STOL A. I .< K " glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXV februar 1978 št. 2 ■ Pred volitvami , V programu za izvajanje zakona o združenem delu naše delovne organizacije smo , ^ed nalogami zapisali tudi naslednje: Razvijati delegatski sistem tako, da bo sleherni elavec lahko vplival na življenje v temeljni organizaciji in v delovni organizaciji, da 0 sproti in objektivno seznanjen z vsem in tako, da bo informacijo lahko tudi upo-'abil pri svojem samoupravljalskem delu. z .Volitve — delavski sveti temeljnih organizacij in delavski svet delovne organi-.ac'je so jih razpisali za 9. marec letos — bodo dale možnost delegatski sistem Popolniti in ga z novimi delegati tako okrepiti, da bo delo steklo z novim elanom. Plemeniti ga je treba z vsemi izkušnjami, ki so jih delegati v dosedanji mandatni a°b' Pridobili. Sočasno z volitvami samoupravnih or-aanov temeljnih organizacij in delovne 2h^an'zac'ie bomo volili tudi delegate v 0r združenega dela Skupščine občine arnnik in v skupščine samoupravnih in-r®snih skupnosti. Cjl ^°lili bomo v vseh temeljnih organiza-0*a'1 in v skupnih službah. S tem bomo Pravili dvojno nalogo: Konstituirale se skl- terT,eljne organizacije, ki so bile po in eP'h delavcev potrjene z referedumom Tq Ustanovljene ob koncu preteklega leta. tan sta temeljni organizaciji: Kovinsko in I^.Pecirano pohištvo ter Sedežno pohištvo, Zr| sta bili na novo organizirani, kot je njz n°. iz dosedanjih dveh temeljnih orga-ProCli Tovarne sedežnega pohištva in nikuZV°dn*e mas'vn'h polizdelkov v Mot- facija Popolnoma nova temeljna organi-je o pa je TOZD-Tehnične storitve, ki be r9ar>izirana v okviru dosedanje služ-n0sj.a vzdrževanje, v okviru delovne skup-1 P° eni strani, po drugi strani pa bomo izvolili samoupravne organe v dosedanjih tozdih in skupnih službah ter v delovni organizaciji, kateremu mandat v tem času tudi poteka. Kriteriji, ki so jih delavski sveti jemali ob razpisu volitev v samoupravne organe temeljnih organizacij in v delovni organizaciji, so v skladu z zakonom o združenem delu: število zaposlenih delavcev v posamezni temeljni organizaciji in posameznemu delu delovnega procesa v temeljni organizaciji. Praktično to pomeni: V vsakem samoupravnem organu temeljne organizacije in delovne organizacije morajo biti vsaj z enim delegatom zastopani delavci v vsakem delu delovnega procesa. Na tak način je omogočeno, da dobijo vsi delavci direkten vpliv na odločitve, ki jih bodo spremljali samoupravni organi vse s predpostavko, da bodo dele- (Nadaljevanje na 2. str.) £ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * $ * * * **** ************************************************************************************* OB DNEVU ŽENA * V današnjem svetu je še vedno veliko krivic in ponižanj človeka. Še vedno je veliko narodov, ki trpe zdsužnjenje, brezpravnost in lakoto. Še vedno je na svetu mnogo otrok, ki jim je mir, svoboda in sreča tuje. s svojimi materami trpe in umirajo. Ali ni to krivica, ki vpije in žge v prsih? Pred sedeminšestdesetimi leti so se žene prvič združile v odločna prizadevanja za enakopravnost z moškimi. To leto so tudi prvič poskušale praznovati svoj dan — osmi marec. Desetletja so minila. V naši državi ima žena že vsa leta po vojni volilno pravico, pravico do enakih pobojev in nasploh enakopravnosti v družbi. Tako je zapisano. Vendar so še pomanjkljivosti, ki jih moramo °dpraviti. Delovna žena za strojem ali za pisalno mizo bo bolje in več naredila, ko bo imela urejene stanovanj-ske razmere, ko bo njen otrok v njeni odsotnosti v varnih rokah in ko bo tudi na delovnem mestu vedno °utila, da je enakovredna moškemu. Veliko smo dolžni našim ženam, ki so med narodnoosvobodilno vojno pomagale izbojevati našo svo-, 0Q,° 'n tudi tistim, ki so se v letih po vojni marsičemu odrekle ter skromne in delovne pomagale ustvar-lati vse to, kar danes imamo. Strnimo hotenja naših žena in se jim skušajmo oddolžiti z dobrimi željami ob osmem marcu, ob nji-°vem prazniku, z zamujeno zahvalo in s spoštovanjem. ************************************************************************************ Sindikalni zbori V JANUARJU SO BILI OPRAVLJENI SINDIKALNI ZBORI V STOLU. PREGLEDALI SMO, KOLIKO SMO NA POD ROČJU, KI ZAJEMA IZREDNO VELIKO NALOG, NAREDILI V PRETEKLEM LETU. Z NOVOIZVOLJENIMI SINDIKAL NIMI DELAVCI SMO Sl TUDI ZADALI NALOGE, KI JIH MORAMO NAREDITI V PRIHODNEM OBDOBJU. DA BI NAŠIM BRALCEM PREDSTAVILI DELO SINDIKATA, SMO PROSILI ZA POROČILA BIVŠE PREDSEDNIK* OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA. Tl SO ANDREJ PERČIČ IZ TOZDA 1, BOJAN ŠTUPAR IZ TOZDA 2 IN HEN RIK MAREN IZ TOZDA 4. DELO SINDIKATA V TOZD 1 Na občnem zboru, ki je bil 28. 1. 1978, smo pregledali delo v letu 1977 in postavili naloge za vnaprej z delovnim načrtom, ki ga je občni zbor soglasno sprejel. Izvršni odbor OOS TOZD-1 je imel v lanskem letu sedem rednih in tri izredne seje, na katerih smo obravnavali tekočo dejavnost ter skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi organi razpravljali o vseh važnejših vprašanjih. Največ pozornosti smo posvetili zakonu o združenem delu, saj je bilo potrebno vse splošne akte in samoupravne sporazume uskladiti in dopolniti. Osnovna organizacija sindikata je aktivno sodelovala pri sprejemanju statuta podjetja in tozdov, pri samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v tozdu, samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka za osebne dohodke ter sklad skupne porabe, pri pravilniku o varstvu pri delu, pri pravilniku o inovacijah itd. Ugotovitev občnih zborov v letu 1976 je bila, da so nekateri tozdi številčno in organizacijsko preveliki, zato se je v letu 1977 začela reorganizacija temeljne organizacije tovarne sedežnega pohištva, ki je štela 910 delavcev. Po razdelitvi tozda je nastala še ena temeljna organizacija, in sicer: kovinsko in tapecirano pohištvo, s katerim se je spojil bivši tozd-3 Motnik. Omenimo naj, da je občni zbor soglasno sprejel reorganizacijo sindikata tozd-1, tako bo v bodoče novi sindikat tozd-3 deloval samostojno. Pri oceni dela je razvidno, da so bile začrtovane naloge — čeprav ne vse — uspešno izvedene. Poleg načrtovanega je bilo veliko dodatnega dela, ki v veliki meri zahteva od osnovne organizacije veliko angažiranost in dosledno aktivnost. Težko je podati natančno analizo učinko- vitosti v vseh akcijah, vendar se usmeh' mo na naslednje: Na področju samoupravljanja se r osnovna organizacija sindikata zavzemal za uveljavljanje samoupravljanja in drdzf benoekonomskih odnosov med tozdi te uveljavljanju delegatskega sistema. Velik ______________________________________/ (Naadaljevanje s 1. str.) gati svoje delo opravili v duhu ustave in samoupravnih načel. Koliko delegatov bomo volili, v tem trenutku še ni povsem jasno, ker še niso končane volilne konference. Prav gotovo pa bo v samoupravnih organih v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji, v zboru združenega dela ter v samoupravnih interesnih skupnostih izvoljenih 343 delegatov, kar predstavlja od skupno 1598 zaposlenih delavcev 27,7%. To pa ni zadnja številka oz. zadnji delež v številu skupno zaposlenih delavcev, ampak se bo delež povečal najmanj še za toliko, kajti delavski sveti temeljnih organizacij in delavski svet delovne organizacije bodo takoj po konstituiranju izvolili izvršilne organe in druga telesa. Znano nam namreč je, da izvršilne organe ter stalne in začasne komisije delavci ne volimo neposredno, ampak jih volijo delavski sveti temeljnih organizacij oz. delavski svet delovne organizacije. Še nekaj besed o volitvah v zboru združenega dela in v skupščini samoupravnih interesnih skupnosti. Po odloku občinske skupščine ima delovna organizacija STOL v zboru združe- nega dela osem delegatskih mest, porazdeljene na posamezne temeljne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb in pomeni, da ima vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost skupnih služb v zboru združenega dela po eno delegatsko mesto. V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo je bila sprejeta odločitev, da vsaka temeljna organizacija v delovni skupnosti skupnih služb voli po pet delegatov. Torej bo za zbor združenega dela izvoljenih dejansko 40 delegatov, število delegatov, ki pa bodo izvoljeni v posamezne skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa bo dokaj večje. V to skupščino lahko volimo posebno delegacijo ali splošno delegacijo ali pa združeno delegacijo, pač glede na število zaposlenih v posamezni temeljni organizaciji ali pa na podobnost interesov. Temeljna organizacija Sedežno pohištvo TOZD-1 bo v vsako interesno skupnost izvolila petčlansko delegacijo. Posebne delegacije bodo volili za področje vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in zdravstva, za telesno kulturo še delegaciji v TOZD-2 in TOZD-3. Ti dve temeljni organizaciji volita še združeno delegacijo za socialno skrbstvo, otroško varstvo, skupnost pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja, zaposlovanja in st® novanjskega gospodarstva. Posebno d® legacijo s področja zdravstva volijo 5 TOZD-5, TOZD-9 in skupne službe, skitf ne službe pa še posebno delegacijo z raziskovalno dejavnost. Združeno dele9® cijo volita TOZD-5 in TOZD-9 službe za naslednja interesna TOZD-5 in TOZD-9 za vzgojo in izoD1* ževanje, raziskovalno dejavnost, kul^L. in telesno kulturo ter za socialno sk^ stvo, otroško varstvo, skupnost pokoja1 skega in invalidskega zavarovanja, zap° slovanja in stanovanjsko gospodarstv^ skupne službe pa eno združeno deie9 cijo za vzgojo in izobraževanje, kulta in telesno kulturo ter za socialno skr^ stvo, otroško varstvo in stanovanjsko 9 spodarstvo. TOZD-4 voli za vse sarrL upravne interesne skupnosti skupno de■ gacijo, TOZD delavska restavracija pa c.-.i lotni kolektiv v smislu zakona predstav) delegacijo. Našteli smo vam nekaj podatkov zvezi z volitvami. Volilne komisije vas ° do s posameznimi objavami in z JnJ >, matorjem sproti obveščali o nadaljhJ® poteku priprav za volitve in o samih v litvah. K. Vavpotič ter skup;', področij Pozornosti smo v lanskem letu posvetili Kupaj z ostalimi družbenopolitičnimi or-pni evidentiranju delegatov za samo-Pravne interesne skupnosti ter skupščin-„,e organe. To bo tudi v bodoče naša skrb. ■ Na področju novatorstva, izumiteljstva n tehničnih izboljšav ni čutiti večjega navčka, čeprav lahko rečemo, da se staje izboljšuje. Osnovna organizacija sin-,'kata se na tem ni dovolj angažirala, kar orno morali v bodočem delu nadoknadi. Smiselno bi bilo organizirati semi-ar v zvezi inventivne dejavnosti, istočas-0 Pa tudi dopolniti pravilnik, ki bi bolj 'mulativno vplival na avtorje inovacij. v Osnovna organizacija sindikata se je s, 6*u 1977 zavzemala, da so se določila adikalne liste kot skupen dogovor sin-katov uresničevala s samoupravnimi šimaZUmi in družbenimi dogovori. Zapi-I Pa to, da vse pravice in dajatve v nk° postavimo v maksimalnih višinah, tipljivo pa je, če bomo lahko slednje v Ksnih zneskih izplačali. To bi namreč u^Pilo 50 do 60 % več sredstev kot s nsko leto. Torej predloga sindikalne line ne rPorem° jemati kot nekaj dokonč-ri S' .Nte9°va realizacija bo v veliki meda , sna od razpoložljivih sredstev skla-skupne porabe. ra J-anskoletne počitniške kapacitete smo Vs '°nalno izkoristili, saj ugotavljamo, da z ni*ato 'etuje več delavcev, predvsem °bd'Zh-n' osabnimi dohodki. V naslednjem akih°u načrtujemo povečanje počitni-mj kapacitet, seveda v skladu z realni-staia °-Znostm'' Re9res za dopuste že po-zmi-.-JH se uveljavlja kot regulator za oiških evarhe socialnih razlik v počit-dena domovih. V večini primerov je nu-|avc 'nožnost letovanja slehernemu de-|jai- " Na občnem zboru se je razprav-tUrisr-Zavzel nai bi razmislili o vključitvi v ne ^.'dpo agencijo. Novih kapacitet naj Pak n 'akali z 9radnjo novih domov, am-lavcinaj Preko turistične agencije de-0 i . sPoznali domovino niže od Njivic. 1 Pobudi bo sindikat še razpravljal. Ks Področju povezovanja sindikata z tUdi 'sm° dosegli rezultatov, ker veliko tošniBISrno Poskušali. Zato je treba v le-turnern1 • 'et.u sodelovanje utrditi na kul-Pr| r7g ln športno-rekreativnem področju, rnov oavanju kulturnih in drugih proble-deiani lndikat mora stremeti, da bodo izvali Pro9rami, ki bodo jasno načrtova-Ijenia delovanje. Počutje in pogoji živ-rrieri a®laycev v kraju bivanja v veliki in deirf lvai° na produktivnost, kvaliteto hovih HVrI° zavest v času opravljanja nji-delovnih dolžnosti. ra tud?°Vna or9anizacija sindikata se mo-kdarnn=tV b°d°če zavzemati za večjo so-stev 7p delavcev pri zagotavljanju sred-tep, j-jj razvoj vzgoje izobraževanja. S ^vanie008!69-' Primerne pogoje za vklju-in int.L mladine v samoupravne organe N resne skupnosti. lo. pQ kulturnem področju je delo zasta-Postati -P 0oceni mora kulturno delo vijanje fdpCzično. Ni dovolj, da se za raz-di, temveč- re zavzema samo peščica Iju-člane sindilf^ mora aktivnost prenesti na hih inprtaa tekmovanja v okviru sindikal-Vela dohLn rekreacije so v letu 1977 doži-v kvalitet/ uspeh tako v množičnem kot v nasiertn-k1 p°9ledu. Tekmovalo se je bdeleženni1 \ Pan_°gah: kegljanju (največ odbojki ni ’ košarki, malem nogometu, hisu. PriP-aVaniu’ streljanju, namiznem te-razvoju telesne kulture pa kljub temu ni šlo brez težav. Zato velja stremeti za tem, da si prek seminarjev pridobi in usposobi čim večjo število amaterskih kadrov, ki bi delovali po osnovnih organizacijah ter s tem pomagali poklicnemu organizatorju rekreacije. Osnovna organizacija je tudi spremljala in usmerjala naloge iz področja delovanja ljudskega odpora in družbene samozaščite. Delavska kontrola v tozdih in DO se je okrepila in obagatila z znanjem, katerega si je pridobila na raznih seminarjih. Odbori ljudskega odpora in družbene samozaščite so pokazali svojo veliko pripravljenost na vaji Jesen 1977«. Kaj in kako delovati v bodoče? Osnovne naloge sindikata se ne menjajo, nadaljevati moramo z delom, kjer smo končali. Zlasti pa bo treba okrepiti dejavnost na tistih področjih, kjer smo doslej premalo storili. SINDIKALNA DEJAVNOST V TOZD 2 Delovanje in aktivnost sindikata v pretekli mandatni dobi je bila dobra. Kljub vsemu pa moramo ugotoviti, da bi bilo delo, ki je bilo naloženo OOS, še uspešnejše, če bi vsi člani OOS delali še aktivneje. Največ pozornosti je sindikat posvetil izvajanju določil zakona o združenem delu. Prav tako je aktivno sodeloval pri sprejemanju novih samoupravnih aktov. Aktivno je sodeloval pri evidentiranju možnih kanti itatov za SIS v občinski zbor združenega dela ter v samoupravne organe v delovni organizaciji. Prav tako je sindikat sodeloval pri obdaritvi žena, pri proslavi 1. maja, pri obdaritvi najmlajših in pri obiskih bolnikov. Tudi v preteklem letu, kot vsa leta doslej, smo poslali po sindikalni liniji tiste sodelavce na preventivno zdravljenje, ki obravnavah in sprejetjih dosledno izvajajo. Dopolnjevati je potrebno tudi stabilizacijski program in dati delovnemu kolektivu spodbudo k dvigu produktivnosti, k varčevanju materiala, k uvajanju boljšega reda in discipline. Ker se res poraja vse večja potreba po dobrem letovanju, je nujno potrebno, da odbori za letovanje izdelajo predlog za povečanje počitniških kapacitet, da bi lahko v bodoče letoval vsak sodelavec. Tudi v bodoče naj bi sindikat razpravljal glede stanovanjske politike. Več pozornosti in možnosti naj bi posvetili tudi tistim sodelavcem, ki gradijo individualna stanovanja. Še vedno je kritika glede družbene prehrane. Sindikat naj se skupno s komisijo za družbeno prehrano bolj aktivno vključi v razprave in dosledno zastopa stališče delavcev. Tudi na področju kadrovske politike na nivoju tozda in delovne organizacije si moramo v bodoče prizadevati, da bomo naloge pravočasno reševali. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA V TOZD 4 Izvršilni odbor je imel v preteklem letu 9 sej, na katerih smo obravnavali tekoče zadeve gospodarskega in družbenopolitičnega pomena. Največjo pozornost smo posvetili vprašanju razvoja samoupravljanja in uresničevanja zakona o združenem delu. Na tem področju smo v preteklem letu obravnavali in sprejeli več samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Med njimi je najvažnejši SS o združevanju dela delavcev v TO in samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka TO in za delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo de- so socialno in zdravstveno ogroženi. Poslani so bili tudi vsi tisti, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Tudi v tem obdobju smo sodelovali pri organiziranju krvodajalske akcije. Pri tem je razveseljivo, da se je sodelavci v velikem številu udeležujejo. Zaživelo je športno in rekreacijsko tekmovanje. Med prodajo in TOZD 2. Posebno je zaživelo tekmovanje v malem nogometu, šahu, streljanju, namiznem tenisu in kegljanju. Sprejeti delovni program nam nalaga, da se nalog, ki smo si jih postavili, v bodoče lotimo s še večjo resnostjo. Naloga sindikata v bodoče je, da se tudi ostala samoupravna določila po predhodnih lavcev. Oba SS sta bila sprejeta na referendumu. V letošnjem letu poteče mandatna doba samoupravnim organom TO, OZD in SIS, zato smo evidentirali nove možne kandidate. Pri evidentiranju možnih kandidatov smo naleteli na težave glede na veliko število kandidatov, ki jih moramo predlagati na število zaposlenih. Od 55 zaposlenih smo evidentirali 67 delegatov, tako da so nekateri delavci predvideni v več delegacij. V zvezi z letnim dopustom vidimo, da malo naših sodelavcev koristi usluge naših počitniških domov. V bodoče je za- (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) željeno, da čimveč sodelavcev koristi te usluge. Po sindikalni liniji sta bila predlagana za letni dopust dva sodelavca, za izredni dopust na pogoje dela pa dve sodelavki. Ob praznovanju delavskega praznika 1. maja v Kamniški Bistrici se je udeležilo več članov naše organizacije. Organizirana je bila krvodajalska akcija. Na žalost iz leta v leto upada število članov. Pozivamo, da se te humane akcije v bodoče udeleži več članov. V mesecu septembru smo organizirali izlet v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov. Tita in spominskega doma, za rekreacijski del izleta smo se ustavili v Čateških toplicah. Tudi na področju delovnih uspehov smo v preteklem letu lahko zadovoljni, saj smo proizvodni plan dosegli s pozitiv- nim uspehom, čeprav nekaterih stvari še nismo uspeli zadovoljivo rešiti, to so predvsem: izguba delovnega časa, varčevanje z materialom in orodjem. Glede delegatskega sistema se je treba še naprej prizadevati za čim boljše izvajanje delegatskih nalog, predvsem glede priprave na zbore delegatov in glede obveščanja nazaj v bazo. Tudi mladinci naj bi se v bodoče organizirali, saj se je v preteklem letu z novozaposlenimi članstvo povečalo. Z mladinci TOZD-2 kot smo se o tem že dogovarjali. Plan razvoja od leta 1976—1980 nam narekuje še nadaljnje napore za uresničitev tega sporazuma, ker le z dokončno izvedbo plana bomo laže dosegli višjo rast proizvodnje in predvsem izboljšali delovne pogoje in s tem zagotovili boljši osebni dohodek. »Dragi kolega, naj ti v zadoščenje p°" vem, da so danes v podjetju rešili pritožbo v tvojo korist.« Sklepi 15. redne seje delavskega sveta delovne organizacije Delavski svet delovne organizacije je na seji dne 1. 2. 1978 sprejel in potrdil naslednje sklepe: 1. Pregledal je sklepe 14. redne seje in izredne seje delavskega sveta delovne organizacije in v zvezi s tem ugotovil, da so bili sklepi izvršeni oziroma so v izvrševanju. Delavski svet je soglašal s predlogom štaba civilne zaščite, da se uvede postopek pri sodniku za prekrške zoper dva sodelavca, Pušnik Dušico in Varjačič Milana, ki se nista odzvala vaj civilne zaščite v mesecu decembru 1977. Glede na to, da nista imela primernega opravičila za izostanek, je v smislu zakonskih določil treba ukrepati proti takim primerom. 2. Sprejel je predlog sprememb organizacije skupnih služb, in sicer: I. Reorganizacija tehničnega sektorja; II. Nova organizacija finančnega sektorja; lil. Splošni sektor ostane v sedanji obliki; IV. Kadrovski sektor ostane v sedanji obliki; V. Sektor za ekonomiko in organizacijo poslovanja ostane v sedanji obliki; VI. Služba varstva pri delu ostane v sedanji obliki; Vil. Inventure. 3. Sprejel in potrdil je predlog ukrepov za uveljavitev Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupno porabo v predhodnem obdobju in predlog sklepov za uveljavitev pravic iz Sindikalne liste za leto 1978. Za izplačilo nagrad za delovne jubileje je sprejel varianto II. (za 10 let je kriterij delovna doba v delovni organizaciji, za 20 in 30 let pa skupna delovna doba). Ukrepi za uveljavitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupno porabo in pravice Iz Sindikalne liste za leto 1978 so bili objavljeni v 4. številki Informatorja. 4. a) Sprejel in potrdil je predlog za odobritev oz. potrditev sredstev za manjša investicijska vlaganja v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb, v skupnem znesku 1,000.000,00 din. b) Sprejel je predlog za nabavo pisarniškega pohištva za novo upravnoprodaj-no zgradbo. Predračun za to opremo znaša 1,579.851,80 din. Zneska naj se pokrijeta iz nerazporejenih in neizkoriščenih investicijskih sredstev za leto 1977. 5. Delavski svet delovne organizacije je potrdil in sprejel poročilo o inventurah z nekaterimi popravki na osnovi sklepov delavskih svetov TOZD. 6. Potrdil je predlog meril za razporejanje stroškov delovne skupnosti skupnih služb. Na osnovi preizkusa za leto 1977 in na podlagi periodičnega obračuna za pr- vo tromesečje 1978 se bo videlo ali s° kriteriji pravilni. 7. Potrdil je razpis volitev v samoupravne organe delovne organizacij6 Stol Kamnik. Volili bomo delegate v delavski sv®1 delovne organizacije, v odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije in v disciplinsko komisijo delovna organizacije. Volitve bodo predvidoma 9 3. 1978. Prav tako bodo 9. 3. 1978 volitve delegatov v delavske svete temeljnih organizacij. Sklep o razpisu teh volitev s° sprejeli delavski sveti temeljnih organizacij oziroma zbori temeljnih organizacij. 8. Sprejel je odpoved glavnega direktorja in pooblastil predstavnike samoupravnih organov in družbenopolitični11 organizacij, da sodelujejo pri delu razpisne komisije za novega glavnega d1' rektorja. H. Križane V zadnjih dveh mandatnih dobah je bil predsednik delavskega sveta Sikošek Fran ^ ki je vsa štiri leta uspešno vodil delo najvišjega samoupravnega organa v tovarni. Pr tekla leta so bila zelo dinamična in, so terjala vsakokratno trezno presojo grad'v ' ki je bilo obravnavano na sejah v mali dvorani Kulturnega doma na Duplici. K uspešn . mu delu centralnega delavskega sveta so pripomogli delegati z zastopanjem stali” članov kolektiva, vodilni delavci z razlagami samoupravnih, gospodarskih in tehničn'. gradiv, na pomembnem mestu pa tudi predsednik delavskega sveta Franc Sikošek, je zelo prizadevno in uspešno usklajeval težnje vseh, da so izoblikovali in samouprav no sprejeli sklepe, ki so pomembni za Stolov kolektiv. V tem obdobju Je pisala vabila In zapisnike delavskega sveta Markeijc Jožjj' Vedno je skrbela, da so bile točke za obravnavo in sklepi jasno formulirani in v d ločenem roku dostavljeni delegatom delavskega sveta in posredovani drugim član° kolektiva. Tovarišici Jožici, ki bo to delo še opravljala, želimo uspeh tudi v bodoc Referendum 26. in 27.1.1978 3. Pristop k skupnemu sporazumevanju o temeljih srednjeročnega plana. 4. Pridobivanje skupnega prihodka iz skupne osnove ter merila za njegovo razporejanje. a) oblikovanje prodajne cene in pridobivanje skupnega prihodka, b) načela oblikovanja in izvedbo skupnih osnov in meril za razporejanje skupnega prihodka, c) način in roki obračunavanja skupnega prihodka. 5. Medsebojno odgovornost za izpolnjevanje obveznosti in skupno prevzemanje rizikov. 6. Skupno zunanjetrgovinsko poslovanje in nastopanje v tujini. 7. Organe skupnega poslovanja: a) skupščina podpisnic, b) usklajevalni svet. 8. Reševanje medsebojnih sporov. 9. Pristop, veljavnost in prenehanje sporazuma. (Nadaljevanje na 6. str.) »Ali res misliš, Lojze, da bomo s tem načinom lahko ugotavljali delovni prispevek vsakega zaposlenega?« Dne 26. in 27. 1. 1978 smo delavci delovne organizacije Industrija pohištva STOL Kamnik odločali o sprejetju: — samoupravnega sporazuma o temeljnih planov in srednjeročnih planov TOZD; . — samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo Centra Usmerjenega izobraževanja lesarstva v Ljubljani; — samoupravnega sporazuma o trajam poslovnem sodelovanju na podlagi Združevanja dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka s Slovenijalesom Ljubljana; — samoupravnega sporazuma o traj-hem in poslovnem sodelovanju na podžgi dela in sredstev pri ustvarjanju skup-ne9a prihodka z Lesnino Ljubljana. S posameznimi samoupravnimi spora-zumi smo se sporazumeli o naslednjem: L Samoupravni sporazum o temeljih Planov in srednjeročnih planov TOZD. . S tem sporazumom smo se delavci DO ^TOL dogovorili za enotno metodologijo določanja planskih ciljev in določili glav-do smernice razvoja DO in TOZD za obdobje 1976—1980. . Za vsako dejavnost oziroma dejavnost °zda načrtujemo osnovno orientacijo in ®mpo razvoja, delitev dela po proizvodnih ^ogramih in skupno proizvodnjo (proizvo-'• ki jih dela več tozdov). . Načrtujemo hitrejši razvoj kovinske in =Peniške dejavnosti, razvoj proizvodnje Ploskovnega pohištva in obseg predelave asivnega lesa na skoraj enakem nivoju. Načrtujemo izgradnjo jedilnice ob novi uPravni zgradbi. t6t Pri investicijah so dogovorjene priori-oh^ veoie investicije kot: novogradnja Korenovi cesti, dokončanje (2. stolpič) rou °vne zgradbe, rekonstrukcijo prostost iin..tehnologije v TOZD-Moste, rekon-v pUckc>ia površinske v PE-8 in potapljanje in druge. n .pri stanovanjski graditvi se predvideva (Drn • e vlaganje v družbena stanovanja 'n individualno gradnjo. sklartčrtovanie dohodka in vlaganje v la v 6 z? razširitev materialne osnove de-okviru družbenih dogovorov, prav ta-načrt uvoza in izvoza. oran3-Vsako TOZD in skupno za delovno hi nZacij° smo sprejeli tudi srednjeročno1^3111 razvoja za obdobje 1976 do njo 'n z ni'm določili programirano stop-vanirasti Proizvodnje, dohodka in zaposlo-la ter usmeritev dejavnosti in vlaganj. v v 'l; Samoupravni sporazum o združe-tteri sredstev za izgradnjo »Centra us-Ljubfjg^98 izobraževanja lesarstva — S štev 7 si?orazumom o združevanju sred-braže 'gradnjo Centra usmerjenega izo-od|o^ania lesarstva — Ljubljana smo se Paj ' ' za financiranje te gradnje sku-lesne • dru9'mi delovnimi organizacijami nostin "ldustrUe in z Izobraževalno skup-Van Slovenije. Sredstva bomo združeno letih 1978—1982 po 723.590,00 din trebnlnttr bo izobraževal lesarstvu po-delovnrt-rokovne kadre profila lesarskega aJe, tehnika, inženirja, diplomirane- ga inženirja, magistra in doktorja v okviru rednega izobraževanja ob delu in iz dela, vključeval pa bo tudi potrebne šolske delavnice, šolske in raziskovalne laboratorije. Investitorja bosta Biotehniška fakulteta — VTO lesarstva ter Tehniška šola za lesarstvo v Ljubljani. Izgradnjo podpirajo in z njo soglašajo vse družbenopolitične organizacije v obeh šolah in tudi v občini Vič-Rudnik, Skupščina občine Vič-Rudnik, Zavod za šolstvo SRS Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije, Biotehniška fakulteta in Univerza, Republiški odbor sindikata delavcev gozdarstva in Zbor delegatov združenje TOZD lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije. III. in IV. Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka z Lesnino in Slovenijalesom. Na podlagi določil Zakona o združenem delu moramo z vsemi trgovinskimi organizacijami združenega dela, s katerimi trajno in z večjim obsegom poslovno sodelujemo, urejevati in razvijati medsebojne odnose v okviru tega sodelovanja na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela. Da bi vse to uresničili, smo z našima največjima poslovnima partnerjima, to je Slovenijales-trgovina Ljubljana in s trgovinsko organizacijo Lesnina Ljubljana sklenili Samoupravna sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka. Osnovna vsebina sporazumov je: 1. Skupno določanje proizvodov in storitev, ki jih bomo v posameznih planskih obdobjih proizvedli, oz. prodali. 2. Sporazumevanje o temeljih plana poslovnega sodelovanja, skupno planiranje in usklajevanje planov proizvodnje in prodaje. Vsi sporazumi so bili v vseh tozdih na referendumih sprejeti, razen Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo Centra usmerjenega izobraževanja lesarstva — Ljubljana, ki ni bil sprejet v TOZD-5 Tehnične storitve. Referenduma se je udeležilo: V TOZD 1 Sedežno pohištvo — 564 delavcev ali 88,5% V TOZD 2 Ploskovno pohištvo — 173 delavcev ali 81,0% V TOZD 3 Kovinsko in tapecirano pohištvo — 265 delavcev ali 90,1 % V TOZD 4 »Sloga« Moste — 48 delavcev ali 87,2% V TOZD 5 Tehnične storitve — 108 delavcev ali 73,9% V TOZD 8 Restavracija — 23 delavcev ali 85,1 % V TOZD 9 Trgovina Interier — 107 delavcev ali 85,6% V delovni skupnosti skupne službe — 154 delavcev ali 87,0% Skupno v delovni organizaciji — 1.442 delavcev ali 86,1%. Od tega je glasovalo: za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljnih planov in o srednjeročnem programu TOZD: v TOZD 1 Sedežno pohištvo — 485 delavcev ali 76,0% v TOZD 2 Ploskovno pohištvo — 136 delavcev ali 64,1 % v TOZD 3 Kovinsko in tapecirano pohištvo — 211 delavcev ali 71,7% v TOZD 4 »Sloga« Moste — 36 delavcev ali 65,4% v TOZD 5 Tehnične storitve — 93 delavcev ali 63,6% v TOZD 8 Restavracija — 23 delavcev ali 85,1 % v TOZD 9 Trgovina-lnterier — 106 delavcev ali 84,8% v delovni skupnosti skupne službe — 149 delavcev ali 84,1 % Skupno v DO je za sprejem glasovalo 1239 delavcev ali 74 %. Za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo Centra usmerjenega izobraževanja lesarstva — Ljubljana: v TOZD 1 Sedežno pohištvo — 466 delavcev ali 73% v TOZD 2 Ploskovno pohištvo — 118 delavcev ali 55,6% v TOZD 3 Kovinsko in tapecirano pohištvo — 176 delavcev ali 59,8% v TOZD 4 »Sloga« Moste — 33 delavcev ali 60, % v TOZD 5 Tehnične storitve — 71 delavcev ali 48,6% v TOZD 8 Restavracija — 23 delavcev ali 85,1 % v TOZD 9 Trgovina-lnterier — 100 delavcev ali 80% v delovni skupnosti skupne službe — 136 delavcev ali 76,8% Skupno v DO je za sprejem glasovalo 1123 delavcev ali 67,1 %. Za sprejem samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnež sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka s Slovenijales-trgovina: v TOZD 1 Sedežno pohištvo — 478 delavcev ali 75% v TOZD 2 Ploskovno pohištvo — 122 delavcev ali 57,5 % v TOZD 3 Kovinsko in tapecirano pohištvo — 197 delavcev ali 67 % v TOZD 4 »Sloga« Moste — 34 delavcev ali 61,8% v TOZD 5 Tehnične storitve — 83 delavcev ali 56,8% v TOZD 8 Restavracija — 23 delavcev ali 85,1 % v TOZD 9 Trgovina-lnterier — 103 delavci ali 82,4% v delovni skupnosti skupnih služb — 137 delavcev ali 77,4 % Skupno v DO je za sprejem glasovalo 1177 delavcev ali 70,3 %. Za sprejem samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnež sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka z Lesnino Ljubljana: v TOZD 1 Sedežno pohištvo — 472 delavcev ali 74% v TOZD 2 Ploskovno pohištvo — 123 delavcev ali 58% v TOZD 3 Kovinsko in tapecirano pohištvo — 192 delavcev ali 65% v TOZD 4 »Sloga« Moste — 35 delavcev ali 63,6% v TOZD 5 Tehnične storitve — 83 delavcev ali 56,8% v TOZD 8 Restavracija — 23 delavcev ali 85,1 % v TOZD 9 Trgovina-lnterier — 106 delavcev ali 84,8% v delovni skupnosti skupnih služb — 141 delavcev ali 79,6% Skupno v DO je za sprejem glasovalo 1175 delavcev a*' 70,23 %. H. KRI2ANC KADROVSKE SPEMEMBE ZA MESEC JANUAR 1978 LASTNOSTI DELAVCA SO Sl PRIDOBILI: DSSS SUHADOLC Olga, komercialni tehnik — fin. sektor VIDLAR Majda, gimnazijski maturant —fin. sektor VIDMAR Majda, gimnazijski maturant fin. sektor TOZD 1 AVBELJ Boris, NK delavec — PE 7 SOVINŠEK Viktor, NK delavec — PES, prišel iz JLA VAVPETIČ Roman, KV poh. mizar — PE 8 RIHTAR Branimira, NK delavka — PES TOZD 2 HAFNER Florjan, KV pohištveni mizar — prišel iz JLA KRZNAR Zofija, NK delavka SLAPNIK Alojz, NK delavec TOZD 3 SERKO Stanislav, KV avtoklepar PE 3 — prišel iz JLA TOZD 5 ULČAR Jurij, KV obratni elektrikar prišel iz JLA KORBAR Karel, KV ključavničar JENKO Marjan, ing. elektrotehnike LASTNOST DELAVCA JE PRENEHALA TOZD 1 SLAPAR Stanislava, NK delavka — na lastno željo »Kako ledeno je danes. Dva koraka stopiš naprej, pa tri nazaj padeš. Ne vem, če bodo prišli v tovarno?« »Bodo! Obrnili so se proti domu!« »Kaj pa zijajo? Tega še nisem doživeli« V teh pustnih dnel je hudič. Radi bi noreli s pustnimi šen* mi, a morajo biti na šihtu. Pa si tako dajejo duškal« SLAPNIK Janez, KV krojač DROLC Jožef, NK delavec — odšel v JLA KLEMEN Anton, NK delavec — odšel v JLA tozd 2 ŠUM Peter, KV poh. mizar — odšel v JLA OSOLNIK Ivan, KV poh. mizar KOROŠEC Branka, NK delavka — pis. sporazum ROŠKAR Ana, NK delavka — samovoljno prekinila tozd 3 KRANJEC Drago, KV vozni viličar — PE 3 — odšel v JLA TOM Anita, NK delavka — samovoljno prekinila — Motnik tozd 5 MARTINJAK Mihael, KV strojni ključavničar — odšel na poklicno rehabilitacije ISKRA Marjan, KV strojni ključavničar "— odšel v JLA SELAN Franci, KV strojni ključavničar — odšel v JLA POHLIN Marjan, KV strojni ključavničar — odšel v JLA POHLIN Boris, KV strojni ključavničar odšel v JLA HRIBAR Valentin, KV strojni ključavničar — odšel v JLA Tozd s KAVAŠ Marjana, NK delavka — pismeni sporazum tozd 9 BAVČAR Boris, absolvent ekonomske fakultete — odšel v JLA MILOŠEVIČ Zivojin, ekonomski tehnik pismeni sporazum Kadrovski sektor Volitve v samoupravne organe V Sloveniji bodo volitve v samoupravne občinske organe 9. 3. 1978 v organizacijah združenega dela, 12. 3. 1978 pa v krajevnih skupnostih. Po sklepu samoupravnih teles naše delovne organizacije bodo volitve v občinska telesa združena z volitvami v samoupravne organe delovne organizacije. 9. 3. 1978 bomo torej volili V SAMOUPRAVNA TELESA DELOVNE ORGANIZACIJE IN TEMELJNE ORGANIZACIJE TEMELJNE ORGANIZACIJE Organi delavskega samoupravljanja Štev. 1 2 3 4 5 8 9 DSSS Skupaj ZAPOSLENIH delav. 655 208 292 55 142 29 121 196 1698 Delavski svet temeljne organizacije članov 21 17 15 15 15 — 15 15 113 Samoupravna delavska kontrola članov 5 5 3 3 3 3 5 5 32 Delegati v delavskem svetu delovne organizacije članov 16 5 7 2 4 1 3 5 43 Delegati za odbor samoupr. delavske kontrole delovne članov 4 2 3 1 1 1 1 2 15 organizacije Disciplinska komisija delovne organizacije članov 4 2 2 1 2 1 1 2 15 SKUPAJ članov 50 31 30 22 25 6 25 29 Druge samoupravne organe, kot so odbori za kadre, izvršilne odbore in razne komisije, bodo volili ali imenovali novo izvoljeni samoupravni organi. Volitve izvedejo sindikat in druge družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah. Tehnična izvedba je naloga volilnih odborov, ki so že do sedaj opravljali tovrstno delo. Za volišča bodo volilni odbori verjetno izbrali iste prostore, kjer so bile že do sedaj razna glasovanja. Mavricij KOTNIK V OBČINSKA TELESA °bčinska *elesa DSSS TOZD-1 TOZD-2 TOZD-3 TOZD-4 TOZD-5 TOZD-8 TOZD-9 ^__Zbor združ. dela 5 5 5 5 5 5 5 5 Samoupravne interesne skupnosti 1‘ Vzgoje in izobraževanja Raziskovalne dejavnosti 3' Kulture 4- Zdravstva Socialnega skrbstva Otroškega varstva Skupnost pokojninskega n invalidskega zavar. 8' ^Poslovanja 9- Stanovanjskega gospodarstva ^J®jesne kulture skupaj >.to ro o h- (£ CC^CO :o CC CO N O) _ 0) > -|§ «>o m o 3 lls ■3:5 ” N sla .00 to "O o T-- cof ^ > 0 ■n cd >N 0-3 2 Q- N TD CO CO " co co “ N Srn 60 o So S*° ■O s® O (O o. "O N o £2®« m c g1 0 0 N oo "O 5 5 5 0 h»‘l - O) CD Q) H/) 0 ■D O O §.s! C0-OK3 CO O) co o Nco a co 1 CD a> a> "O CO s o s o TD TD O CO CO co N CD in & ®. o O D- Sg? ® co >N C O 33 0 C ^5 o I*- eSS- -- So " 2 a T- co "O ls-5 a>o <9 c c co” ~ ra’0” Nnn 0 I O) CD 0 TD >o N ? 1-Jo ro N.-" S® g1"" S1® 0<2 >N (/) °šl c >o co«K „>o ^ in :° '"gg O) >(/)(/) _0 ■o 0 ® o-3 73 o- n o M CO 0 to 0 "□ Nnn 0 "O 0 o 0 > o. 0 "c 0 > 0 >o c o o G 0 -Q "O 0 i_ O) N 0 C > 0 O. 3 Del upravne zgradbe, ki na zunaj ni bistveno spremenil oblike, razen da se ob njem pripravlja gradnja dopolnilnega objekta, znotraj močno spreminja podobo. Nekdanje velike dvorane so bile pred nekaj meseci le ograjene z betonskimi zidovi, okni in nosilnimi stebri na sredini. Ti prostori so sedaj že pregrajeni po funkcionalnih zahtevah s temnoluženimi lesenimi stenami, ki tvorijo posamezne pisarniške oddelke, vmesne hodnike in druge prostore. Stropi so obloženi z obarvanimi ploščami in s svetili. Montirani so grelci prostorov in zaščitne kovinske plošče ob zunanjih stenah. Tečejo tudi oblaganja tal in opremljanje prostorov z novo pisarniško opremo, katere vzorci so bili v lanskem letu razstavljeni na sejmih po- hištva. Vsa lesena oprema je bila izdelana v Stolu. Pregradna, stropna, talna in sobna oprema v upravni zgradbi je povsem spremenila videz nadstropij, z lesom in s kamnom je obloženo tudi stopnišče. Za telefonsko povezavo so v stenah že vloženi dovodni kabli, v kratkem pa bo potrebno izvesti priključke telefonov v tistih pisarnah, ki bodo prve dobile Stolo-ve uslužbence v stare upravne stavbe. C. Sivec »Toliko dela imam s snegom, kot že zlepa ne. Že tri dni ga odmetavam!« »Meni pa ne povzroča nobenih težav. Še vsako leto je sam skopnel in bo tudi letos.« j Samo bežen pogled po paviljonih kaže eno sliko in to: ploskovnega pohištva, kakršnega smo navajeni pri nas, skoraj ni. Zamenjalo ga je masivno stilno pohištvo, ki ga krasijo razno razne profilne letvice in temu primerno okovje. Na eni strani se pojavlja stilno pohištvo, predvsem v hrastovi izvedbi, po drugi strani pa se pojavlja težko pohištvo iz lesa iglavcev. Tu prednjačijo predvsem Skandinavci. Značilno za to pohištvo je, da je izredno težko, enostavno, vendar zelo dobro površinsko obdelano. Posebno poglavje so postelje. Te so pokazali predvsem razstavljale! iz Italije in Nemčije. Nekatere so izdelane tako, da se ne ve, ali so namenjene počitku ali užitku. Postelje so okrogle oblike, v njih pa so montirani razni aparati, kot so ura, radio, magnetofon, bife in podobno. Nekdo od udeležencev je ob pogledu na takšno posteljo dejal: »Kaj takšnega je pa res škoda za ženo in za vsak dan. To je edinole za ljubico, pa še to ne za vsak dan isto!« Izredno veliko pa je bilo tudi klubskih miz, za katere je značilno, da so izdelane predvsem v hrastu, plošča pa iz marmorja ali keramičnih ploščic. Drugo varianto klubske mize pa predstavlja kovinsko ogrodje, ki je obvezno kromirano, plošča pa je steklena. Manjkalo pa ni seveda tudi sedežnih garnitur, ki so bile bogato tapecirane in seveda tudi temu primerno velike. Razstavnega prostora je bilo več kot preveč, da o drugih tisočih razstavljenih predmetih niti ne govorimo, saj je bilo že samih razstavljal cev več kot tisoč. Ce bi si hotel ogledat vse podrobnosti sejma, potem bi rabil cel teden, kolikor je sejem odprt, pa najbrž še ne bi prišel do konca. Tretji dan, ko smo se vračali, smo komaj že čakali, da pristanemo na domačem letališču, kajti dnevi, polni hoje, so nas utrudili. Vrnili smo se polni vtisov, saj je koln-ski sejem res enkraten. I. Piskar, ml. Na sejmu v Kolnu Reo,V mali dvorani Kulturnega doma na Duplici je bilo dne 26. 1. 1978 na pobudo tovan" 0dl30ra sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije posve- tili 16 V zvezi 2 uresničevanjem zakona o združenem delu v Stolu, ki so se ga ude-pred P^dsedniki in tajniki osnovnih organizacij sindikata in sindikalne konference, kreta8" n'*<' delavskih svetov in izvršilnih odborov tozdov in delovne organizacije, se-s°deZciSn°Vnih or9anizacii ZK’ člani Komiteja ZK, vodje tozdov in drugi strokovni Cev Obravnavana sta bila predvsem samoupravni sporazum o združevanju dela delav-tozdih in samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov in čistega dohodka, škena razpravi ie sodeloval tudi tovariš Mišič Branko (na sliki v sredini) z Republi-odbora sindikata delavcev Slovenije. V dneh od 17. 1. do 22. 1. je bil v kolnu svetovni sejem pohištva. Ta veličasten sejem si nas je ogledalo tudi nekaj Stolovih sodelavcev. .. Začelo se je že na letališču: nervoza, ziv6no prestopanje z noge na nogo in °krepitev v bifeju. Še kratka carinska formalnost in že smo v avtobusu, ki nas pri-Pelje do aviona DC-9. Ta pa nas popelje, ab bolje ponese, proti severu, proti Kol-au, proti našemu cilju. Polet na višini tisoč metrov in pri hitrosti 900 kilome-fov na uro je bil miren in pogled pro-1 zemlji čudovit. Bolj ko se bližamo Kolnu, bolj postajo nervozni. To se pozna predvsem Pr' nas, ki si bomo ogledali ta ali po-dobne sejme prvič. Prej kot v dveh urah le avion pristal in avtobusi so nas že cakali ter nas odpeljali skozi mesto do 9|avnega vhoda v sejmišče. Tu šele vi-?'m, da pričakovanja niso bila odveč, *aJti že nekaj osnovnih podatkov pove, ,a ie to res svetovni sejem. Izdelki so bili • razstavljeni v petnajstih dvoranah, ki majo skupno 200.000 m2 razstavne povr-me. če pa bi si želeli ogledati vse pa-'None, bi bili primorani prehoditi 45 km Poti- Zato ni čudno, da smo se na sej- mu le poredko ali pa se sploh nismo srečali. Seveda pa se ni bilo potrebno posebej potruditi, da si se izgubil in da si le stežavo našel garderobo, v kateri je bil plašč. Razstavljali so proizvajalci iz mnogih držav. Ni manjkalo ne izdelka z daljnega severa niti z vročega juga in seveda z osrednje Evrope, med njimi pa tudi iz Jugoslavije. Kdaj sta dve »plači« enaki? V dneh po petnajstem v mesecu, ko v Stolu prejmemo akontacijo osebnega dohodka za pretekli mesec, je eno najpogostejših vprašanj naslednje: Zakaj ima sodelavec X več plače kot jaz, čeprav sva delala ves mesec po isti kategoriji In sva v enaki višini presegla normo, oz. sva bila ocenjena z enako oceno uspešnosti pri delu? Od dveh, ki se primerjata po osebnem dohodku, vprašanje navadno zastavi tisti, ki prejme manj OD kot sodelavec, s katerim se primerja in to ne zaradi nevoščljivosti do sodelavca, temveč zato, ker ve, da naj bi za enako delo veljalo enako plačilo. odsotnosti izračunavala na osnovi povprečja prejšnjega meseca, zato postaneta prva dva pogoja za enak OD milejša, saj se nanašata le na zadnja dva meseca-Pri dveh delavcih, ki nimata enakih skupnih delovnih dob in delovnih dob v Stolu ne moreta biti enaka dodatka za minulo delo in stalnost, ki ju v Stolu izkazujemo skupaj kot dodatek na stalnost-Delavca, ki ne prebivata v isti občini, iz svojega bruto osebnega dohodka različno prispevata samoupravnim interesnim Z odgovor na vprašanje, kdaj sta dve plači enaki, bom odgovoril tudi na vprašanje, kdaj nista enaki. Dve plači ali dva neto osebna dohodka bi bila enaka pod naslednjimi pogoji: 1. da sta oba delavca vsaj zadnje štiri mesece opravljala enako vrednotena opravila v enaki višini ur, 2. da sta v zadnjih štirih mesecih do enake višine presegala normo, oz. da sta bila enako ocenjena iz uspešnosti pri delu, 3. da imata enako skupno delovno dobo, 4. da imata enako delovno dobo v Stolu in 5. da stalno prebivata v isti občini. ' iv .''iti"’'' ■ ..'I | i#S t t B3i3;0 IS 2 >rr-y k i_______________________________________ j■'1 ---LOV,_____________S___________ v v -viv _ .: .. i : čf!« DELOVNI LISTEK : Načrt i houmoo ■ \ • mmnz.UA S7 OPEAAC-JA »M; STR S* RA CR>sRaO:J£ NCSSMA"' v (ZV Pjjl SipL gl ;br;-§ m i? " t* j ts> 2« >21 7:8: DUtiRiH: KČN'?10L>: 910 IimmmI OBHAčit i>0 učinku ; F2! PSSSTCHKA- Predajna stran delovnega listka Hrbtna stran delovnega listka. Je pri takem listku mogoče napraviti luknjalno napako? Če eden izmed navedenih pogojev ni izpolnjen, njuni plači ne moreta biti enaki. Po sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki je veljal v letu 1977, ![s t »Iff« IS $:$: 7 Vi* , ti ! 'i, & - i » i: 5 i * I 'i 7 v: 7 1 1 7 t i nega povprečja upoštevali ure in OD rednega dela vključno s preseganjem norme, je bilo tromesečno povprečje za izračun nadomestil zadnjega meseca enako le, če sta bila izpolnjena prva dva pogoja. Pripomba: S sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki je v veljavi od 1. 1. j 1978 dalje, se bodo nadomestila za čas skupnostim, zato je njun neto osebni dohodek lahko dodatno različen tudi za 3,74 %. Delavki X in Y, katerih obračun OD za mesec december 1977 navajam spodaj, sta se čudili zakaj nimata enakih plač-Če dobro pogledamo obračun njunih OD-ugotovimo, da niti eden od navedenih pogojev za enaki plači ni izpolnjen. V prejšnjih treh mesecih nista delali na povsem enakih delih. Razlika v dodatku za stalnost znaša 9,6%. Ker je poleg tega delavka X z višjim dodatkom na stalnost iz domžalske občine, prispeva za razliko od druge še za 2,88% manj bruto OD in je zaradi tega prejela večjo »plačo« kot delavka Y. Iz vsega, kar sem napisal o dveh enakih plačah, lahko ugotovimo, da je malo možnosti, da sta dve plači enaki. To Pa ne pomeni, da morata biti v vsakem Prr meru zelo različni. Nenormalno je, če dva delavca, ki v veliki meri izpolnjujete zgoraj navedene pogoje, prejmeta bistveno različna osebna dohodka ali če delavec v nekem mesecu prejme zelo razN' čen OD glede na prejšnje mesece, ne de s a M m 16» 8U i8S '-f« e; «SJ n8 m ^ F $ S> » :« (ŽS W :.■» tii (!* _ I i 0 u » n r ali z« » j< f ir ^ •z !!tl i:- » s b tl V- 2 » « 0 80: S* S» 8 « n * T ii n a n « * n e & c Primer luknjane kartice. Podobnih kartic se za en mesec zluknja povprečno 35.000 smo izračunavali nadomestila za čas odsotnosti od dela (vključno čas malice in dodatek za stalnost) iz tromesečnega povprečja osebnih dohodkov zadnjih treh mesecev. Ker smo za izračun tromeseč- OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA PRIIMEK IN IME IZPLAC. MESTO 229 MESEC LETO 12 - 77 VP VRSTA PLAČILA KAT. G. D. EF. URE NORMA URE DIN/h BRUTO NETO 01 0£L0 PO UČIMO 8 127,50 147,90 23, 17 3.426,84 2.445,7* 15 MALICA 8, 50 31,53 268.Gl 191fZ8 16 R DNI DOPUST 48,00 31,53 1.513,44 1.080.1* 35 D0D.NA STALNOST 136,00 12,4$ 531,72 379 OBČINA—DOMŽALE NČKAž ANG NA HRANI! NG KNJIŽ» SKUPAJ URE BRUTO % PRISP. PRISPEVKI NETO ODTEGLJAJI IZPLAČILO ^ RED. DELO DOP. DELO 184,00 5.740,01 29,13( 1.643,36 4.096,65 4.C9it^. bi se eden od zgoraj navedenih pogojev v veliki meri menjal. V enem od Glasil je že bila objavljena metoda izračuna osebnih dohodkov. Ce se bo pokazala potreba, jo bomo na Primeren način še objavili, kajti vsak de-'avec naj bi vedel, kako je izračunan niegov osebni dohodek, vsaj toliko, da lahko približno oceni ali je pravilen ali ne. V primeru, da upošteva preje navede-ne pogoje za enaki plači, pa kljub temu ne ugotovi, zakaj tolikšna razlika, so tubi taka vprašanja, kot je navedeno, zelo UrPestna. Namreč ni izključeno, da ni Posredi manjša ali večja napaka. Ali lahko pri izračunu OD pride do napak? V postopku izračuna osebnih dohodkov posredno ali neposredno sodelujemo skoraj vsi zaposleni. Poglejmo približno ta postopek. V službi za študij dela se določajo normativi časa za posamezne proizvodne °Peracije. Priprava dela glede na planirano proizvodnjo za določen termin raz-beli v obrate potrebno količino delovnih nstkov. Na te listke delavci sami vpisujejo svoje osebne številke, kose polizdelkov in izdelkov, ki so bili izdelani v ope-jaciji, porabljen dejanski čas in datum. Mojstri in poenterke listke občasno pobirajo iz obratov, jih dopolnjujejo in predelane odajajo v računski center. . Tu se za vsako vrstico na hrbtni stra-zluknja po ena kartica, ki vsebuje pri-nzno 60 znakov. Takih kartic se meseč-'0 zluknja povprečno 30.000, kar prediha 1,800.000 luknjanih znakov. Za .^oračun osebnih dohodkov pa potrebu-iemo §e nekatere druge podatke, ki jih rhesečno zbiramo: 7~ kadrovska služba da podatke o Seh spremembah pri zaposlenih; d .— analitik del in nagrajevanja posre-uJe podatke komisije za vrednotenje de-'n odborov za kadre; d . referent za obračun bolniške posre-uJe podatke o bolezninah v preteklem rhesecu; ~~ blagajna posreduje spremembe pri °dtegljajih in posojilih; n referent za obračun OD javlja raz-D ?ak°nske spremembe, spremembe sto-! Prispevkov iz bruto OD in druge; Ure od vseh poenterk dobimo še vse lis.,.odsotnosti, ki niso zajete v delovnih kih in ocene osebne uspešnosti za ne-0rrhirana dela. bj Poleg delovnih listkov v RC do- kat° Še približno 2.000 dokumentov, iz stavi- se tudi zluknjajo kartice, kar pred-tir !? dodatno okoli 5.000 luknjanih kar-lc al' 300.000 znakov. ziuk^° 80 iz vseh dokumentov kartice pot dJ3ne’ iz njih z računalnikom dobimo či,n ec>ne podatke, ki nam služijo za izra-°sebnih dohodkov. izračun osebnih dohodkov dela-0 v treh fazah: 'z doi ^3iPrei izpišemo samo vse podatke kam '°ynih iistkov in jih vrnemo poenter-m v kontrolo. entpri/>0i3r.avke' ki iih prejmemo od po-iz nj|h vključimo k ostalim podatkom in kontrol lzraaur|amo osebne dohodke za m0 v° °" V obliki kontrolne tabele izpiše-jih D8e izračunane osebne dohodke in slehprn-reduierno Poenterkam, kjer lahko Prav tn'P°datek preverijo in ga popravijo. ako damo v kontrolo izpisane po- OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA PRIIMEK IN IME IZPLAČ. MESTO 229 MESEC 12 LETO 77 VRSTA PLAČILA 01 03 03 15 16 35 DELO PO UČINKU DELO V REZIJI DELO V REŽIJI M'LICA R’:DNI DCPUST DED.fiA STALNOST lOBČINA—KAMNIK 135.00 7,5C 15.00 10,50 16.00 168.00 156,60 7,50 15,00 23,17 23,17 24, 35 28,24 28,24 2,8* : 628- 42 173,78 365,25 296 52 451.84 132.84 2.485,10 119,02 25C,16 203,09 309,47 90,98 NAKAZANO NA IhRANIiJnC ki si ga načrtno rezerviram, rada pre-p®rem kako knjigo. Zelo rada prebiram _ °zivet j a iz druge svetovne vojne. Tudi vlevizijo včasih pogledam. Gotovo imate radi filme? Dober film mi veliko pomeni. Zelo rali5 Pogledam tudi slovensko televizijsko -Jamo in razne predstavitve naših ljudi p kulturnega življenja. „ J možem sva tudi navdušena gledal-Ia športnih prenosov. Predvsem košarke n hokeja. Zanimivo je, da mož odločno g5v|ja za Olimpijo, jaz pa za Jesenice. s Veda se zaradi športa še nisva nikoli Kako je z delom v tovarni? ^ y Stolu sem opravljala že več del. tQ Jprei sem bila v mizami poenterka, na-kaiS?m delala v nabavnem oddelku, ne-gj aasa sem bila uslužbenka v tajništvu, od 5 a sem v odpremnem skladišču pri bila mni dokumentaciji, zaposlena sem lam V računovodstvu, od leta 1960 pa de-0D v. oddelku kalkulacij, ki spada pod rat'vno pripravo dela. Kakšno je to deio? ^ sodelavko Zeihofer Mimi izdelujeva cij6 V["?ti kalkulacij. Prve so predkalkula-kalk P°sredujemo naročnikom. V s. Dr.. ......... izdelane na te kali, H^oicuujdiiv iiaiuuiimviM. ■ Se rulacliie vnašamo tudi izdelavne ča-p0"d| rVSe. kalkulacije pa so bo rfi?' direktnih stroškov in jih dokonč-serr| ddela naš računski center. Z delom oddala a Pre°bremenjena, ko sem bila v baš ku sama- To je bilo tedaj, ko se je vans°delavec Kramar Cene ponesrečil r0^nr.ah' sodelavka Mimi pa je imela pola tudj 1^doPust- Tedaj sem delo opravljali c*e'° ie vezano na roke in mora časa edno opravljeno do dogovorjenega Večkrat na leto pa opravljamo tudi ročno obdelavo inventur nedokončane proizvodnje. Poleg svojega rednega dela opravljate še delo referenta za kulturo? To delo imam prav tako rada kot delo, o katerem sem govorila prej. Z raznimi gledališči, z Ljubljanskim festivalom in z drugimi imamo dogovorjene prestave, ki jih naši delavci obiskujejo v Kamniku ali v Ljubljani. Za to oblikujemo dogovore in izdelamo finančne plane ter napravimo razporeditve, ki potem veljajo skozi celo leto. Od gledališč in drugih ustanov dobivamo dopise, v katerih nam sporočajo, kdaj in kje bodo predstave za naše ljudi. Vstopnice in potrebna navodila pošiljam v posamezne tozde, kjer jih poverjeniki razdelijo. Na Dupliškem odru pa ni gostovanj? V tem so težave. V Kulturnem domu so redne kinopredstave in občasno razne proslave, gledališčniki in drugi pa pri nas ne gostujejo. Res je, da je oder zelo majhen, zasedeni pomožni prostori ob odru, tudi dvorana zahteva obnovo, vendar se mi zdi, da je pravi vzrok za premajhno kulturno dejavnost na Duplici predvsem »Zdaj mi je jasno s kakšnimi kvalifikacijami je zasedel tisto delovno mesto.« v tem, da se mnogi pri nas za to premalo zanimajo. Spremeniti bi morali mišljenje in dati delavcu po delu v tovarni takšne predstave na domačem odru, ki jih potrebuje. Ob katerih praznikih pa so redno organizirane gledališke predstave ali druge prireditve za Stolove delavce v Ljubljani? To so: dan žena, prvi maj in 29. november. Včasih pa tudi vmes. Ljudje se zelo zanimajo za nastop popevkarjev v hali Tivoli in podobnih pevcev, ki navdušujejo današnji svet. Za resno glasbo pa, razen nekaj primerov, ni zanimanja. Kako se razumete z ljudmi v tovarni? V redu. Nekatere imam sicer malo manj rada in se z njimi pogovorim samo tisto, kar spada k službi, z drugimi pa rada izmenjam tudi nekaj domačih besed. Vaša hčerka vodi knjižnico na Duplici! To delo opravlja honorarno vsak teden. Ob torkih popoldne od petih do osmih. Večkrat ji tudi pomagam ali pa jo nadomeščam, če je nujno odsotna. Sodelujem tudi pri nabavi knjig. Redno kupujemo vse knjige, ki jih izdajo naše založbe, vendar je teh izdaj na Slovenskem premalo. Kakšno je zanimanje za knjige v knjižnici? Največ si izposojajo knjige otroci. Prebrati jih morajo za redno šolsko čtivo. Odraslih pa je včlanjenih komaj kakih štirideset. Najbolj zvesta bralca sta Štefula Dušan in Jakša Miro. Vpisnina v knjižnici je tri nove dinarje, izposojalnina pa znaša od dvajset par do enega dinarja. Cene so zelo nizke, simbolične (knjige si nabavljamo iz drugih virov), vendar je današnji človek knjigi kaj malo naklonjen. Premalo je časa, pri knjigi pa moraš sedeti vsaj nekaj ur. Prav zaradi vedno večje naglice, ki vlada v ljudeh, je obisk v knjižnicah, tudi v naši, zares preslab. Bi še kaj pripomnili ob koncu pogovora? Kaj drugega ne Želim le, da bi se stvari s kulturnega področja bolj cenile med našimi ljudmi in bi pričeli spoznavati, da je tudi duševna hrana nujna vsakemu sodobnemu človeku. Rezi Vidmarjevi se lepo zahvalimo za iskren pogovor in ji želimo ob bližnjem prazniku, dnevu žena, še veliko uspehov pri njenem poklicnem in kulturnem delu in zadovoljstva v krogu njene družine. C. Sivec Kirurg je pravkar opravljal operacijo, ko je v sobo stopila sestra in mu šepnila na uho: »Tašča vam je umrla.« Zdravnik je delal dalje, ko se je na vratih pojavila druga sestra: »Prosim, če greste domov. Tašča vam je umrla!« Kirurg se ni niti ozrl, temveč je mirno delal dalje. Čez pet minut je v sobo stopil moški, se sklonil k zdravniku in mu odločno rekel: »Pred pol ure vam je umrla tašča. Pojdite takoj domov!« Mož v beli halji je jezno vrgel kirurški nož na mizo in zavpil: »Dajte že mir. Prvo je delo, potem pa veselje!« Ljubljanske Generacije v Kamniku V petek, 27. 1. 1978, so igralci Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Žarka Petana izvedli v kamniški dvorani igro Dušana Jovanoviča Generacije. Delo obravnava sodobne ljudi nekje v mestu, kjer so si vsi napoti drug drugemu. Najstarejša generacija se počuti, da je odmaknjena in nepotrebna vsem mlajšim, srednja generacija težko gleda stare in ne razume mladih. Mladi pa so tudi v neprestanem sporu s starši, soglasja pa ne morejo najti niti med seboj, čeprav bi morala vsaj mlade zakonce in tiste, ki so pred poroko, vezati nekakšna ljubezen. Vendar se spori križajo vsevprek in ustvarjajo splošno slabo voljo, čeprav ne morejo eden brez drugega. Gledalci smo se sicer dve uri smejali tem generacijam na odru in morda smo se počutili, da ne spadamo mednje, vendar je takih starih očetov, čudaških staršev in njihovih prepametnih otrok dovolj na vsakem koraku. Igra se prične s prizorom, ko neka ženska doživi živčni napad in jo rešilna ekipa hladno odpelje v bolnišnico. Kaj bo z njo, je potem vprašanje. Namen, ki ga je avtor igre skušal s tem doseči, je na- pravljen. Konflikti med ožjimi sorodniki in z bližnjimi sosedi so začeti in ne prenehajo, temveč se v enakem tempu vrste skozi celo delo. Igra nima prave vsebine, ali vsebine kot smo jo navajeni v klasičnih delih, ko ima vsaka odrska stvaritev svoj začetek, zaplet, vrh in konec, pač pa se je v tej predstavi neprestano nekaj začenja in vre in v taki napetosti traja do zadnjih trenutkov pred koncem. Pa še tedaj je vprašanje, če so stvari zares dokončne ali se bodo že jutri zopet ponovile. V igri je stalno prisoten tek za nečem, kar ni potrebno. Vseskozi se čuti, da človek sočloveka ne posluša. Če pa ga sliši, ga ne mara razumeti. Skratka, pravega soglasja med ljudmi ni in si glavni junaki vztrajno mečejo polena pod noge in tako ustvarjajo pravi pekel. V Generacijah je poleg drugega uporabljen jezik z ulice. Ta, tako imenovani realistični slog, se z odra nekam čudno vidi in sliši, razen, če je tako, kot tokrat, obrnjen na humoristično stran. Kletvice in razne druge besedice, ki imajo že priokus vulgarnosti pa kljub temu ostanejo, čeprav se jim nesprestano smejimo-Toda komu se smejimo? Igralcem, ali današnjemu izseku življenja, ki ga je Jovanovič spretno postavil pred nas. Torej se smejimo tudi nam samim. To pa že ni pravi sproščen smeh, pač pa smejanje s trpkim priokusom. V tistih dveh urah smo na to pozabili. Zabavali smo se ob dobri igri igralcev Mestnega gledališča, ki so to delo omenjeni petek v Kamniku odigrali bolj kvalitetno, kot nekaj iger prej. Tudi to je nekaj, česar si v bodoče zelo želimo-Tudi kamniški gledalci radi gledamo bolj umetniško podane vloge. Nina Skrbinšek, Marko Simčič, Marjeta Gregorač, Tone Kunter, Janez škof in upokojeni igralec Mestnega gledališča Vladimir Skrbinšek so se tokrat res potrudili. Vsem, ki so igro življenjsko postavil' pred nas, pa gre zasluga, da nam od nje ni ostal samo petkov večer, pač pa se j® bomo še lep čas spominjali. Morda vsaka generacija po svoje. C. Sivec Igralca Janez Škof in Vladimir Skrbinšek sta se ob steklenici zelo zavzeto pregovarjala Veleslalom na Veliki planini Če smo bili doslej navajeni, da smo na sindikalnih tekmovanjih gledali vedno ene in iste obraze, smo morali v petek ugotoviti, da se je marsikaj spremenilo. Na Veliki planini se je zbralo nad petdeset smučark in smučarjev, ki so se pomerili v veleslalomu za pokal Stola. Organizatorji tekmovanja so s široko zasnovano akcijo skušali zajeti čim večje število udeležencev in izkazalo se je, da niso naleteli na gluha ušesa. Čeprav je moral vsak udeleženec žrtvovati štiri ure dopusta in je v dolini začel naletavati sneg, se je ob 12. uri pri Šimnovcu začel pravi tekmovalni vrvež. Za postavitev proge so bili zadolženi člani kamniškega kluba, ki so postavili lepo, tekoče speljano progo. Vse je bilo tako kot na pravem tekmovanju, le vreme se je obnašalo po svoje. Megla je bila na začetku tekmovanja tako gosta, da se je komaj videlo od vratc do vratc, sneg je po malem naletaval in pobočja Velike planine so kazala kaj žalostno podobo. Vsemu navkljub Na fotografijah, ki prikazujejo prizore veleslaloma na Veliki planini, bodo bralo' težko koga prepoznali. V času tekmovanja je bila na smučišču močna megla, ki ie napravila tudi na naših fotografijah slabo razpoznavnost. SODELUJTE TUDI VI V STOLOVEM GLASILU, TO JE VAŠ ČASOPIS sek,tanl