vselej storiš, ali pišeš že blizu ali daleč. Nepotrebnih dosiavkov na kuverto ne piši! Na primer: hitro! nujno! ali pa znabili celo neumnosti: Kranf pri Primskovem, Ljubljana pri ŠiSki. To so otročarije in zelo nepotrebne. Pisma so zrcalal (Nadalievanje.)