AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 11 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 14TH, 15)36 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Meslo Cleveland ima za 12 milijonov neplačanih računov Coughlin ima 9 milijonov ljudi organiziranih za volitve Detroit, 13. januarja. — Rev. So že začeli! Washington, 13. januarja. — Louns Ludlow, kongresman iz Indiane, je vložil te dni v poslanski zbornici kongresa načrt za novo nevtralitetno postavo Cleveland. Mesto Cleveland Zed. držav. Poleg drugih dolo- ima skoro dvanajst milijonov i čil vsebuje ta načrt tudi ostre Chas. Coughlin je včeraj tekom t nelundiranih dolgov, ki morajo kazni za tuj'ezemce v Ameriki, radio govora povedal, da je da- biti plačani tekom lota 1936. proti katerim je ta postava zla- nes že devet milijonov oseb or- Splošno se pričakuje, da bodo vo- sti naperjena. Na strani 173 ganiziranih v Ameriki v raznih livci v kratkem morali glasovati kongresnega zapisnika beremo kongresnih distriktih za prihod- za višje davke, najmanj 6 cen-j sledeče: Točka 5 Kadarkoli je njo volivni boj. tov od $100.00 davčne vredno-1. v slučaju vojne med dvema ali Obenem je naznanil, da bo za- '^^ojiio 'že doTgjf lita '' Ž7 klerka sti, ako mesto neče prenehali | več tujezemskimi silami držav- j četkom marca meseca začel iz- mes(ne zbornice ie bil z radnim poslovanjem. ni tajnik ameriške vlade opo-' dajati svoj lastni časopis, kate- V državni zbornci je bil pre- j zor j en, da kak tuj ezemec v A me- rega bo zastonj pošiljal vsake- tekli teden stavljen predlog, da riki ali pa v deželah, ki pripada- mu, kdor se bo priglasil, časo- se fundira vse mestne dolgove, jo Zedinjenim državam, vrši pis tudi ne bo prejemal nobenih demokratskimi councilmani pa in se porazdeli odplačevanje teh propagando, ki je v nasprotju oglasov. vzbuja pozornost mladi Leo dolgov na gotovo dobo let, goto-i z določbami glede svobode govo- Coughlin bi rad videl, da bi gvete ki je zelo agilen. Izmed /o vsoto na leto. Vendar je ma- ra, in s svojo propagando skuša j sleherni državljan čital ta časo- petih d«mokratskih councilma- za("'el° liti. .................1 1* 1-^1 X .....JI . .. J ... . . . J r/ . .1 ' * »M n A I i >i<\ 1 1 n »n /t I ' t ! v. . . r . ..... X f/ITI ». . Iz Loraina, 0. Demokratska stranka je dobila popolno kontrolo nad mestno zbornico v Loijainu in s tem j seveda tudi vso odgovornost. Dasi je bil eden demokratskih councilmanov v Lcrainu proglašen kot nepravilno izvoljen, pa imajo demokrati še vedno absolutno kontrolo nad zbornico. Vsi javni rradi, ki so pod kontrolo mestne zbornice, so prišli v roke demokratov, kar se ni Abesinci praznujejo praznik zahvale, ko se Lahi umikajo Malenkostna prilika lanuarja.- je bil lmeno-van Mr. Paul Mikus. Demokratov je sedaj pet v mestni zbornici, republikanci so štirje. Med Iz Jugoslavije Beograd, 13. januarja. — Ča- y i j sopisje poroča, da so italijanske HdUptlTldnnd, 03 SC tO" oblasti v Trstu aretirale stotine j vi ■ ■ . «v , « Slovencev in Hrvatov. Zlasti so j SI 6lCKfriCn6Qd $1013 bile številne aretacije v tržaški! okolici, kjer bivajo skoraj iz- : Trenton, N. J., 13. januarja. Laške kampanje v Abesiniji je ključne Slovenci. Laške oblasti | Brez dvoma je da bo moral R. za enkrat ali mogoče za vedno pravijo, da so Slovenci pomaga- i B. Hauptmann ta teden sesti na konec. Italijani so se že umak- U svojim rojakom, da so lahko j _>K-ktrični stol v državnih zapo-nili iz Tembien gorskih krajev, dezertirali iz laške armade. 1 rih v Trentoim in zapustiti ta katere so z največjim naporom Zagreb, 13. januarja. Med j ga vaškega župana in zahevali, da leta sem pada v Tigre provinci resignira, ker niso bili zadovoljna severni fronti neprestano ni z metodami njegove vlade dež, in tudi na južni fronti je Župan je poklical orožnike, ki so začeli suhljati na množico. Do iv in vo- enakega spopada je prišlo zadnj Stotine laških tanke lo upanja, da bi bil ta predlog; pridobiti naklonjenost Zedinje- pis. Apeliral je na one, ki ima- I10V v Lorainu so štirje Slovani sprejet, ker mu nasprotuje po-; nih držav, tedaj je dolžnost de- Jo denar, da pošiljajo darove, jn sicer: Leo Svete, Jos. Petro- zil 'e obtičalo v blatu. Ceste, za- teden v vasi Lutima, kjer so Klanska zbornica. lavskega tajjiika, da povzroči tako da se bo časopis tudi siro- ski j0hu Jaworski in Jos. Rep- časno zgrajene po Italijanih, so kmetje, napadli "četnike," ki so Poleg tega so pa lastniki ve- takojšnji zapor dotičnega tuje-1 masnim lahko pošiljal. Izjavil ka' ga tajnico klerka mestne popolnoma pogreznjeni v blaui. pro-jugoslovanska organizacija likih poslopij in apartment hiš i zenica in da se ga nemudoma je. da bo znašala naklada tega zbornice je bila izvoljena na Kalijanom je nemogoče preva- Beograd, 13. januarja. — Da- v Clevelandu zelo nasprotni temu i deportira v deželo, iz katere je tednika do 8 milijonov številk. predlog Leo Svetota Miss Mar- žati topove ali pa živež za voja- ues je dospel sem romunski predlogu za fundiranje dolga, I prišel. Rekrutiranje v Zedinje- V ostalem je Coughlin zopet tha Ivumše. ■ ke na fronti. kralj Karol. Uradno se »po- ker Xe bojtj večjih davkov. nih državah za katerokoli arma- ponovno in strupeno hudo na- Med drugimi dolgovi, ki jih do borečih se držav, je absolut- padal Federalno rezervno ban- ima mesto Cleveland, je dolg v vsoti $2,569,144.38. To vsoto 1 no prepovedano. Kdorkoli krš: ko. Izjavil je, da je ta banka ; to določbo, bo kaznovan z globo popolnoma neustavna in je toza- -o—----Včeraj so se tudi razširile >°ča, da je dospel v pišete k Prijeti športnik, ki je na- ve'sti' (la iSO Italijani tudi izpraz- svoji sestri, jugoslovanski kra- dolguje mesto Cleveland prav za, $10,000 in s petimi leti zapora. prav samo sebi — ker ta vsota J -o- predstavlja neplačane račune mestni elektrarni. Mestne ceste so razsvetljene in mesto bi moralo za to razsvetljavo plačati mestni elektrarni, toda računi se že več |et Kongres se trese, ker bo moral naložiti nove visoke davke devno vložil' tožbo na najvišji sodniji, da slednja proglasi Federalno rezervno banko na neustavno. Povedal je, da oblast delati denar ima samo kongres Zed. držav, ne pa Federalna rezervna bankft. Slednja banka je za jjateeese< bank irj,ev■ i« p^oti-1 j ud- padal Roosevelta New York, 13. januarja. — Tu je bil aretiran bogatin, inženir v pokoju, Austin Palmer, fanatičen pristaš republikanske stranke. Aretiran je bil, ker je pisaril predsedniku neslana pisma, v katerih mu je celo grozil, da ga bo umoril. — Tajni nili mesto Makab, vendar te ve- tjfci - vdpvi, s katero se ima sti niso še potrjene. Vseeno, mnogo pomeniti glede družin- kar so i>ridobili tekom treh mesecev hudih bojev, je sedaj Italijan • izgubljeno. Abesinci po vseh mestih in vaseh se zbirajo k slovesnim zahvalnim obredom. Deževje, ki je sedaj začelo, traja od š>st skih zadev. V resnici .pa se bo : za posvetoval z jugoslovanskim regentom glede napetega položaja j v Evropi. VVitedwHjrUxi, 13. • jžrnutrtvja,- ra denar za elektriko od privat- Komaj je sedanje zasedanje! interesom. Zlasti je poli ih odjemalcev elektrike. ' kongresa en teden staro, že so udarjal skrajno proti - ljudsko Utilitetne družbe silno na-1 se^ojavile grožnje, da bo moral! JT&spodarstyo 'Ptf Rezervni ban-sprotujejo, da bi se ta dolg pla- kongres naložiti nove davke, ki ki- čal, kajti če je plačan, bi si s tem bodo strah za vsakega davkopla- Omenil je, da so Zedi njene dr-mestna elektrarna tako opomogla, da bi lahko dajala boljšo postrežbe- za nižjo ceno, kot pa računajo privatne kompanije za elektriko. Drugi upniki mesta Cleveland Bančne vloge v Ameri ki narastle za 2 milijardi v letu 1935 Prva prilika je začeti s habeas corpus obravnavo na kaki zvezni sodniji. Težko bo najti zveznega sodnika, ki bi dovolil tak obravnavo, ker je že najvišja >0dnija zavrnila Hauptmannov -lučaj. Druga prilika je apel na prvotnega sodnika Trencharda, ki je vodil prvo obravnavo. Uaupt-nannovi odvetniki bi morali Sodnika prepričati, da imajo nože dokaze za Hauptmannovo ne-lolžnost, nakar bi mogoče sod-lik Trenchard dovolil novo obravnavo. Tretja prilika je ponoven apel la najvišjo sodnijo Zadinjenih Iržav, elasi je bil ta apel tam že •nkrat zavrnjen. Tudi guverner države N e vv Jersey ne more reš!ti Haij.pt-nanna. Edina pravica, ki ju ma, je podaljšanje Hauptman-lTi /i\ Ij 'iija ža dni. Pomiloščevalna oblast, ki je mela zadnjo besedo glede Bru-io IhAiptmanna, se je posvetovala šest ur glede njega. Govo- čevalca zave P°tom Federalne rezervne Predsednik Roosevelt je še no- banke Posodile zaveznikom v •embra meseca izjavil, da seda-;EvroP' Ilič manJ kot $25,000,-nji kongres ne bo naložil nobe-1 000,000. Ko se je ta dolg pred nih novih davkov, ker zadostu- sedmimi leti fundiral, je Fede-jejo sedanji dohodki za vse po-rahia rezervna banka odpustila so: država Ohio, kateri bi mora- trebščine. toda predsednik ni ra-1 zaveznikom $14,000,000,000. — lo mesto plačevati za zavarova- gunaj na kongres in na najvišjo Ostalo je še $11,000,000 dolga, nje mestnih delavcev v slučaju socJnjj0 ' .katerega Evropa pod nobenim nesreče in bolezni. Nickel Plate; Najvišja sodnija je zavrgla pogojem noče plačati, tako da je in New York Central železnica, AAA, in s tem je vlada izgubila ki sta plačali mestni delež za od-) ]etno najmanj $400,000,000 do-pravo križišč. _ j hodkov, na katere je računal Nadalje osebe, ki so na sodni- j predsednik Roosevelt. Poleg te-jah tožile mesto, dobile odškod- je k011gres ves obseden za iz- liino prisojeno na sodniji, a me-1 piačii0 vojaškega bonusa, in ta' nezaslišano visoko vsoto, pa na-sto ni plačalo ničesar z izgovo-: bonus bo zahtval nadaljnih $2,- i padajo predsednika, ki je dolo-rom, da so mestne blagajne —! 000,000,000. Na to predsednik ; par tisoč milijonov za podpo-prazne. Upniki so mestni usluž- ni račUnal. ro brezposelnim in za javna de- benci, k: od 10. decembra lan-j Denar se ne more dobiti dru-; la- skega leta še niso dobili nobene Kače kot z novimi davki, razen --0- plače. Razni lastniki hiš v Cle-jče v]ada začne tiskati bankovce j _Nepo»tavna aretacija velandu imajo dobiti $159,000,i in s tem povzroči inflacijo do-, Pretekli teden so policisti are-ker/so plačali preveč davkov, po iarja. To bi pa v predsedniškem tirali nekega Wilbur Parkhurs-leg tega pa ima mesto še vedno lt,tu porazno vplivalo na volivce, ta, 2007 W. 85th St., Policija je za $1,775,000 skrip denarja, ka-1 y]ada mora tudi dobiti nekje i prišla v njegove prostore z va-' terega mora polagoma odpravi- $750,000,000, kar je obljubila rantom, ker je bil zatožen, da s i JVe n sk i' dee'VcT odal7 k ob rež' i' Federalna rezervna banka pripravila ameriški narod ob 25 milijard dolarjev. V istem času, ko so veleban-kirji pogoltnili in zapravili to agenti zvezne vlade so. dobili bo- ?! gnov' flkar galina v njegovem'^manju kaJ zvedr., rn^mre- na Park Ave. Peljali so ga v 8fa začne zopet padati dež vse carinski urad, kjer je priznal ^ oktobra meseca. svoj zločin. Povedal je tudi, da , tako je Mussolini.,eva trdite^, New York ,13. januarja, - j se je silno srdil na predsednika, da->f Prfa julijanska armada Zboljšanj trgovski in industrij- katerega dela odgovornim, da je v AbesiniJ0 sint lasko kultul"°> ski položaj je ponovno zaupanje; ri se, da so bili trije izm >d os-povzročil, da je izgubil nad en dobesedno obtičala v abesin- naroda v banke, zlasti radi vlad-' idh članov oblasti za poniilc če-milijon dolarjev svojega premo-1 kem blatu' V °«iUlen provinci ne .garancije bančnih vlog, vse Lje, toda ko so ponovno začeli ženja. Palmer se je pri zašli- se -ie pa polefer tega začela širiti je povzročilo, da so Ameri-1 premišljevati, zakaj je imel ob-šanju silno jezil, ker mu niso nu,(l laško armado malarija, ker liaiiei v letu 1035 prinesli nove: sojeni Hauptmann toliko tisoča-dovolili takoj odvetnika, še bolj laški vojaki niso vajeni onclot- milijarde v ameriške banke. j kov Lindberghovega denarja v pa je bil razjarjen, ker niso h&-1 neira Podneb-ia- Ob koncu leta 1933 se je na-'-voji hiši. so končno tudi glaso- Abesinci so obenem tudi se- hajal(. v ameriških bankah Sli,- vali za smrt. daj dognali, da so napravili zelo 484,591,866 vlog. Ob koncu le-i Malo iskrico upanja ima ob- pravilno ko niso nikjer silili v ta 1935 s0 pa, znašale vloge .S10,-! sojeni Hauptmann tudi v tem, odločilno bi.ko. Tako jim je 486,291,172, torej so se tekom če se bo mogoče kdo zglasil, da svetoval njih cesar. Prvotno so dveh let zvjšaie za skoro Abesinci silili v teli vzeti njegovega osebnega čeka v vsoti $2000 kot varščino, dasi je znano, da je Palmer še vedno jako premožen. Palmer je v svojih pismih namigaval, da je dober strelec, ki zna pogoditi svoj cilj. V njegovem stanovanju so dobili mnogo pušk. Na sled so mu prišli, ker je ena tipka na njegovem pisalnem stroju bila polomljena in so tako dognali, odkod prihaja pisava. Palmer je vdovec, živel je sam za -sebe. strežnikov. Kazen za pošiljanje zločinskih pisem po pošti, je sta por od petih do desetih let. --o—-- pet je izvršil zločin, predno odpe-odločilno bitko, milijard, in samo tekom 1. 1935 \ l jej o Hauptmanna na električni a sedaj so dognali, da so brez so narasle za dve milijardi in j stol. Splošno se namreč sodi, krvi in žrtev dosegli to,- kar bi pol, ali za 14 odstotkov. 'da Hauptmann nikakor ni mo gel sam izvršiti zločina, in če je imel sokrivca, zakaj skriva nje- dosegli v krvavi bitki. v gotovini se nahaja v ame- London, 13. januarja. — An- ri.ških bankah nekaj manj kot gleški vojaški krogi so prepri- šest tisoč milijonov dolarjev, y-OVo ime, ko bi si lahko olajšal čani, da bo Mussolini obdržal dočim je ostala vsota v invešti-; usodo, če bi govoril, vso armado v Afriki, dokler se cijah in posojilih. Vladnih bon-1 Včeraj je odvetnik Fishei Imel «j'e~ pet vremenske prilike ne spremeni- dov je danes v obtoku za $6.- vprašal Hauptmanna, če bi mojo, nakar bo zopet poskusil z .170,300,-111. Največja banka v gpge prjznai zločin in imenoval za- vojno srečo. V Afriki se iiahaja Zedinjenih državah danes je 1 0sebe, ki so mu pomagale pri 1 približno pol milijona laških vo- Chase National banka v New ' 0dpeljavi in umoru Lindbergho-jakov. Prehrana armade bo se- Yorku, ki ima nad dva tisoč mi- vepa otroka. "Jaz sem povedal Rešeni dečki 1 veda vel-iala neštete milijone. 1'jonov dolarjev premoženja. vs0 resnico/- je odgovoril obso- - —o jeni Hauptmann. "Nihče ni bil Preteklo soboto so se trije ti. letu 1935. Da prodaja opojno pijačo nepo- ju Loti na pokopališčih Ta teden se velika porota v Clevelandu ne bo javila s škandalom prodajalcev pokopališčnih že vse obdavčeno, lotov, ker državni pravdnik nima časa. Jutri se namreč začne že dolgo pričakovana obravnava preti Alexu Bernsteinu, bivšemu blagajniku Cuyahoga okraja, ki jezera v bližini 170. ceste. Kot farmer jem še bodo naloženi novi davki, je stavno. Policisti niso dobili v m]adinaj ki vedno iznajde kaj brez vprašanja. Vprašanje je j njegovih prostorih ničesar, toda novega tako SQ tudi ti trije fan. prišli so tudi v njegovo spalni- tj.j za',leda!i ogromen kos ledu. Smrtna kosa Vest iz domovine V St. Luke's bolnici je umrl George Rakar, 1067 E. 69th rojak John Nemanich, star 56 St., je dobil iz domovine vest, da let, stanujoč na 3334 Superiori mu je 28. decembra umrla ljub-Ave. Tu zapušča sina Johna in ljena mati Marija, v starosti 83 le, kakšne vrste davki naj se naložijo, ko je danes domalega In kaj bo z dobili v hlačah pint žganja. Bil ,ed in s ^^ da' s0 ]jalice zali. brata Josepha, dve sestri, Kata- št. Peter pri Novem mestu. Do- co, kjer so preiskali obleko in s0 paiice Se podali na hčer Mary, poročeno Ferenčin, let, doma v vasi I^ešnjica, fara zapleten z menoj v ta dogodek, kajti jaz nisem nikdar storil to, I za kar so me krivega spoznali." Pojasnilo glede nesreče relifom po, 1. juliju, 1936, nihče je aretiran. Sodnica Mary Gross- kaU y dno vode> s0 S(J lepo v0. rino, poročeno Terlep in Terezo, ma zapušča dve hčeri, v Ameri- J« niti misliti ne more. man -ie Pa moža oprostila in je 7.;]i na ]edeni Toda ve_ ki bivajo v Waukeganu. Pokoj- ki pa dva sina. Naj bo blagi slo- ^ oštela policijo. Rekla je, da je ^ trajai0 dolgo, kajti plo- »i Je bil doma iz Slavne vasi v policija pač imela pravico pre- ^ je liased]a na peščeno sipi- Beli Krajini, kjer zapušča so-iskati trgovske prostore, nobene ,1f, i" l^-iVi ioo fipvlicv od hrei/a progo in več sorodnikov. Po- Predsednikov ples Kot vsako leto, bodo tudi le so- min pri vs<>h, ki so jo poznali. „, __________no, kakih 100 čevljev od brega, progo in vec soroaniKov. Po- Direktorji S. N. Doma je tožen, da je ukradel nad en tos priredili v Clevelandu pred- pravice pa ni imela vdreti v nje- I)ečki niso mogn nikamor več ffreb se bo vršil v sredo zjutraj Naznanja se vsem starim in milijon dolarjev davčnega de- sednikov ples na rojstni dan £°v0 privatno stanovanje in sti- naprej Ledena ploskev se ni iz pogrebnega zavoda Jos. žele novim direktorjem S. N. Doma narja. Obravnava je bila že 15 predsednika Roosevelta. Plesna kati P° oblekL Za to bi morala da]a peemakriiti. Dve uri so in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v na St. Clair Ave., da se danes krat prestavljena, toda državni prireditev se vrši dne 30. janu- imeti policija izredno dovoljenje dečki kričaii na p0mcč, jn strah cerkev sv. Vida in na Calvary večer vrši direktorska seja in pravdnik je sedaj izjavil, da pod arja. Dobiček te prireditve bo j od sodnije. se je vselil v njih mlada srca, pokopališče. Preostalim sorodni- sicer ob 8. uri. Prošeni so vsi nobenim pogojem ne bo dovolil razdeljen med razne bolnišnice., Tepeni sin kajti med tem se je stemnilo, kom naše globoko sožalje. Bodi direktorji, da se g tovo udele- ponovno zavlačevanje. Ker mo- v katerih se nahajajo hromi ot-; h Loraina se poroča, da je Končno jih je vendar nekdo opa- ranjkemu ohranjen blag spo- žijo seje. — Tajnik. 1'ata biti oba, prosekutor Culli- joči. tan in njegov namestnik McNa- Vsi dobili delo mee pri obravnavi, se je preiska- Hayes taborišče CCC gozdne vo velike porote proti pokopa- armade v bližini Columbusa, O., liščnim raketirjem preložilo. je izpraznjeno. Še ob božiču se * Sovjetski parnik Doneč se je je nahajalo tam 811 mladih fan-Potopil v Finskem zalivu. 30 tov, ki so od tedaj vsi dobili cle-niož je utonilo. lo. bil tam obsojen neki Samuel Pe- zil «I>°ročil ognjegascem, ki min ! troff na šest mesecev zapora, m'ade fantiče kmalu reSili 111 ' Včeraj Je papež PlJ Xl ^ Ameriške cigarete Iz Beograda se poroča, da ker ieskorobačem pretenel svo' Popeljali na breg. Njih imena jel v Vatikanu vse poslanike in jugoslovanska vlada dovolila iVc-a štiri leta starec sina »o: Paul Fortuna, -13 let star, ministre tujezemstva. j prodajo ameriških cigaret v Ju- lJ a ' < 4 T* h /UTii. rii. ......o_____\ ••• -...............................MVwlotnii Hhiinnm jd Kn r\.» fnHi 1208 E. 167th St., Joseph Srnel, * Dva državljana sta bila ubi- 10 let star, 1212 E. 167th St., marljiv raznašalec ta na Kubi tekom predsedniških jn Ludvik Smrdel, 15 let star, Domovine." Konec volitev. 1228 E. 167th St. Slednji je dobro. , goslaviji. Obenem se bo pa tudi Ameriške izvoz jugoslovanskih cigaret v Pred nekaj dnevi smo poročali, Ameri- da je neki voznik zadel s trukom ineovo mesnico na St. Clair Ave. Včeraj se je oglasil pri nas Mr. Krašovee in povedal, da je bil voznik truka njego. sin Jakob Krašovee, stanuje)': na 1533 E. 172nd St. Nesreča seje pripetila, kot pove Mr. Krašovee, ker so bila tla ledena in se se mu zavore pri kolesih zaklenile, vsled česar je zaneslo truk preko ceste. Truk je last McKenna Tool Co.. kjer je Mr. Krašovee za voznika že preko 5 let. V nesreči je .Mr. Krašovee sam dobil težke poškodb« in leži v postleji.doma. * češka vlada je zaprla nad I 00 je dober, vse Anglijo in Ameriko znatno zvi- dijakov univerze, katere je ob- Šal. tožila veleizdaje. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 14TH, 1936 "AMERIŠKA DOMOVINA V t AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 Bt. Clair Ave. Oleritond. Ohio Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofitl, pol leta »3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50, pol letai, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. 8. and Canaaa, $6.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0. 8. and Canada $3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 8 months. Cleveland and Euclid by carriers, $6.60 per year, $8.00 for 8 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DBBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 11, Tues., Jan. 14, 1936 Konec Zveze narodov Prijeten Silvestrov večer Iz Jutrovega. — V imenu di-rektorija Slovenske dvorane in Gospodinjskega ter Balincarske-ga kluba se želim zahvaliti vsem delničarjem in delničarkam in vsem prijateljem, ki so se udeležili veselice na Silvestrov večer. Posebna hvala gre našim vrlim delničarjem: Mr. Louis Ferfo-lia, slovenski pogrebnik, ter njegovemu bratu dr. J. Folin, Mr. Joseph Silku, Mr. V. Opaškarju, Mr. Starinski. Brez te družbe bi ne imeli tako imenitnega večera, kajti dr. Folin je tretal staro in mlado, njegov brat Louis je pa skrbel, da so dekleta mlad. zbora Kanarčki pridno pile pop in lizale candy. Pa so tudi lepo. zapele v počast družbi pod vodstvom gdč. Ančke Travnove Mr. Silk je tudi pridno tretal, posebno nas gospodinje. Nič ni zaostajal Mr. Opaškar. Tudi naš kuhinjski šef se je postavil. To ije naš direktor Mr. Anton Ri barič, ki je skuhal tako okusno in tako veliko polento, da je bila skoro ko mlinsko kolo. Kuhari ce so napravile k temu pa okusen gulaž, ki so ga gostje prav pohvalili. Res, tako imenitno smo se imeli ta večer, da ga ne bomo tako kmalu pozabili. Naša dva* ranti sedaj pod vodstvom našega marljivega oskrbnika Mr. Anton Miklavčiča zelo napreduje. Samo malo več zanimanja se potrebuje še od strani delničarjev. Naš oskrbnik zmudi veliko časa za nas. On ima dvorano ves dan odprto in vodi vso stvar za isto plačo kot prejšnji oskrbniki, ki so imeli odprto samo par ur zvečer. Sedaj imamo delničarji lepo priliko,■ ako hočemo, da bo dvorana naša last. V resnici jo potrebujemo, če ne za drugo, pa Anglija in Francija sta se izkazali sila ženerozni in radodarni z ozemljem, ki ni njiju last, zato sta ponudili Italiji skoro dve tretjini Abesinije, dočim sta Abesiniji istočasno dovolili ničesar drugega kot ozek koridor skoZi italijansko Eritrejo do pomorskega pristanišča, ki bi pa bilo itak kaj dvomljive vrednosti za Abesinijo. Ko se je izvedelo za to nezaslišno izdajo nad primitivnem abesinskim narodom, je svet dobesedno okamenel. Dasi so diplomatske spletke stvar, ki jih ne narekuje poštena vest, vendar tako vnebovpijoče lumparije od strani angleških in francoskih diplomatov ni nihče pričakoval. Posebno ogorčeni so mali narodi, člani Zveze narodov, ki bi bili pri sankcijah, najbolj prizadeti, pa so kljub temu nastopili za izvajanje strogih kazni napram napadalni Italiji. Iz tega sledi, da smatrajo Zvezo narodov danes za navadno farso, ki jim ne bo nikoli nudila zaščite v slučaju, da bi se kak močnejši narod polakomnil njihovega ozemlja. Mali narodi pa tudi mnogi drugi merodajni krogi v Evropi so prišli danes do prepričanja, da bi bila skupna vojna narodov proti Italiji, in to kljub vsej nesreči, ki spremlja vojno, najboljša investicija v korist svetovnega miru, dobra in poživljajoča tonika za Zvezo narodov, obenem pa tudi izborna lekcija za Nemčijo, če bi se kdaj pozneje tudi njej zahotelo sličnih vratolomnih eskapad, Ampak s tem še ni stvar končana. Ogorčenje v Angliji je tako veliko, da je samo za las manjkalo, da ni odstopila celokupna vlada, v francoskem parlamentu pa se bo cirkus šele začel, ko bodo ljudski poslanci, posebno člani radikalne socialistične članke, kateri načeluje Herriot pozvali Lavala na °vTgovorjenje o oljnih sankcijah je bilo odloženo, ko j zaradi naše mladine, da se bo v se je izvedelo za ta gorostasni angleško-francoski načrt. Ko ; nji.vadila petja m kulture se bo sestal svet Zveze narodov, se bo razpravljalo o tem j Mnogo pozdravov citateljem načrtu in toliko je že danes gotovo, da če se nasilno potisne i tega lista zeli ta založaj po grlih malih narodov in se jih prisili, da ga po- j goltnejo, bo s tem položena v grob tudi Zveza narodov kot! ustanova za ohranitev miru. Laval je še nedavno izjavil, da bo sodeloval v vsem z Anglijo, da se konča afriška vojna. V svetu je delal vtis, kakor da dela Francija za pravičen mir, a v resnici je ves ta čas deloval za Italijo, zaveznico Francije. Mussolini ima dovolj vzroka, da se smeji. Ne samo, da se mu je ponudilo več, kakor je pričakoval, temveč se je obenem tudi odložilo uvedbe sankcij glede olja, premoga, železa in jekla, torej tvarin, ki so neobhodno potrebne za vojno. , , , ... Danes je gotovo, da je Mussolini dobro vedel se prej, preden so bili ti načrti položeni na njegovo mizo, da se mu ni bati oljnih sankcij. Zdaj je tudi razumljivo vse njegovo izvajanje tekom njegovih govorov v italijanskem parlamentu in pred italijanskim senatom, ko se je skrbno izogibal vsake trde besede napram Zvezi narodov kakor tudi napram v njej včlanjenih narodov. Naravno, da je abesinski vladar Haile Selassie protestiral pri Zvezi narodov zaradi tega topovskega, načrta, s tem pa najbrž ne bo dosegel ničesar drugega, kakor to, da bodo označili diplomatje njega za onega, ki zavlačuje mir, češ, da Mussolini je sprejel pogoje, torej jih mora tudi on. Najnesramnejšo politiko je igral pri tem Laval, ki je, Italiji na ljubo, "double-krosal" Francijo, Abesinijo, male narode in Malo antanto. Velika nesramnost je tudi to, kako je angleški zunanji • urad naročil svojemu poslaniku v Addis Ababi, da slednji izvede ves svoj vpliv in pritisk za to, da abesinski cesar sprejme te nezaslišno krivične pogoje. Z drugimi besedami: Anglija ga hoče prisiliti ,ee ne zlepa, pa zgrda. Angleški zunanji minister Hoare je v tem dokumentu angleškemu poslaniku v Abesiniji tudi izjavil: "Jaz sem gotov, da boste cesarja pregovorili, da pristane na pogoje, s čemer bo samo pokazal svojo državniško zmožnost za nadaljevanje • >> POgaVh$ok uradnik abesinske legacije v Ženevi je z ozirom ml; botra Mrs. Mary Strekal, Mrs. Jennie Konestabo. -o- Veselica v Niles, 0. članice podružnice št. 57 SžZ prav vljudno vabijo na veselico, ki se vrši 18. januarja v German dvorani 11a Belmont Ave. ob pri liki druge obletnice obstanka naše podružnice. Vabimo vse iz Warrena, Girarda, iz Barberto-na in tudi iz Clevelanda ste dobrodošli. Ob priliki bomo skušale povrniti. Za plesaželjne bodo skrbeli naši fantje Jolly Five WJW Radio Stars. Za lačne in žejne bo pa odbor pripravil vsega dovolj. Torej se vam priporočamo za obilen obisk. Odbor. Javna zahvala želim se zahvaliti v imenu društva Presv. Reš Telesu po svoji najboljši moči tistim, ki so se udeležili naše slavnosti ob 20 letnici na 29. decembra 1935 popoldne in zvečer pri banketu. Najprvo se zahvalim našim svatom novega bandera, ki so sledeči: boter dr. Anthony J. Perko; Mauer, Miss Fanney Jernejčič, Miss Theresa Frank, Miss Mary Hočevar, Miss Josephine Jan-char, Miss Angela Možic, Miss Jean Možic, Miss Valentine Bizjak, Miss Frances Bricel, Miss Stefa Miklaučič, Miss Mary Sre-bernak, Miss Mary Koračin, Miss Antonia Šraj, Miss Anna Šraj, Miss Emma Kužnik, Miss Angela Rozman. Hvala tudi malim deklicam (angelčkom), 6 po številu in njih staršem, ki so poslali svoje hčerke kot spremljevalke bandera v tako mrzlem vremenu. Ravno tako zahvala naši č. šolski sestri Jordan, ki je tako lepo pripravila te male angelčke za to slav-nost. Hvala tudi mali hčerki družine Louis Arko, ki je podarila krasen venec za naše novo bandero. Poleg gornjih svatov prištej-mo še društva, ki so sledeča: Društvo najsvetejšega imena fare sv. Kristine in Oltarno društvo fare sV. Kristine, ki so prišli v tako slabem vremenu. Društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Lovrenca, pevsko društvo Slovenija, sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, sv. Jožefa št. 146 KSKJ, sv. Družine št. 207 KSKJ, sv i Ane št. 150 KSKJ, sam. dr. sv Alojzija, sv. Antona Pkd., godba fare sv. Lovrenca, nevsko društvo Zvon, društvo Slava št. 173 SNPJ, Mir št. 10 SDZ, Bled št. 20 SDZ, Kraljica Miru št. 24 SDZ, podruž. št. 10 SŽZ, podruž. št. 42 SŽZ, podruž. št. 47 SžZ, podruž. št. 15 SŽZ, družba SND (Newburg), Gospodinjski klub SND. Tudi gre lepa hvala za njih udeležbo, s katero so tako povečali slavnost ter tudi prispevali lepo vsoto. Ravno tako se želim zahvaliti tudi vsem čč. gg. duhovnikom za navzočnost popoldne pri blagoslovljenju bandera. Vem, da ne uganete, kdo je naše bandero blagoslovit Torej da boste vedeli, iiaš nekdanji kaplan, sedajnji župnik,pri sv. Kristini, Rev. A. Bombach, ob navzočnosti Rev. L. Kužnika, Rev. Viranta in domačih duhovnikov. Posebno gre zahvala našemu župniku Rev. J. J. Omanu za tako lepe in v srce segajoče besede, katere ste nam polagali na isrce pri slovesni sv. maši in pri blagoslovu bandera ter za tako velik dar za bandero, kar ne bo smelo biti pozabljeno čez noč. Ravno tako lepa hvala pevcem društva Slovenija, ki so tako lepo zapeli, kakor bi petje prihajalo iz nebeških višav. Petje je bilo pod spretnim vodstvom g. Ivana Zormana. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago. Hvala vsem, ki so se udeležili banketa zvečer in s tem pripomogli do lepega uspeha. Hvala govornikom, ki so bili sledeči: Rev. J. J. Oman, Mr. J. Resnik, Mr. Louis L. Ferfolia, sodnik Frank J. Lausche, Rev. B. J. Ponikvar. Rev. C. Patrick, Rev. L. Baznik, Mr. Anton Grdimi in misijonar Rev. J. Ponikvar. Hvala tudi Rev. J. SlapŠaku in prevzvišene-mu nadškofu dr. Rožmanu za brzojavne čestitke. Ravno tako tudi Rev. Al. Gnidovcu iz daljnega Rock Springs, Wyo., teiJ za pi- uspeha in veliko naročnikov. Društvu Presv. Reš. Telesa pa želim, da bi to naše novo bandero nas vodilo pogostoma k sv. zakramentom ter nas držalo v skupni složnosti katoliških mater in žena še mnogo let. Naša glavna seja se je vršila 5. januarja 1936. Izvoljene so bile sledeče uradnice: Predsednica Terezija Jančar, podpredsednica Marija Miklavčič, tajnica Apolonija Kic, 3558 E. 81st St., zapisnikarica Alojzija Zida-nič, blagajničarka Josephine Stepic, nadzornice: Frances Skufča, Mary ždeznik in Terezija Možič, zastopnice za skupna društva, fare sv. Lovrenca Terezija Jančar in Ana Grozdanič, zastopnice za kulturni vrt Alojzija Vrček in Ana Gliha, zastopnice za slovensko šolo Margareta Peskar in Marija Slak, oskrbnice bandera Mary Cesar in Josephine Stepic, duhovni vodja Rev. J. J. Oman in Rev. J. Slap-šak. Pozdravljam vse članice ter prijatelje širom Amerike. Novemu odboru pa želim mnogo uspeha in prijateljskega delovanja med seboj. Jennie Blatnik, bivša tajnica. Srnjaki ne skačejo sami v pisker iz DOMOVINE Piše J. Debevec Mlakar in Mandel sta mi še doma rekla, naj pogledam, če je kaka stara obleka od naših otrok, ki je ne bodo nosili več in naj to vzamem seboj. Res je žena nabrala nekaj tega in dal sem Charliju za otroke. Drugi dan sem jih že videl vse v drugačni obleki. Med drugim je dala žena tudi volneno zimsko kapo in to kapo si je prisvojil pa gospodar sam, češ, da je predobra za otroke. Charlie je rekel, da ne ve, kako bi se mi zahvalil in da tega darila ne bodo nikdar pozabili. Človeku se ljudje smilijo, dasi v mnogih ozirih niso vredni usmiljenja. Zdi se mi, da so preveč leni in da če bi bili tako pridni, kot so naši ljudje, bi se jim boljše godilo. Šel sem v hlev, kjer sta se dolgočasila dva konja in ena kravica, dasi je bilo prostora v hlevu za najmanj deset glav. Spričo obilne paše pač ni vzroka, zakaj bi ne imeli več krav ki bi jim dale dovolj mleka za otroke. In kakšen hlev je to! Naš slovenski kmet bi niti stara gnojna kola ne spravil pod tako streho, nikar živine. Hlev je zbit iz debelih brun, ki se na ogalih sklepajo. Nič zato, saj ker se ni nobenemu spoštovanemu gospodu srnjaku zl j ubilo pogledati mi iz oči v oči. Res je sicer, da sem nežnega ženskega srnjaškega spola videl toliko, da mi je že kar migljalo pred očmi dn sem tudi nameril nanje puško, samo za vajo, misleč si, jaj, kako bi zdajle ukresal (kakor pravi Marolt), če bi ti imela ro-žičke! Torej meni je bilo vseeno, kje začnemo z lovom ali če sploh začnemo, samo da gremo v gozd. In šli smo in bridko sem se ke-sal, da smo šli, oziroma da sem šel in če bi tisti pennsylvanski hribi imeli ušesa da bi poslušali, bi se jih bili nabrali da bi se »jim bih jezili lasje in bi se v sredi hriba streslo in zamolklo grmelo same groze nad takim nemarnim govorjenjem, kot da bi bili hribi sami krivi, da so tako nazarensko grdo visoko zrasli, da ni nikomur podobno ter da prav za prav nikogar nase ne silijo in ne vlečejo in bi rekli, da se popolnoma strinjajo z gospodom prerokom Mohamedom, ki je rekel, da gora ni nora, ampak tisti je nor, ki gre gor. Se reče, saj tega ni rekel Mohamed, on je samo rekel, da bo počakal toliko časa, da bo gora do njega prišla in ne on do nje, o nori gori smo jo pa mi Slovenci sami —Vavta vas—že skoraj pet I taki hlevi so prav gorki. Toda let razsaja tudi po naši od obla- to, da je med vsakima dvema pogruntali in pa ša kaj dobro. sti tako zapuščeni dolini, tista grda bolezen, ki se imenuje kriza. Pa na vso srečo je bilo nam vsem v tej okolici, da je par let brunoma zijala velika odprtina, skozi katero je prav neusmiljeno brila mrzla zimska burja in da je streha pri hlevu taka, kot pred krizo kupil parno žago g. sito ali ribniška rej ta, to je pa Kulovca gospod Leon Pavlin, I neodpustljivo. Tiste špranje on ni bil osebno navzoč, najbrže je igral vlogo štorklje in ga je'smene čestitke gl. tajniku KSKJ, namestoval Mr. John Strekal [Jos. Zalarju, dr. J. J. Folinu ter mali Viktoriji Hočevar za dekla- lesni industrijalec iz Ljubljane, ki jo je kot strokovnjak in zelo dober gospodar vso zmodernizi-ral in še dozidal parketarno in lupilnico, tako da so imeli dela vsi domačini. Skoraj ves čas Čez vseh teh' slabih let, razen z malimi izjemami v poletnem času, se je ^obratovalo, ter je dobivalo kruha sto in sto ljudi, imeli so zaslužeš vozniki, delavci v gozdu in delavci na žagi. Od vseh teh so imeli koristi v prvi vrsti država, trgovci in obrtniki. A prišla je za nas ta nesrečna vojna med Italijo in Abesinijo ter po tej vojni sankcije, ki so v prvi vrsti zadele Slovenijo in od Slovenije najbolj našo Dolenjsko, posebno naše kraje, ki so že dolga desetletja preživljajo samo z lesno industrijo.—15. decembra je ustavila obrat parna žaga g. Leon Paulina, v kratkem bo baje ustavljen obrat žage g. Auersperga v Soteski ter žaga g. J a v o r n i k a na Dvoru. Kam bodo šli Vsi ti ljudje sedaj pozimi, kaj bodo dali jesti svojim otrokom! Vsi so se preživali samo iz dneva v dan. Apeliramo na vsa mer oda j na mesta, prosimo bansko upravo, da nam v teh težkih časih priskoči na pomoč, ako sama nima sredstva, naj prosi od državne uprave kredit rta kaka javna dela, ki jih imamo ravno v našem kraju zelo veliko izvršiti. Vedno beremo, kako se dela po južnih krajih naše države, sedaj je otVor-jen most, sedaj palača, sedaj zopet železnica, a pri nas ni nič. Smo čisto pozabljeni od vseh tistih, ki določajo kredite za javna dela. Smo narod molčeč, u- med bruni bi lahko zamašili z mahom ali ilovico ali čim drugim in streho bi lahko pokrili, da bi ne bilo treba konjem in kravam držati nad glavo dežnika v dežju. Kako naj se živina redi v takem hlevu? Povem vam, da sta se mi konja in tista kravica zelo smilili, ko so se ža lostno ozirali po praznih jaslih. Spomnil isem .se, kako so očie doma pozimi zapažili vsako luknjico v hlevu, da ne bi prišla kaka mrzla sapa v hlev. Celo vrata so obili s slamnato kito, da so se neprodušno zaprla. Ko sta nas Mlakar in Mandel predstavila vodniku Charlitu, ki je prišel iz hiše s puško pod pazduho, ko je zaslišal naša avtomobila, smo bili brez oklevanja pripravljeni za krvavo bit> ko s srnjaki. Naša isrca so nam vpila: na boj! Nabili smo vsak svojo puško. Pri tem se nismo obnašali tako, da bi vsi v eno dolino streljali, ampak vsak se je obrnil v svojo smer, da bi ne bilo kake pomote, če bi se pri nabijanju puška sprožila. Jako lepa navada! : Naš vrhovni vodja Charlie, Mlakar in Mandel so imeli kratko konferenco glede smeri, v katero bi jo najprej udarili tisto in prvo jutro. Ti trije so bili namreč edini izmed vse slavne ekspedicije ki so poznali lovišče. Jaz sem z grenkim srcem Tako so tudi ti preteguj eni pennsylvanski hribi prav dostojanstveno čakali, da smo mi prišli do njih. Da bi se Mlakarju zaletelo, kadar bo prvič ohajča-na pil, ki me je snubil za te hribe! Torej, končno je bilo izdano od generalnega šUaba poveljte, da gremo. Udarimo jo čez mal potok pod cesto in tri palce nad potokom se je že pričel hrib, ki se je nehal par tisoč čevljev zatem. Vsa okolica je bila za-rnetena z nekaj palci snega, vendar posebnega mraza ni bilo. Koj se je pričela gošča, ne sicer gostega drevja, vendar še dokaj zaraščena. Komaj stopimo v gozd, že opazimo sila sledi od srn. Nekaj že starih nekaj pa prav svežih. Povelje od zgoraj se glasi: tiho — šerap! Zdaj smo na lovu in vse govorjenje se opravi šepetaj e. Naj nikdo ne misli, da' bo tukaj kričal kot kak frajtar po vežbališču in da kdor misli, da se lovi srnjake z godbo na čelu, ta naj gre buše past na Hrvaško. To zadnje je menda slišalo Nicku, ki je razlagal Babiču, da on že ve kako se lovi srnjake, ker jih je že enkrat lovil, čeprav še ni nobenega ustrelil. na brzojavko angleškega zunanjega ministra Hoare-ja angleškemu poslaniku v Abesiniji, izjavil sledeče: "Če ne bi bilo tako žalostno, bi bilo smešno, označiti za "dobro državniško zmožnost" dejanje, da se odda agresivnemu nasilniku pol naše dežele. Sicer pa, v kolikor se to tiče Abesinije, ni cesar edini, ki ima pri tem odločevati. Pri tem bodo imeli besedo tudi njegovi rojaki." Mussolini v Rimu pa je med tem ošabno izjavil, da predlagani angleško-francoski predlog ne bodo takoj sprejeti, da bodo pa služili kot podlaga nadaijnih pogajanj. Da je Anglija tako nenadoma izpremenila svojo politiko glede Abesinije in Italije, so vsekakor v prvi vrsti vzrok izgredi in nemiri v Egiptu. Angleški vojaški izvedenci namreč vedo, da ima maršal Badoglio armado 150,000 mož, ki bi bili v slučaju potrebe kmalu v dosegu Kassale. Ta obmejni kraj v egiptskem Sudanu tvori ključ do Kartouma in gornjega Nila. V tem okraju ima Anglija samo 2,000 mož. Angleška vlada je skrajno nervozna glede Egipta, katera ner-voznost je več ko utemeljena, če se pomisli, da ima na drugi strani Nila, v Libiji, italijanski maršal Balbo, drugo, tudi številno iri dobro oboroženo armado, ki je vsak čas pripravljena na udar. oče Mr. John Turk, mati Mrs. Josephine Turk, stari oče Mr. Tomaž Mervar, stara mati Mrs. Mary Jerič, stric Mr. Jakob Resnik, teta Mrs. Terezija Jerič, prvi brat Mr. Mike Vrček st., prva sestra Mrs. Alojzija Vrček, drugi brat Mr. Andrej Žagar, druga sestra Mrs. Agnes Žagar, prvi bratranec Mr. Rudolf Novak, prva sestrična Mrs. Frances Novak, drugi bratranec Mr. Anton Ponikvar, druga sestrična Mrs. Uršula Ponikvar, župan Mrs. Louis Ferfolia, županja Mrs. Theresa Ferfolia. Banderonoša je bil Mr. Joseph Kenik iz E. IlOth St. Tovaršice so bile: Miss Emily Zidanic, Misi? Mary Strekal, Miss Frances Novak, Miss Josephine Hočevar, Miss Mary fbogljiv in pokoren, samo da mačijo ustanovnim članicam ter | imamo delo da lahko s svojim našemu priljubljenemu g. Ivanu Žormanu za izvrstno vodstvo programa ter čestitke. Ravno tako lepa hvala Mr. Slaku za tako lepo vodstvo povorke in red ter za pomoč zvečer pri banketu. Ravno lako tudi lepa hvala delavcem popoldne in zvečer ter vsem tistim, ki so na en ali drugi način pripomogli, da se je naša slavnost tako lepo završila. Še posebno gre hvala zato, ker se je toliko naroda žrtvovalo v taki snežni nevihti, ki je bila tisto Kakih 15 minut smo jo rinili vkreber in jaz sem že rabil ono sapo, ki je za vsak slučaj v rezervi. Sicer niti pri drugih sotrpinih ni bilo dosti bolje, če izvzamem vodnika Charlita, ki ima kakih 50 let na grbi, pa jo uple-ta iz hriba v hrib kot divja koza. No, saj je vsak dan v tem zrl v visok in strm hrib ki se je|in edina ravnina pri njem je v smejal v jutranjo meglo ravno™ mizi. Tudi naši dragi i farmer ji so jo dobro kresali, pred mojim nosom. Saj ne mo re biti živali v takih strminah. No, visokocenjeni generalni štab je nekaj sklenil, kar je pa to sta Mlakar in ,Babič. Man-•'del, ki se tudi šteje za pol far-merja, ni kazal posebne utruje- dal na splošno glasovanje iniciativo ker na jagi mora ve-zaslužkcm preživljamo sebe in ijati diktatorstvo in tlačanstvo, svoje otroke. JRZ je storila svo- sicer se ne vrši vse lepo in v reje korake na merodajnih mestih du. Sicer smo bili drugače vsi kakor pri okrajnem načelniku v enakopravni, kar se tiče mraza Novem mestu g. dr. Maršiču, ki j in hribolastva, samo odločevali nam je obljubil svojo podporo, »o le ti trije, kje bomo lovili in Tudi banski upravi v Ljubljano zakaj. Po pravici in slovesno smo poslali sporočilo, da nam jej izjavljeno, je bila meni popolno-potrebna nujna pomoč. Ako so ™a ena figa, če bomo kaj nastre- obdržal lepo zase, to je, da nii?osti' Joh" Dolenc Je po" j- časi, ampak tako sigurno ko ura, kje javna dela potrebna, so gotovo pri nas v teh težkih časih. Dajte dela tistim, ki bi radi delali, pa ga nimajo, ker od tega bomo imeli vs? koristi, pcsaniSz- popoldne. Tukaj ste pokazali do-!niki in država. bro voljo, če se je pa tukaj ka-j -Pri Sv. Petru pod Sv. gora- ko ime pomotoma prezrlo, naj se mi je umrl g. Jože Novak, bivši nam blagohotno oprosti. organist in občinski tajnik šti- Hvaia našemu priljubljenemu j rih občin. Pokojnik je bil mar-listu Ameriški Domovini za so-1 kantna osebnost v obsotelski do-delovanje. Listu želimo mnogo ijni. lili ali ne, samo da sem užival lepoto gozda gmajne, rebri, go-ličave in lazov, pa sem bil prost vse skrbi in da nisem imel po ves dan druge brige, kot da bi me ne zeblo v ušesa in da bi mi ne zašlo za nohte, ko bom le predolgo tiščal v dlani puškino cev. Da je to res, izpričava že to, da nisem v celem tednu lova oddal niti enega strela, kar sicer nazadnje ni bila moja krivda, ki jo naviješ, Nick, ki nima na sebi niti za pol funta dobrega mesa, je bil skoro vedno prvi za vodnikom in tako sem bil skoro vedno za zaslombo pri zadnji straži jaz. Ne radi tega, da sem hotel biti, ampak človek more biti ponižen, ne pa $e siliti vedno v ospredje, posebno če se leze v strm hrib: Tega sem se1 jaz vedno držal in sem dobro shajal s seboj in z/ drugimi. Sicer pa je eden tako moral biti naj zadnji. (Dalje prihodnjič.) Srnjakova večerja in lovski ples 19. januarja v Slovenskem domu na Holmes. Kupite si vstopnico pravočasno. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 14TH, 1936 ti t> KRIŽEM PO JUTROVEM Po ■em&kem Isrlraiki K. M«j« MniiiimiiiHMiMiiiiiiiiiliniiiH Kako kuje življenje jm "Da, gospod! Kolikokrat sem obiral dateljne z visokih palm!" "Plezanje po palmah je lažje ko po piniji. Deblo pinije je gladko, nobene opore ne najde noga in plezalnega pasu tudi! nimaš, ki ga uporabljajo pri obiranju, dateljnov. Ali vidiš luknjo gori v hrastovem deblu, tamle ravno nad tisto vejo?" i "Da, gospod!" "Žlezi gori in si jo oglej!" Poskusil je. Cisto dobro je šlo. "Effendi, to je ja cel kiosk, tamle gori!" je pravil, ko je priplezal spet na tla. "Tega sta pač vidva napravila!" "Da. Ali veš, kje je obrambni stolp amadijske trdnjave?" "Da. Tamle na levi." "Poslušaj, kaj ti bom povedal! Mislim, da bomo nocoj speljali Amad el-Gandurja iz ječe. še nocoj mora iz mesta in to boš ti poskrbel." "Gospod, straže naju bodo opazile!" "Ne bodo. Našel sem kraj, kjer je zid tako porušen, da se da izlahka priti črez njega. Pokazal ti bom kraj, ko se vrnemo v mesto. Važno pa je, da najdeta tale hrast tudi po noči, kajti v ležišču gori, ki si ga videl, bo ostal šej-hov sin skrit vse dokler ne pridemo po njega. Zato boš šel odtod na levo gori, da si zapomniš pot, po kateri boš nocoj Amad el-Gandurja peljal. Nato se vrneš v mesto. Pa dobro si zapomni pot! Ko bo šejhov sin na varnem, skrbi, da se neopaženo vrneš v naše stanovanje, kajti nikdo ne sme zvedeti, da smo bili zunaj mesta." "Gospod, hvala ti!" "Zakaj?" "Ker si mi dovolil, da smem vendar enkrat tudi sam kaj storiti. že dolgo sem moral le gledati, kako ti delaš za vse." Odšel je in vrnil sem se k Angležu,. Ležal je stegnjen v mahu in strmel v nebo. "Krasno je tu v Kurdistanu!" je pravil. "Le razvalin ni! Nobenih! škoda!" "Razvalin je tod dovolj, četudi niso tako stare kakor doli ob Tigrisu. Morebiti bomo še srečali cele kupe razvalin! Iz dolin Kurdistana se že stoletja dviga dim porušenih vasi in vonj prelitev krvi. Potovali bomo po deželi, ki je v njej življenje, svoboda in imetje bolj v nevarnosti ko kjerkoli drugje. Daj Bog, da si tega sami kje ne bomo izkusili !" "Pa rad bi si izkusil, sir! Doživljajev bi rad! Pretepal bi se rad, se boksal. Streljal bi! Vse plačam!" "Utegne se zgoditi, sir, da vam takih prilik niti plačati ne bo treba! Kajti ko j za Amadijo se neha moč Turkov in osmanske države in začnejo se dežele Kur-dov, ki sc Stambulu le po imenu podložni. Tam nam naši potni listi prav nič več rte koristijo in lahko se zgodi, da nas bodo ravno radi tega sovražno gledali, ker imamo petne liste in priporočila osmanske državo in naših konzulov." "Ne bomo jih pokazali!" "Seveda ne! Te poldivje, nasilne rodove si šu najlaže pridobi, kdor se zaupa njihovemu gc- ma posrečil. Vrnili smo se v Amadijo. Potoma smo šli mimo že večkrat omenjenega kraja, kjer se je dalo priti črez porušeni zid. "Tule je kraj, Halef," sem mu dejal, "ki sem ti ga omenil! Ko pojdeš nocoj kupovat, stopi tod mimo in si natančno vse oglej!" "Pa to bo moralo kmalu biti, gospod!" je dejal. "Noč se bliža!" Res se je že večerilo, ko smo prišli domov. V. Iz ječe Truden sem bil, veselil sem se že na počitek po razburljivem, napornem dnevu. Pa do počitka nisem prišel. Selim aga me je že čakal. "Hamdullilah, hvalabogu, effendi, da si končno prišel!" je vzkliknil, ko sem vstopil. "Težko sem te že čakal?" "Zakaj?" "Mutasallim me pošilja. K njemu te naj peljem!" "Čemu?" "Ne vem." "Niti slutiš ne?" "Govoriti moraš z nekim ef-fendijem, ki je pravkar prišel." "Kdo je?" "Ne smem ti povedati. Mutasallim mi je prepovedal." Ivo Grahor Padel za domovino "Beži! Beži! Mutasallim mi "ne more ničesar skrivati. Že zdav- j naj sem vedel, da je tisti effen-! di prišel." Kadunčevo je eno največjih posestev na Krasu. Pred vojno je bil tudi Kadunčev rod eden Ijnajvečjih v vasi. Pet sinov in troje hčera je zraslo gozdarju, kakor so včasih rekli staremu. In bilo je tudi dela pri hiši za pet junakov, junaških hlapcev, in za troje dekel. "Marljivejših ljudi menda še nisem videl," je dejal Peter Samotnik, stari učitelj iz Slavine, še bolj staremu postojni skemu župniku. "Zakaj pa silijo fantje od hiše v svet? Ali ne bi bilo za vse dovolj kruha? Dva sta že odšla v Ameriko. Da, eden se je vrnil, zato je pa tretji odšel. Peter pa se je zdajle spravil nekako na železnico. Prosijo me, naj ga .priporočim postaj e-načelniku. Ali je tega res treba pri taki hiši? A?" "Pravim, da tega midva ne moreva predrugačiti. Takale je navada, rekel bi — star običaj, da preide pri nas kmetija vsa na najstarejšega sina. Morda to ni najboljše; pa kdo bi vedel!? Stare šege in navade imajo stare vade . . ." je odvrnil učitelj. "Pustite jim! Naj gre Peter za vselej k železnici. Jaz bi rekel, da ko je prišel za delavci, bi ga morali, ker je pameten fant, vzeti za trajno, recimo za kretnika ali za čuvaja. Kaj jaz vem.'I "No, bom pa govoril." župnik in učitelj sta zvrnila ih "Vedel si —? Pa je vendar še vsak svoj kozarec vipavca njegov obisk tajen!" Se razšla, čez dobre dva, tri "Dokazal ti bom, da vem za tedne pa je bil Peter Kadunčev, to tajnost. Mosulski makredž je j petindvajsetleten zastaven fant, prišel." i sprejet pri postaji Prestranek "Res da veš!" se je začudil j Z£> kretnika. To je bilo še v letu "Pa ni sam." | gospodovem 1897., istega leta, ko \ "Kdoje.z njim?" "Neki Arnaut." Zaslutil sem, kateri sem: "Tudi zanj vem. Ga poznaš?" "Ne." "Nima orožja!" "Allak akbar! Res je! Effendi, ti res vse veš!" j čev oženil in je umrl stari gos-Dejal podar, gozdar, v miru počivaj in večna luč naj mu sveti. Mladi gospodar je bil mož 30 let in lepe, močne postave. Rojen gospodar je bil; znal je dobro šteti in pridno delati. S Pre- vsi pridno delali. Zdavnaj sem vedel, da bo skrben mož, kakor je mladi gospodar, še obilo priženil. Zdaj je to ena najboljših kmetij v vsem okraju." Kmetija je rasla, gospodarjevi bratje, ki so bili odšli v svet, pa tam niso napredovali. Jože je umrl v Rumuniji, Janez v Ameriki, Frane se je vrnil pa on je bil od nekaj malo čuden — priden delavec; imel ne bo nikdar nič in se tudi ni oženil. Edino Peter, ta je bil dobro napredoval pri železnici. Oženil se je s pametno žensko, ki je znala šivati in gospodinjiti. Dva otroka imata. Ako ne bi bilo svetovne vojne, bi si bil Peter že kupil kje kakšno posestvo ali bi pa ona vzela kje v najem gostilno; ob železnici se včasih dobi kaj v najem, tudi zemljišča so bila do vojne še prav poceni. Med vojno seveda ni bilo več govora o tem. še bog da se je v mladosti spravil k železnici. Zdaj bi moral k vojakom in na fronto. Pravijo, da so padli večinoma večji in močnejši ljudje. Pa tudi samo to, da bi ga bili vpoklicali, se je zdelo Petru dovolj hudo. Saj je imel že dva otroka, Z or ko in Lojzeta, in je skrbel, kam bi ju spravil v šolo. Končno se mu je le posrečilo, da je dal Zorkoj v zavod v meščansko šolo. Za; nakup posestva pa je bilo bolje, počakati. Brat, ki je ostal na Kadunčevem kot gospodar, nima otrok. V vojsko ni ; šel, ker je sam in ker ima v reji vojaške konje. Ampak Franeta so zato vpoklicali. Hvala bogu, da tudi ta ni bil dolgo tam. Gluh je in manjkata mu dva prsta. Seveda ni umrl. Italijani so ostali v teh krajih in zmerom je bilo več opravka z oblastmi, govoriti je bilo treba italijansko, voditi račune, česar gospodar ni več znal In' Lojze je Žtt spoznal, da je rojen za kmeta. Oče je bil vesel. S svojo plačo bi bil fanta težko vzdržal do konca v šolah. Odločil se je, da ga ne bo silil. Postaral se je in moral je iti v pokoj. Zadnje leto je še sam obiskal svoj stari dom v Italiji, češ da je samo obiskal fanta. Ostal je pa vendarle v rojstnem kraju še vse poletje in vso jesen ter pomagal pri kmečkem delu. Uveril se je, «Ja bo tako še najboljše, da Lojze ostane kar na Kadunčevem. Počasi, previdno je sklenil načeti pri bratu in pri svakinji to kočljivo vprašanje, kajti glavno je bilo zdaj to, ali bo Kadunc, ko se postara, res dal vse prepisati na fanta, na tega nečaka? Ali nima še kakšnih svojih tihih načrtov? Fant se bo tudi postaral, moral bo pomisliti na svoj kruh, na kaj trdnega, žlahta je res žlahta, ampak na jasnem si mora biti za vsak slučaj. "Fant je jugoslovanski državljan, da veš," je pričel previdno nekega dne razgovor, ko je prišel spet malo pogledat iz Jugoslavije. "Tako?" se je začudil brat. "Pa saj si rekel, da ga boš pustil pri meni! Ali se nisva dogovorila? Zakaj mešaš?" se je doma najstarejši Kad«n».^_Fxaii&ii£Jhn-jumi&Usa&ij&.ie star. Tako vse kaže, da Kadunčev dom ne bo imel več lastnih otrok. Ali je mar res zapisano, Ida bo rod izumrl? Vsekakor zdaj ni več kazalo Petru, da bi si kupoval svoje posestvo. Saj se njegov Lojze morda povrne "Vsaj vidiš, da mi mutasallim ničesar ne more prikrivati!" "Ampak, gospod — zdi se mi, da so slabo o tebi govorili!" "Zakaj ?" "Tudi o tem moram molčati." "Dobro, Selim aga! Vidim, da si moj prijatelj in da me ljubiš." "Da, ljubim te, gospod! Pa služba je služba in ubogati moram." "Dobro, le ubogaj! Vecli, da ti bom še nocoj to in ono zapove-dal in da me boš prav tako ubogal, kot da ti je tvoj poveljnik sira zapovedal. Kdaj je prišel makredž?" "Pred dvema urama." "In tako dolgo že čakaš na me-1 ne?" "Ne. Makredž je prišel sam1 in brez spremstva. Bil sem prav-kar pri poveljniku, ko je vstopil. Pf-avil je, da prihaja skrivaj in v zelo važni zadevi, ki o njej nihče ne sme vedeti. Pogovarjala sta se in mutasallim je omenil tudi tebe in tvoje spremljevalce. Makredž te najbrž pozna, kajti hipoma je zelo pozorno poslušal in mutasallim mu je moral tebe opisati. 'On je!' je vzkliknil in prosil poveljnika, naj mene pošlje ven. Nato me je poveljnik zopet j stranka je vsako leto sprejemal na stari dom, če bo hotel in če državne konje in jih redil, bo pameten. . . Travnikov je pri hiši za deset do Tako je prišlo, da je Lojze petnajst glav goveda, mlak pa Kadunčev dokončal samo dva nalašč kakor za konjerejo. Le- razreda gimnazije, potem pa je he najboljše zemlje so med Ka- lepe jeseni ostal kar na stričevi dunčevim in kmetija uspeva; od kmetiji, "doma," kakor je rekel leta do leta so pri hiši premo- Peter. Všeč mu je bilo življenje žnejši. na kmetih. Ne da bi bil fant vse "Ni čudo," pravi učitelj, "za premislil, ampak kar tako; stric šole Kadunčevi niso izdali de- ga je potreboval na velikem pomirja. Kar jaz pamtim, so pa'sestvu. Frane je kmalu po voj- "Kako? Za tisto sem rekel, da naj se odloči, kakor želita ti in Lojze, ampak on je jugoslovanski državljan, kakor jaz in mati in mi vsi, vsa moja družina." "Pozabil sem že, da je tako. Prav za prav pa se nisem zmoti! jaz, marveč ti. Zakaj Lojze je menda tudi tukajšnji, italijanski državljan. Tako mi je rekel in kolikor jaz vem, tudi ne more biti drugače. Letos bo moral iti k vojakom." "Um. Naj pa gre.m.kai k vojakom. Kakor bo njemu bolj prav." "če gre k vojakom, bo prav, če ne pa ne. Jaz mislim, da bo že tako, da mora služiti tu tudi v vojski, ako naj postane na mojem nekoč gospodar. Drugače ne bo mogel." "Ti misliš, da ne bo mogel? Seveda. Pa na to z materjo še nisva pomislila. I nu, pa naj se cdloči fant sam! Tu ali tam, na dveh krajih ne more iti hkratu k vojakom." Na dveh krajih . . . Z Lojzetom se Kadunc navadno ni na široko razgovarjal. O njem si je bil že na jasnem, da fant rajši ne bi šel v Jugoslavi- stoljubju. Arabec utegne biti še; dal poklicati in mi naročil, naj zahrbten, če sprejme tujca v svoj | grem po tebe in šotor, Kurd pa nikdar ne. In če | bi tudi bil in če bi drugo nič ne' Pomagalo, se tujec izroči v varstvo ženskam. Pri njih je popolnoma varen." "Well! Se bom izročil v varstvo ženskam! Sijajno! Izvrstna misel!" črez pol ure se je vrnil Halef. "No "In - in, Emir, res, ljubim te in Pa ne zato ti bom vse povedal boš me izdal?" "Ne. Obljubim ti!" "Vzeti sem moral s seboj Ar-naute in zasesti prostor pred hišo, da bi tvoji tovariši ne mogli i uiti. Tudi v seraju so priprav- Zatrjeval mi je, da bo našeljljeni Arnauti. Dobil sem pove-skrivališče tudi v temni noči, le^je, da te moram prijeti in v je-j da pride neoviran iz trdnjave, jčo vreči." "sprehod" se je popolno- (Dalje prihodnjič) i jo. če že mora iti v Italiji tudi k vojakom, pa prav. Naj bo. Oče naj ostane v Jugoslaviji, ampak on ne bo mogel več tja. Tako se je za Lojzeta tisto leto odločilo, da je postal ali prav za prav le ostal italijanski državljan. Prvič je takrat Peter začutil, da ima njegov fant prav. Saj je tako. Res da je imel nekako že več let dvojno domovino, dvojno domovinsko pravico je imel. Treba se je bilo odločiti za eno ali za clrugd. V obeh starih Kaduncih pa ni bilo dvoma, kako se bo Lojze odločil. Za njiju oba je bila mogoča samo ena rešitev: Kadunc mora ostati '"doma," na Kadunčevem! In tako je bilo. A zdaj se je pričel za Petra Kadunca v Jugoslaviji šele pravi križ. že drugi ali tretji dan po vrnitvi iz Italije je spet bral v časopisih in na velikih plakatih, da so vpoklicali tudi tukaj njegovega sina k vojakom. Javiti naj bi se šel na vojaški urad dne tega in tega. Ves zaskrbljen je povedal to stvar svoji ženi. "Saj Lojzeta ni v Jugoslaviji," se ji je zdelo vse v redu. "Ni v Jugoslaviji! To je že prav; res da ga ni. Ampak zdaj se bo moral vrniti sem, odsluži naj tu, potem pa naj gre spet nazaj, če se mu zdi bolj pametno." "Jaz bi rekla, da si delaš samo nepotrebnih skrbi," je odločno odvrnila mati. "Kdo pa ti je rekel, da se mora prijaviti, če ga ni? Ali ga bodo prijeli?" Skoraj smejala se je, ko je to rekla, ženskam so te stvari kakor nič. Peter Kadunc pa ne more kar preko tega; on, ki dobi vsak mesec od Jugoslavije pokojnino, čuti, da ne bi smel preko tega. Lojze se mora prijaviti na nabor, ali pa bo on sam šel tja, na vojaški urad in stvar kako pojasnil, če bo res treba. Da, skoraj bi bil spet pozabil. Toda* t Ljubljani je takšnole stvar težko pozabiti. Peter stoji v mlekarni, kakor že večkrat, kt> se slučajno porabi več mleka in mora ponj še v mlekarno. Nekaj ljudi je tu, žensk in študentov. Krepak gospod majhne postave, z rujavimi ostrimi brki, govori glasno, kakor pridigar. Vmes grize klobaso. Prav razvnel se je. Peter postoji in posluša. Kaj govori gospod ? Saj se mu je takoj zdelo. Mož pridiga o Primorcih. "Taki so; o ja!" kriči. "Pravice kot mi, tukajšnji državljani, hočejo imeti, pravice! In še kako vsiljivi in glasni so. Ni je pisarne, da njih ni. Po pet, šest jih že sedi skupaj. V vseh strankah imajo prvo besedo, v Mariboru so si ustanovili prve, največje gostilne in trgovine. Primorcu gre vse po sreči. Zato pa naj ima tucli dolžnosti, vrag, ne pa da še zabavlja. Tukaj imajo prvo besedo in zabavljajo, državljani so pa v Italiji. To je. Pravice imajo in naj imajo še dolžnosti de države kot mi! Pustijo naj italijansko državljanstvo, ne pa da sedijo kar tu in tam. Ha, kaj mislite, da hočejo ti vragi, te oštje sprejeti naše državljanstvo?" je končal gospod govoreči mož in si spet na- ! stavil k ustom klobaso. Vsa mle-j kar na je pazno strmela vanj. Da,1 tako je, se je zdelo, da mu vsi pritrjujejo. (Dalje prihodnjič.) . PUŠKA VDREVESU V Chehališ, Washington, raste hrast, v katerem je zarašče-: na puška, prava puška. Razumljivo je, da drevo samo ni zredi- ljenec in pozneje pozabil nanjo. Puška sicer kaže, da jo je zob časa že precej oglodal, vendar se še dobro upira razpadlosti. Govori se, da bodo drevo s puško vred deli v muzej, da bo tako ostal spomin na čase, ko so prvi naseljenci morali večkrat odložiti motiko in plug in prijeti za puško. -o- DNEVNE VESTI Pri prodaji Lindbergh denarja bil ogoljufan Chicago, 13. januarja. Steve Spitz, 52 let star, ki se nahaja v tukajšnjih zaporih, ker je ponarejal čeke, se je izjavil včeraj, da je on plačal $1800 dvema moškima, ki sta prodajala one bankovce, katere je plačal Lindbergh kot odškodnino. Spitz je imel dobiti $20,000 odškodninskega denarja, toda ni dobil niti centa niti ni onih dveh moških še kdaj videl. Povedal je, da dotična dva moška nista bila udeležena pri umorlu, Lindber-ghovega otroka, pač pa sta le skušala denar spraviti v promet. Spitz je prepričan, da je tudi Hauptmann na enak način prišel do Lindberghovega denarja. Governer Hoffman preiskuje ta najnovejši slučaj Lindberghove tragedije. Poljski rabelj prosi za izredno pomoč Varšava, 13. januarja. — Rabelj poljske republike Braun, je naprosil justično ministrstvo za izredno podporo, ker sicer ne more živeti. Poljski parlament je nedaviio tega pomilostil vse one, ki bi imeli biti obsojeni v smrt, in tako je rabelj izgubil precej dela in — zaslužka. Za vsako obešen je dobi poljski rabelj 50 zlotov — $9.00. Ker je pa radi pomiloščenja postal — brezposeln, zahteva — relif. Hrvatski fantič priznal umor mačehe Aliquippa, Pa., 13. januarja. — 20-letiii Steve Marenkovič je sinoči na policiji priznal, da je umoril svojo mačeho in pokopal njeno truplo v plitvi jami blizu stanovanja. Steve je izjavil, da ga je mačeha neprestano suvala ih zmerjala, da si končno ni vedel več pomagat in se ni mcgel več premagovati. Rekel je, da jo je z obema rokama bil v lice, nakar je padla proti zidu in se zgrudila. Oče Steva, 40-letni John Marenkovič, je takoj obdolžil sina umora. Hauptmannova mati se je onesvestila Kamentz, Nemčija, 13. janu-arrja. — Caroline Hauptmann, mati Bruno R. I-Iauptmanna, je padla včeraj v nezavest, ko so ji povedali, da je pomiloščevalna oblast v New Jersey zavrnila prošnjo njenega sina za pomilo-ščenje. Mati je prepričana o nedolžnosti svojega sina. HALI OGLASI DOBER PREMOG Naročite Blue Diamond premog pri nas L. It. Miller Fuel. Inc. QUALITY COAL AND COKE 1007 K. Gist St. ENdieott l«o2 NIKAR BITI SUŽNJI NEPREBAVNOSTI Trinerjevo Grenko Vino vas reši tega ! "Zahvaliti sc Vam moram m Trinerjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem použll, je ustvarilo plin v , Y1 . . . -IX mojem želodcu. Pred tremi tedni lo puško, ampak jo je pred vecLom 0,mzil vaš oglaf!, kupil steklenico leti vtaknil med rogovi 1« lovec!m cd prve čajne žličke ki sem k« ! . ., , , , . ! použil, je moja želodčna sitnost pre- lil rogovi le so se v teku let zara- ^ BKo Je. feol opro,tttev kaZMjcn- sle in popolnoma uklenile puško, }eu. Moj:-, čreva sedaj delujejo r«i-_jy,Xo | no koti ura in sedaj jem s slastjo. Vas lUIlLt. V/^U , w»11»v« A nranh'1" j da je sedaj ne more I iz drevesa drugače, da prereže j drevo. vesu gre legenda, da so imeli pr-i prevelike zvesti, Wallave A. Comb:;." Ako trpite vsled neprebavnosti. s?»- T» n iem miškinem dre-iboga a^tita- ^Prtnico, plinov, glavo-111 O iem pusKinem uri. ^ nervoznosti, nemimerat spanja, utrujenosti, kupite si Trt- v,- naenlnilri nnvadn H« on rlevali i »erjevo Bralko vino; jemljite p,a red-vi naselmki navado, da so aevanino po cuo Cajno &mo obcdovR. puške v rogovile dreves, kar je njem. v vseh lekarnah TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE : pomerilo, da hočejo živeti v miru z Indijanci. In tako je del tu- j di to puško na hrast kak nase- Joscph Triucr Company, Chicago. Tisoče stoletij od danes*, še,i bosta ta dva kameriita obraza gledala čez obzorje Dakote iz višine Mt. Rushmore.' To sU glavi Qeorge Washiiigtona Thomasa Jeffersona, ki jn, klešejo iz kamna na gori vt Rushmore v Dakoti. Kako ogromna sta ta spomenika, kaže dejstvo, da samo v dolbi-ni enega očesa lahko stoji štiije moški. Zfi nlunihprskB deln In /n na peljavo eovkotp se oneovorHe v A. I RUDNI ("K 6707 St. Halt tel. HEnderson 3289 ali telefoni-ra.1t,p n« <1i>m KEmnorp 02: