S3 146 VS ^^^^B Dogodki iz svetniškega življenja. _____ Sv. Regina (17. sept.; je bila doma ® j? na iu^nem Ffancoskem, hčerka imenit- ¦ /L»! nega uradnika, ki je bil pogan. Mater /jOjf je izgubila kmalu po rojstvu: zato jo 6nw|| je oče izročil v rejo neki ženski na JMfjP deželi. Ta je bila dobra kristjana, zakar HII^Ik pa oče ni vedel. Pobožna rednica lepoj ¦I^Sij^ljjjP vzgaja v oskrbo ji izroieno dete. DaJ|p jo krstili in zgodaj jo poučuje v naj-* imenitnejših resnicah sv. vere, kolikor jih morc že raz-umeti mlado dekle>ce. Posebno rada in navduSeno ji pripoveduje ganljive dogodbe svetih mučencev, ker takrat so bili za krisljane hudi Casi, in bilo se je bali, daludi njeno dobro gojenko še čaka hudo preganjanje.H Nekako v desetem letu se vrne k očetu v mesto^H Zelo se razveseli, ko vidi, da je hčerka tako čvrsta inV zdrava. Kakor nalašč, sj misli bo to za napovedano slovesno malikovanje. Odlrkovala se bo na čelu drugih dekiet; napravi ji novo krasno obleko. A kako se za-vzame, ko Regina noče ni( vedeti o malikih, in na-ravnost pove, da je krisljana in hoCe oslali krisljana. Razsrdi se in odpodi je od hiSe ter noče niL vefiA vedeli zanjo. ^H Regina, neusmiljeno zavržena od bogatega očeta, se zopcl povrne k svoji bogoljubni rednici, ki jo odda nekemu bližnjemu kmetu v službo za pastarico, a še dalie skrbi zani.o., da bi ostala stanovitna v sveti veri. Regina skrbno čuva svojo Credo, a še skrbneje svojo dušo, da bi je ne omadeževala z nobenim grehom, pač pa čimdalje bolj oleplala s prelepimi čednosltni. Nad vse Ijubo ji je angelska čednost, sveta Cistost. Z obljubo devištva se za vselej daruje Jezusu. Tako se je v samoti lepo razvijala ta cvetka an-gclske nedolžnosti do 16. leta. A prihruli so novi vi-harji. Pokličejo jo prcd sodnijo, zahfevajo, da naj se odpovč Jezusu in malikujc. Tudi oče se zveže z na-sprotniki in ji prlgovarja, češ, kako velika sreča jo čaka, ako se vda, nasproti pa najhujše mučenjc. Vržejo ^TH^F ¦sa 147 va. jo v jeCo in krulo mučijo na razne načine; ker pa nohena reč ne more upogniti njeue zveslobe, jo sled-njič obglavijo (251. I.) _______ Sv.TerezIja se sme prištevati največjirn svetnicam, ker se je posebno odlikovala z fjunaškimi čednostmi. Seveda tukaj ne morem na ozkem prosloru naštevati vseh njenilv vrlin, marveč opozorlm le na nekatere naj-imenitnejSe dogodke iz njenih mladih let • Ni bila še dopolnila 7. lela, pa je že Js želela z vso vnemo svoje detinske duše, posnemati svetnike, kaienh življenje je Litala s svojim bratcem Roderikom. Seveda je ho-tela v svojem detinsko-junaškeni pogumu najprej po-snemali najimenitnejše — svete mučence Gospodove, češ li so najhitreje po najkrajši in najslavnejSi poti priSJt v večno blaženstvo. Dogovoritasc torej z bratcem, da pojdelavAfriko k Mavrom, srditim sovražnikom sv. vere, ki ju bodo gotovo umoriU in jima tako dali pnltko do nemtnljive stave v nebesih. Skrbno skrivaje pripravita vse, kar je potrebno za daljno polovanje, in potlej odidela tako na tibem, da \u ni zapazi! niliče domačih. Nenadoma pa ju sreča stric na cesti. Mala nedolžna polnika mu razodenela svoj namen, morda celč v otroškem za-upanju, da jtma bo pomagal doseči njuno srčno željo. Toda slric ju privede nazaj domov, kjer so bili že v velikih skrbeh radi njune odsotnosli. Sveta deklica je bila jako žalostna, ker ji {e spod-lelel ta naklep. Toda v nebesa mora prili, ie ne po lej, pa po drugi poti. Torej hoče zdaj mučeništvo na-domestili s tem, da sklene, v samotni koči posnemati puščavnike. Zopet pokliče Rodetika za svet in pomoč. Konec posvetovanja \e la, da začnela na domačem vrlu graditi dve samotarski kolibici ter tam opravljati molitve, kar sta jih že znala. Ker pa nista bila prava 1 ObSirneje se oplsuje mladost sv. Terezije v ,Zgledlh bogoljubnlb otrok", III.. 8tr. 97 id. 10* S3 148 VS. mojstra v zidanju, sta imela velike težave. Navadno se jima je sproli podrlo, kar sta zgradila, in kontno sta morala opusliti tudi 10 podjetje ter se poprijeti vsaj za zdaj še navadne poti, ki pelje v nebesa. Toda vc-selje do samotnega in samostanskega življenja ni več izginilo iz srca blagi Tercziki. Ko je štela 12 lct, je izgubila svojo mater. Zelo ji je bilo hudo po njej. Ko nekoč poscbno čuti žalost radi te prebridke izgube, poklekne pred Marijino po-dobo in V solzah prosi nebcško Kraljico: nGlej, o Marija, jaz nitnam več matere na zetnlji, o bodi odslej