Poštnina plačana v gotovim. Leto LXVHL, št. 129 Ljubljana, petek 7. junija 1935 Dfal L- 'zhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje to praznflre. — inserati do 80 pettt vrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati peUt rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OPRA VNISTVO LJUBLJANA« Knafljevm ulica Itev. 6 Telefon: 8122. 8123, 8124, 8125 tal 8126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' it. 26. — CELJE: cel iako uredništvo: 8trossmayerjeva unca 1, telefon SL 6c podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.331. Laval sestavil novo francosko vlado Davi ob treh je predložil predsedniku republike listo svoje vlade« ki ima značaj široke koncentracije — Nova vlada se bo že drevi predstavila parlamentu in zahtevala pooblastila za zaščito franka in sanacijo državnih financ Pierre Laval Je tretjič ministrski predsednik francoske republike Svojo prvo vktdo }e sestavil januarja 1931 po padcu Steegove vlade. Sedanja Lavalova vlada je 99. vlada od obstoja tretje francoske republike, to je od septembra 1870 do danes, in 10. vlada pod sedanjim parlamentom. Med ministri so štirje senatorja (Laval, Berard, Regnier, (Rou-stan), en vojak nepoiitik (general Denain), ▼si drugi so pa poslanci Pariz, 7. junija, z. Po nenavadno dolgi krizi je bivši »»magij minister Laval nocoj sestavil novo vlado. Bivši mornariški minister Pietri, ki je včeraj imel mandat za sestavo vlade, ni uspeL Po celodnevnih pogajanjih s parlamentarnimi skupinami je včeraj popoldne Ob 17. vrnil predsednika republike mandat. Predsednik republike je nato ponudil mandat Bouissono, Herriotn in predsedniku radikalne frakcije Delbosu, ki pa so vsi odklonili. Zvečer je nato ponovno pozval v avdijenco Lavala in ga naprosil, naj sestavi vlado. Laval, ki je že prej enkrat imel mandat za sestavo vlade, a m uspel, se je težkega srca odločil, vendar pa je takoj pričel nova pogajanja s parlamentarnimi skupinami. V parlamentu je med tem prišlo do znatnega preokreta, ker so vse skupine uvidele, da ni mogoče tako iz notranjih, kakor iz zunanjih političnih razlogov, še bolj pa zaradi nevarnosti franka še nadalje zavlačevati vladne krize. Vse skupine razen skrajnih socialistov in komunistov so Lava I u obljubile podporo. Ob S. zjutraj je Laval sestavil listo nove vlade in jo predložil predsedniku republike. Predsednik Leh-run je listo takoj podpisal. Takoj nato so se mu predstavili člani nove vlade, ki Je sestavljena tako-le: Nova vlada predsednik vlade in zunanji minister: Pierre Laval (neodvisni senator), ministri brez portfelja bivši ministrski predsedniki: Eduard Herriot, (šef radikalno socialistične stranke), Louis Marin, (šef republikanske federacije in Pierre Etione F 1 a n d i n , (prvak republikanske levice), pravosodni minister: Leon Berard (senator republikanske unije), notranji minister: P a g a n o n , (radikalno socialistični poslanec), vojni minister: polkovnik F a b r i , (poslanec iz skupine republikanskega centra, Tardieujeva skupina), minister za vojno mornarico: Fran-gois P i e t r i , (poslanec iz skupine republikanske levice), letalski minister: general Denain, trgovinski minister: Georges B o n -ne t, (radikalno socialistični poslanec, finančni minister: Marcel Regnier (radikalni senator), prosvetni minister: dr. M a r c o m -bes, (radikalno socialistični poslanec), gradbeni minister: Laurent Evnac, (vodja parlamentarne skupine radikalne levice), • kokmrjBM minister: Louis Rollin, (poslanec iz republikanskega centra), minister za trgovinsko mornarico: Mario R o u s t a n , (radikalni senator), I minister za dek>: Frossard, (izstopi vsi socialist), minister za pokojnine: M a u p o i 1, (radikalno socialistični poslanec), kmetijski minister: Cathala, (poslanec iz skupine radikalne levice), minister za narodno zdravje: Emest L a f o n t, (neosocialistični poslanec), minister za pošto in brzojav: Georges Mandel, (neodvisni poslanec), državni podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta za Alzacijo in Lo-reno: Camille Blaisot. (poslanec republikanske zveze Louis a Marina). Po zaprisegi so ostali ministri delj časa na konferenci pri predsedniku republike, takoj nato pa se je nova vlada ob 6. zjutraj sestala k svoji prvi seji, da sestavi podoben program in deklaracijo vlade. Laval bo še danes predstavil novo vlado parlamentu, ki se sestane drevi ob 18. Pri tej priliki bo podal vladno deklaracijo in takoj zahteval sprejetje pooblastimega zakona, ki pa ga je v nekaterih točkah omilil. Ker so mu zasi-gurale skoro vse parlamentarne skupine podporo, računajo s tem, da bo Laval dobil v zbornici veliko večino. Laval uživa vsestransko zaupanje Pariz, 7. junija, z. Današnji jutranjiki še niso utegnili objaviti listo nove vlade, toda noben izmed vodilnih listov ni ob sklepu redakcije dvomil o končnem uspehu Lavala; njegovo vlado so listi še pred objavo ministrske liste sma-j trali za dovršeno dejstvo. Skoraj vsi li-j sti izražajo prepričanje, da bo Lava lova j vlada danes v poslanski zbornici dobila i večino. V tem pogledu posebno poudarjajo preobrat, ki je nastal v vrstah ra- drlrarnfh socialistov, in ki bo znatno olajšal nalogo novemu predsedniku vlade. Listi mislijo, da se bo Laval zadovoljil z izrednimi pooblastili samo za ukrepe, potrebne za obrambo franka. »Echo de Pariš« piše, da je Laval izjavil, da sme na podlagi svojih razgovorov z zastopniki raznih skupin računati na veliko večino pri izglasovanju izrednih pooblastil, ki jih bo zahteval, zlasti pa sme računati s podporo radikalnih socialistov. Laval je dodal, da je prepričan, o potrebi velikih prihrankov in odločni deflacijski politiki. Vsi listi poudarjajo, da je vsej Franciji odleglo. Posebno so zadovoljni z osebnostjo novega predsednika vlade, češ da je g. Laval že sam po sebi poroštvo, da bo zdaj konec kriz in negotovosti o usodi vlade. Listi v splošnem vidijo v prihodu Lavala na oblast znak za boljše in mirnejše dni. »Petit Journal« pravi, da bo g. Laval tudi kot predsednik vlade vnovič dokazal svoje velike univerzalne sposobnosti. Z odločno potezo je presekal položaj, kjer so mnogo bolj prevladovale intrige, kakor pa načelna nesoglasja. Njegov največji zaveznik pri reševanju krize je bila stiska, v katero je zašel francoski narod. To je tudi povzročilo preobrat v radikalno socialistični stranki. Razumljivo je, da sodalisti niso posebno zadovoljni z razpletom krize. Njihov glavni organ trdi v današnji številki, da vseeno ne bo moči ogniti se razpustu parlamenta. Davkoplačevalci proti parlamentu Pariat, 7. junija. AiA. Snocd ee je vršil velik shod zveze davčnih obvezancev. V resoluciji, ki so Jo e prejeli na tem shodu, pravijo med diroigim, da bi moral predsednik republrike oksrepdti avtoriteto državnih oblasti in omejiti pravice parlamenta glede »o vri h Izdatkov, da se doseže proraouneiko ravnotežje m ohrani francoska valuta in neusmiljeno zatro spekulacije. Ko so ee zborovaloi razdajali, je prišlo do spopada med nekaterimi udeleženci shoda in mobilno gardo. Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo Beograd, 7. junija, r. V kratkem z Italijo. Naša gospodarska ministrstva nosno eksperte, ki bodo pod vodstvom industrijo g. Milivoja Pilje v bližnjih ta za Jugoslavijo, posebno še za Slove Gospodarske organizacije širom cele dr važnost in zbirajo podrobne podatke, bo imela v Rimu dokaj težavno stališ ša uvoz iz Jugoslavije, a poveča svoj kuico. se bodo pričela trgovinska pogajanja so že imenovala svoje delegate od-načelnika ministarstva za trgovino in dneh odpotovali v Rim, da vodijo tam ni jo izredno važna trgovinska pogajanja zave polagajo na ta pogajanja izredno da bi olajšale delo naši delegaciji, ki če z ozirom na težnjo Italije, da zmanj-izvoz ter tako izenači svojo plačilno bi- Zagrebški > Jugoelovenski Lloyd« objavlja v zvezi s skorajšnjimi pogajanji z Italijo informativen članek, iz katerega posnemamo: S svojim dekretom od 16. februarja t. L je Italija kontingentirala uvoz in določila v odstotkih, koliko se more v bodoče uvažati v Italijo posameznega blaga na osnovi lanskoletnega uvoza v istem razdobju. Za one države, s kate, rimi ima Italija urejen kliričnd promet, je bila ta določba naknadno izprcmenje-na v toliko, da morejo te države uvažati v Italijo enako količino blaga, kakor so ga lansko leto v posameznih mesecih. Čeravno izgleda na prvi pogled, da je s tem zasiguran nezmanjšani uvoz iz Jugoslavije v Italijo, izgleda stvar v praksi docela drugače. Struktura našega izvoza v Italijo ni vsako leto enaka, niti za eno državo, najmanj pa še za Italijo. Naš izvoz je odvisen od raznih okolščin, predvsem od obsega žetve, na drugi strani pa od pocrebščin uvoznih držav. Tako smo na primer lansko leto izvozili v Italijo zelo malo fižola, ker je bila žetva leta 1933 precej slaba, nasprotno pa smo letos večino fižola izvozili baš v Italijo. Nasprotno pa smo lansko leto izvozili v Italijo znatne količine dragega blaga, ki ga imamo letos za izvoz zelo malo. T pogleda M Bogu najvažnejšega iz- voznega blaga, to je lesa, je bil položaj naslednji: Lansko leto je bil naš izvoz lesa v Italijo v mesecih marc april naravnost rekorden, ker so italijanski uvozniki računali na splošno povišanje carine, kar se je pozneje tudi ugodilo. Po povišanju italijanske uvozne carine je naš izvoz v Italijo silno padel. Kaj nam potem pomaga če nam sedaj Italija dovoljuje, da uvozimo enake količine kakor lansko leto Te količine ne zadostujejo niti za kritje italijanskih potreb. Italijanskim uvoznikom pa je onmogo-čeno, da bi uvozili več, kakor lansko leto, ker jim vlada preko lanske koli-činne ne izda potrebnih deviz. Treba je namreč upoštevati, da se italijanske oblasti zelo strogo drže carinskih deklaracij iz lanskega leta in ne dovoljujejo niti mrvice večjega uvoza, kakor je bil lansko leto. Pri tem postopajo natančno, da ne dovoljujejo niti drugačnih dimenzij, niti druge vrste blaga, kakor je bilo uvoženo lansko leto. Glede na to pa, da se uvaja v Italiji nov ekonomski sistem, glede katerega si Italijani še sami niso čisto na jasnem, je tudi našim gospodarskim krogom nemogoče staviti konkretne predloge m zahteve, ki bi jih bilo treba upoštevati pri trgovinskih pogajanjih v Rimu. Ni pa nobenega dvoma, da je Italija za nas najvažnejši kupec m najvažnejše tržišče in je zato neobhodno potrebno, da sa ta trg tudi v bodoče zagotovimo. Ta zahteva je tem bolj upravičena, ker je naša plačilna bilanca z Italijo pasivna, čeprav izkazuje blagovna bilanca malo aktivnost. Zato imamo pravico zahtevati od Italije favoriziranje v blagovnem prometu. Po informacijah iz italijanskih krogov Italija tega v načelu ne odklanja. Predvsem je potrebno zahtevati, da nam Italija zasigura pra- vico uvoza ne glede na lanske kohčine. Za osnovo se mora vzeti celokupni naš izvz vsaj za poslednjih pet let. Plačila v medsebojnem prometu bi se mogla še nadalje objavljati v kliringu, potrebno pa bd bilo. da se medsebojno fiksira tečaj zaradi nestalnosti kurza italijanske lire, da bi se na ta način naša izvoznik obvarovali često velikih izgub. Želeti bi bilo, da se pogajanja čimprej prečno, da bi se to za vse naše gospodarstvo tako \ažno vprašanje čim prej uredilo. 66.000 žrtev potresa je zahtevala potresna katastrofa v Beludžistanu Quetta, 7. junija, d. Uradno objavljajo, da je pri zadnjem potresu v Beludžistanu izgubilo življenje vseh skupaj 66.000 ljudi. V torek so zopet vzpostavili letalski tovorni promet s Quetto. Preskrba potresnega ozemlja z živili je bila zadovoljivo urejena. Organizirana je bila tudi zdravniška pomoč za okoliške vasi. Izseljevanje prebivalstva iz Quette se še vedno nadaljuje. V Quetti imajo v raznih taboriščih 155 evropskih in 3*250 indskih ranjencev. I .a/.ji potresni sunki se še vedno ponavljajo. Nova češkoslovaška vlada Praga, 4. junija. Takoj po volitvah je češkoslovaška vlada v skladu s parlamentarnimi običaji podala demisijo. Ta demisija ni bila samo formalnega značaja, marveč je bila potrebna tudi zaradi tega, ker je vladna koalicija pri volitvah 19. maja ostala v manjšini.. Izgubile so nekaj mandatov češkoslovaške vladne stranke, še več pa obe nemški vladni stranki, socialdemokratska in nemška agrarna stranka. Republika je bila zaradi tega postavljena pred problem, da razširi osnovo vladne koalicije. Pogajanja je vodil ministrski predsednik Malvpetr, ki je dobil tudi mandat za sestavo nove vlade. Svojo nalogo je izvršil v razmeroma kratkem času. Obnovil je staro koalicijo, pritegnil pa je v njo še obrtno stranko, ki se je pri volitvah ojačila predvsem na račun dota-kratnih češkoslovaških vladnih strank, do-6im je prejšnjim nemškim vladnim strankam pobral polovico mandatov Henlein. Z ozirom na razmeroma težji položaj, v katerega je zašla državna politika zaradi volilnega izida, sta tudi dr. Kramarova in HHnkova stranka, ki sta zaenkrat ostali še v opoziciji, vladi zagotovili svojo podporo v vseh primerih, kadar bi bilo to v državnem ali nacionalnem interesu potrebno. Nova češkoslovaška vlada je danes položila prisego in prevzela svoje posle. Češkoslovaška je s to naglo rešitvijo razmeroma težke krize znova podala dokaz svoje notranje konsolidacije in svoje politične zrelosti Cehoslovaki se upravičeno ponašajo, da je njihova država nekak otok parlamentarne demokracije, kajti pri vseh njihovih sosedih vlada v večji ali manjši meri načelo avtoritarne vladavine. Neomajno vztrajanje na demokratičnih uačeBa pri najbližjih sosedih Češkoslovaške iz čisto politično-oportuni te tn:h razlogov ne vaibuja zasluženega priznanja, vendar ni s tem rečeno, da svet ne bi opazil, kako mirno teče čal. javno življenje, kako ta država ves čas svojega obstanka ne pozna kriz in kako so njene notranje težave brž likvidirane brez neugodnih posledic. To vse je tembolj čudovito, ker bi človek mislil, da ima država že po svojem sestavu skoro nerazrešljive probleme in da so ti problemi edina dota, ki jo je država dobila ob svoji prerodi tvi. Poldrugo desetletje nove Čsl. politične zgodovine pa dokazuje, da se ti težki problemi le dado obvladati, ako je za to volje tako med narodom, kakor med njegovimi izvoljenimi voditelji. Pri politično tako visoko razvitem narodu, kakor so Cehi kot jedro in hrbtenica države, si ni mogoče misliti, da bi med njimi ne bilo raznih strank, da bi med njimi vladala enodušna s oglas tn ost v mišljenju in da bi pogledi posameznih delov naroda ne bili v mnogočem deljeni. Vendar pa vlada kljub tej strankarski razdeljenosti med predstavniki strank občudovanja vredno soglasje, kadar gre za dobrobit države in naroda kot celote. Da prevladajo osebnosti in strankarske strasti, se na Češkoslovaškem dogodi le redko. Komaj da v inozemstvu prodro prve vesti o nevšečnostih, so le-te same že premagane in vendar utegnejo sovražni sosedje dati duška svoji Škodoželjnosti, je položaj na Češkoslovaškem že toliko razčiščen, da sumljiva pozornost neprijatelj-skega okolja ne pride na svoj račun. Da čsl. vlade ne poznajo kriz v onem pomenu besede, kakor je tega navajena skoro vsa ostala Evropa, je pripisati v enaki meri visoki kulturi in politični zrelosti vodilnega dela čsl. naroda ter modrosti, uvidevnosti in močno razvitemu čutu odgovornost! pri veldki večini narodnih predstavnikov. Vsake voHtve razločno dokažejo ustaljenost politične strukture, vsaka rekonstrukcija vlade pa potrdi pametne temelje, na katerih je zgrajena vladna koalicija sestoječa Iz pol ducata različnih strank. Na ta otok parlamentarne demokracije seveda pljuskajo valovi tujih vplivov, toda z občudovanjem mora vsakdo priznati, da tuji voKvi pri večini naroda ne poženejo globljih korenin. Položaj je pač tak. da zreli češki narod sam ve, kaj hoče, sam določa, kaj mu je v korist m si vlada ne da bi mu bilo treba segati po tujih vzorcih. Pri nedavnih volitvah so se prijatelji Češkoslovaške nekoliko prestrašili, ko 3e je razglasilo, da je največji- št+v !<• glasov v državi dosegla nova nemška sudetska stranka, ki je v vseh potankostih kopija najbližje soseščine. Končni efekt volitev pa je bil vendarle ta, da so so nemški mandati zmanjšali za enega in da s. je to mesto pridobil češki živelj. Zarad' silne spremembe sil v nemških strankah Ji postal zelo problematičen tudi obstoj dosedanje vladne koalicije, toda tudi ta problem je bil rešen nad vse enostavno; pokazalo se je, da sploh ni resne težave, marveč samo preprost matematičen račun. Na Češkoslovaškem skoro nikoli nimajo popolnoma nove vlade, kar je z«k> koristno za državne posle, ki se morajo vršiti po enotnih smernicah brez večjih motenj in v koristni notranji povezanosti. Časopisi pri vseh rekonstrukcijah poročajo te o j>staronovi* vladi, kar je speci ali teta modne praške politike. Tako je tudi sedanja vlada sestavljena iz šestih strank prejšnje koalicije, ki so jo zaradi izgub nemških koalicijskih strank pojačili poslanci obrtniške stranke, s čimer je slovanski značaj vlade še podčrtan. To je za sedaj edini uspeh Henleinov. ako ne štejemo okoliščine, da so se nemški krščanski socialei odločili za opozicijo, računajoč, da samo na ta način paralizirajo privlačnost sudetsko-nemške fronte, ki je napravila tako močno opustošenje v vrstah vseh starih nemških strank. Jasno pa je že danes, da si je nemška klerikalna stranka s tem prej škodovala nego koristila, kajti odtujila si bo one zveste pristaše, ki so odobravali njen ak-tivistični pravec zadnjih let, novih množic pa ne bo pritegnila, ker pač ne bo mogla s Henleinom v radikalnem damogostvu. Zaradi udarca, ki jih je nemškim strankam prizadejal Henleii so se morah nemški socialisti zadovoljiti z manj važnim resortom zdrastva, nemškim agrarcem pa je bilo dodeljeno ministrstvo brez portfelja. Prenagljeno so si zaprli pot v vlado narodni demokratje, slovaških klerikalcev Hlinkovih pa zaradi njih pretiranih zahtev ni bilo mogoče vzeti v koalicijo. Vendar je bila vlada toliko previdna, da s slednjimi ni prekinila vseh zvez, tako da obstoji upravičena nada, da bodo na jesen tudi Hlinkovci zreti za vlado. Medtem bo Malvpetrov kabinet izvedel doličila modusa vivenda glede razmejitve škofij, kar je velike važnosti zlasti za Slovaško in bi odpalo mnogo povoda za opozicijo slovaške ljudske stranke. Ako se bo gro Slovakov končno vendarle odločil za konstruktivno sodelovanje, bo dosežen velik korak v pravcu konsolidacije notranjih prilik. Značilno je vsekakor, da so se neke nemške stranke prej postavile na stališče dela za državo, nego vrtoglavi Hlinka, ki se ves ta čas poganja za meglenimi državno pravnimi — davno že rešenimi — vprašanji in da mora biti Hlinka v lastni državi v opoziciji, ko mu je vedno odprta pot s soodločevanju v vseh državnih zadevah. Kakor pa kažejo izveštna znamenja, bo njegove brezplodne politike vendar kmalu konec, kar bo zopet samo zasluga vladne koalicije, ki z neskončno potrpežljivostjo in zmernostjo dela z uspehom na sporazumu s turbulentno slovaško ljudsko stranko. Tako ima Češkoslovaška zopet vlado, ki ne bo v ničemer spremenila pravca svoje politike; tudi ta vlada je bila sestavljena brez vsakršnih težav in neprijetnosti, ki bi bile izzvale kak neugoden pretres v državi. Dunajska opoldanska vremenska napo ved za soboto: Pretežno jasno, toplo INOZEMSKE BORZE. Ctirih, 7 junija. Beoerari 7.—, Pan? 20.21. London 15.15, Newyork 306.50. Bru sel j 52.15. Milan 25.3575, Madrid 41.90 Amsterdam 30710. Berlin 124.10, Duna' 5«.—. Prajra 12.80, Varšava 57.95, Buka 3.06. \ Stran 2. »SLOVENSKI KARODc, 7. junija 1936 StCV. 120 Svetovni kongres hranilnic Nad 1500 udeležencev — Iz Ljubljane sta mu prisostvovala vseuč. prof. dr. Milan Vidmar tat dr. V. Mi Ljubljana, 7. junija. Od 20. do 25. maja se je vršil v Pariza III. mednarodni kongres za štedenje, ki je združil zastopnike 27 največjih svetovnih držav in njihovih hranilnic. Kongres je pokazal vsemu svetu moč hranilnic, M so združene v Medu. hraaJkii&kem institutu v Milanu in upravljajo skupaj vsoto nad 400 milijard francoskih frankov, t. j. blizu 1200 milijard dinarjev hranilnih vlog. Udeležencev je bik) nad 1500. Hranilnice predstavljajo torej enega izmed najvažnejših faktorjev za napredek sveta, kajti kapitali, ki so jih stvorili njihovi milijoni in slomili joni vlagateljev, oplajajo gospodarsko življenje v vseh teh državah, in sicer ne le zasebno, temveč tudi državno in samoupravno gospodarstvo. Zato uživajo tudi hranilnice vsestransko pomoč države, ki se zavedajo njihovega pomena kot vira za nova posojila in obenem kot preizkušenih vzgojiteljic naroda, ki ga navajajo k treznemu in varčnemu življenju. Razumevanje francoske vlade za važnost hranilnic in njihovega kongresa so pokazali predvsem predsednik francoske republike Lebrun ter številni ministri, ki so posvetih kongresu najvecd pozornost. Prezident sam je prisostvoval otvoritvi, razni ministri pa so predsedovali sejam kongresa in tudi o raznih prilikah govorili. Zlasti finančni minister je povdarjal, da je trdna valuta predpogoj za štedenje in temelj zaupanja. Najvažnejše resolucije kongresa so se nanašale na temo: Hranilnice in kriza. Kongres je ugotovil, da so hranilnice v krizi imele prav neznatne izgube ter so tudi večinoma zadostile vsem zahtevam vlagateljev, katerim so izplačale neverjetne vsote. Da se hranilnicam tudi v bodoče vedno za-sigura potrebna likvidnost, smatra kongres: >Da je dolžnost vlad in emisijskih bank, v skladu z njim potrebno previdnostjo in v interesu vlagateljev ter stabilnosti denarja vedno, zlasti v času krize držati na razpolago plačilna sredstva potrebna zato, da ohranijo zaupanje vlagateljev.« Z izvedbo tega sklepa bi se morala povsod doseči obnova zaupanja vlagateljev, ki je v interesu vseh držav. Gospodarstvo se ne more urediti, dokler niso motna nova posojila denarnih zavodov, dana is novih vlog. Ostale resolucije so se iifrPt**1^ na pomen šolskega sledenja, na vprašanje odnosa jev med Sledenjem in zavarovanjem, ureditev obrestne mere ter garancije hi potočnih posojil. Tu je važna resolucija, ki zahteva od držav, da omeje kolikor mogoče moratorije in droge določbe, ki niso v skladu z interesi hranilnic. Ista resolucija zahteva trorhi, da uživajo hxan!indSke hipoteke v davčnem ozira največje neodonostl. Koliko važnost so pripisovale hranilnice drugih držav kongrppu. je razvidno iz dejstva, da je štela češkoslovaška delegacija 120 Članov ter je bila češčina proglašena za oficijelni jezik kongresa, enako kakor tudi poljščina, italijanščina, nemščina in španščina, d očim so se vsi govori morali govoriti v srancoščini in angleščini. Poleg teh številnih delegacij je bila jugoslovenska delegacija zelo maloštevilna, saj je štela le 5 članov, od teh iz Ljubljane g. univ. prof. dr. M. Vidmar in dr. V. Murko, iz Zagreba gosp. dir. Schwarzwald in dr. G. Račić. Med kongresom se je vršila razstava propagandnega in statističnega materijala, kjer je bila zastopana tudi Jugoslavija, ki je zato prejela posebno diplomo. Veliko pozornost so vzbujale zlasti številke javnih del, ki so bila izvršena v dravski banovini s pomočjo hranilniških posojil. Sicer so jugoslovenski delegati sodelovali v sekcijah pri sestavljanju resolucij, ki imajo pomen za Jugoslavijo, čeprav ne gre zanikati, da imajo naše hranilnice vendarle že rasne pravice, ki so jih zastopniki drugih držav šele zahtevali zase.. Nasprotno pa potrebujejo jugoslovenske hranilnice čim prejšnje izdajo hranilniskega zakona, ki bi jim vrnil pravice, katere so uživale že nad 100 let, med dr. sprejemanje pupilnega denarja. Ta zakon naj bi odgovarjal zahtevam, ki so jih uzakonili zastopniki svetovnih hranilnic na dosedanjih treh hranilniških kongresih v Milanu, Londonu in sedaj še v Parizu. Občni zbor TBPD Bolniška blagajna ima 7362 zavarovancev, od teh dobro polovico v najvišji stopnji Ljubljana, 7. junija. Trgovsko bolniško in podporno društvo, M bo letos praznovalo 100 letnico obstoja, je imelo snoca v Trgovskem domu svoj občni zbor. Društvo kaže v višjem zavarovanju od svojega postanka 1. 1930 stalen razvoj in ima vsako leto več članov in je to glavni vzrok, da se je navzlic težkim gfaspodarskim in socialnim prilikam vedno gibalo v ravnovesju med dohodki in izdatki. Po otvoritvi je podal poslovno poročilo predsednik g. Peter Klin ar. Število zavarovancev pri Bolniški blagajni znaša 7362, od teh pa je dobra polovica t. j. 4064 v najvišji stopnji zavarovanja. Ugodnosti višjega zavarovanja se članstvo dobro zaveda. Tozadevni prispevki so znašali lani 1*355.425 Din. V pretekli poslovni dobi se je zdravilo skupno 553 članov in svojcev v Slajmerjevem domu, v javnih bolnicah pa 481, za njih oskrbo pa je TBPD izdalo skupno 599.663 Din. Te številke jasno kažejo ugodnosti višjega zavarovanja, šlaj-merjev dom je bil vedno dobro zaseden in se je jelo društvo že baviti z mislijo povečanja sanatorija, ki je danes naj moderne je opremljen. Zavedajoč se važnih socialnih nalog društva, je mestno poglavarstvo ugodilo prošnji glede znižanja cene elektrike, plina in vodarine. Glede četrtin-skega prispevka društva k vsakoletnim upravnim stroškom bolniške blagajne, je ministrstvo za socijalno politiko končno osvojilo stališče društva, da se odmerja prispevek, ki odgovarja številčnemu razmerju članov višjega razreda nasproti zavarovancem bolrnSke blagajne. TBPD je z vso vnemo nastopal proti sklepu SLTZOR, da bd se namesto dosedanjih privatnih društvenih bolniških blagajn v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu osnovale nove bolniške blagajne po teritorijamem načelu in s fakultativnim članstvom. Uvedli naj bi se novi mezdni razredi in bi šle izpremembe izključno v breme zavarovanca. O tem vprašanju je bila skupna konferenca pred- stavnikov privatnih društvenih blagajn in nato še posebna anketa. Odpor proti uvedbi novih mezdnih razredov in posebnih fondov v okviru bolniških blagajn je . bil splošen. TBPD se je zavzemal za zakonito ureditev celokupnega nameščenskega zavarovanja, kn naj obsega bolezensko, nezgodno, pokojninsko in brezposelno zavarovanje in gleda tudi na delovno skupnost vseh teh zavarovalnih panog. V primeru, da uzakonjen je za enkrat še ne bi bilo mogoče, naj bi se bolniškim blagajnam nudila najširša samouprava, obenem naj se pa uvede obvezno zavarovanje trgovskih in privatnih ter avtonomnih nameščencev. To stališče je bilo v posebni predstavki sporočeno ministru dr. Maru-šiču, ki je izjavil, da ne bo ničesar ukrenil brez prehodnega zaslišanja prizadetih društev. Predsednik je končno še omenil, da bo TBPD letos praznovalo 100 letnico svojega obstoja in delovanja. 13. decembra 1835 je ljubljanski trgovec Ferdinand Schmidt postavil temelje društvu, ki je v teku let doseglo' tako mogočen razmah, V spomin bo društvo izdalo spominsko knjigo. Blagajniško poročilo TBPD in posebej Slajmerjevega doma je podal g. Josip Bi-ber. Skupni promet je znašal lani 5,475.568 Din. Od tega so znašali osebni izdatki 75.360 Din, upravni stroški 42.974 Din, dajatve 683.042 Din, prispevki pa 896.900 Din. Poslovni prebitek L 1934 znaša 1416 Din. Glede Slajmerjevega doma znaša aktiva 5.443.952 Din, od tega vrednost sanatorija z inventarjem 5,298.570 Din. Upravni stroški sanatorija so znašali 440.475 Din in se je poslovno leto zaključilo s prebitkom 3472 Din. Glede višjega zavarovanja je poročevalec omenil, da je število članov v Ljubljani 2293, v Mariboru 476, v Celju 197, v Kranju 145, v Ptuju 50, v drugih krajih 827, skupno torej 3994. Po poročilih nadzornega odbora, so zbo-rovakri vsa poročila odobrili in je predsednik zaključil zborovanje. Maše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 7. junija: zaprto: Sobota, 8. junija: Bunburv. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 9. Junija: ob 15. uri: V času obiekanja. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 10. junija: ob 15. uri: V času oblskanja. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob dO. uri. Pete*, 7. junija: zaprto. Sobota, 8. junija: Zemruda. Red C. Nedrja, 9. junija: ob 20. url: Zdaj vam eno zaigram. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 10. junija: ob 30. uri: Zdaj vam eno zaigram. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Iz Kamnika — Nogometna sekcija športnega kluba Kamnik je ob priliki Sietnice svojega obstoja v nedeljo odigrala prijatelje ko tekmo z vojaškim teamom SK »Planinacc Is Škofje Loke. Tekma je končala z zmago gostov v razmerju 2:1. Gostje so podari klubu v spomin lep pokal. Agilni nogometni sekciji želimo, da bi se j! kaj kanala posrečilo dobiti večji prostor za igrišče, če uspejo pogajanja z gospo Vlvodo-vo, da odstopi del vrta in če bodo marljivi nogometaši še tako pridno planirali valoviti teren, lahko upamo, da bomo kmalu tudi Kamničand stopili v borbo s verificiranimi klubi, kar nam do sedaj žal ni balo mogoče, ker nogometni podsavez noče verificirati igrišča, ker je premajhno. — Tujsko prometno dmštvo prosi vse, ki nameravajo oddati stanovanja letoviščar-jem, da to takoj prijavijo tajniku g. Alfonzu Skali. — Kamniški »Pegleienc Kamničani nika kpr nočemo zaostati za Ljubljano. Ko smo videli, kako reklamo so si Ljubljančani delali s svojim ipegleznomc, smo jim bili nevoščljivi. Danes ga imamo pa tudi mi. Na koncu Grabna ga gradi marljivi Lado Hol-car na mestu, kjer je preje stala stara Po-hlinova žaga. Vendar pa >peglezenc ne bo služil kot stanovanjska hiša, pač pa bo ▼ njem kovinska industrija in umetno ključavničarstvo g. Alojza Zemana in Vira pri Domžalah. Stavba bo gotova v enem ali dveh mesecih in zopet bo dobilo zaslužek kakih 2o delavcev. — Že zopet vlom. V krojaško delavnico s. Maksa KriŠtofiča v Stranjah je bilo vlomljeno, zirikovec je utrl Sipo na oknu, nakar je okno odprl in prišel v delavnico. Pobral je tri kose blaga, pripravljenega za izdelavo oblek. Čudno je le to, da ni odnesel gotovih oblek, ki so visele na steni. Gospod Krištofič trpi okrog 1000 Din škode, ker bo moral blago, ki je bilo last njegovih naročnikov, nadoknaditi z novim. Kamniški orožniki so vlomilcu že na sledu. — Občinski odbor je na seji dne 22. maja sklenil, da v svrho zboljšanja pritiska na vodovodu preišče po instalaterju Belcu Lovni vse hišne vodovodne napeljave. Kot občinskega zastopnika pri teh preizkušnjah je odbor določil za Šutno prof. Peterima Alojzija, za mesto g. Uršiča Alberta in za Graben g. Slegla Viktorja. Obenem bo mestni nadstražnik popisal vse vodovodne pipe, klozete, kopalnice, vodomete itd. Upamo, da bodo hišni posestniki in stanovalci pri tej splošno koristni akciji nudili instalaterju vso svojo pomoč, da se bo haŠ vodovod kar najbolje popravil. — Sredi aprila je ebeina mastavila dva ae-va straieika, kar je bilo še skrajno potrebna BUtfcri elementi so pomanjkanje nadzorstva po mest« precej izrabljali. V tem pogledu so prednjačili zlasti kolesarji, ki so mnogokrat vozili kar po hodnikih in s tem ogrožali pešce. Tem nepravilnostim sta nova stražnika napovedala odločilen boj in se lahko pohvalita s precejšnjimi uspehi. To vnemo moramo iskreno pozdraviti, Želimo pa, da se pri tej kontroli nikomur nič ne spregleda. Jubilej lela Jesenice, 6. junija. Te dni je presnova! g. Anton Rozman 4oletnico nepretrganega in napornega dela pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, Jubilant je v juniju 1. 1890. kot jedva 12ferni deček nastopil službo mladostnega delavca pri podjetju, ki je baš tista !e.a osredotočilo vse male gorenjske železarne na Jesenicah. S svojo pridnostjo m žilavost jo je od leta do leta v službi naprcdi> \al, doKler mu ni bilo pred 31 leti poverjeno odgovorno in trudapoino mesto topil ca v martinarni, kjer z vso vestnostjo in veseljem dela še danes. Jubilant je danes po službenih letih najstarejši topilec v tovarna in je izvežbal ceio vrs^o topilcev in topilniških delavcev, ki vestno opravljajo svojo naporno službo. V po&astitev jubilantove 451etnice je bil v soboto zvečer v spodnji dvorani tovarniške restavracije družabni večer, ki se ga je udeležil slavljenec s soprogo, hčerami, sinom in zetom. Navzočni so bili obra-tovodja martinarne g. inž. Ciril Rekar, m-ženjerja gg. Konstantin Rebek in Sergej Cemivec, upravitelj bratovske skladnice g. Ivan Šetinc, vsi službe prosti martinarski mojstri in uradniki, predsednik podružnice NSZ g. Tine Zupan, bivši delavski voditelj g. Jurij Jeram, ter topilci in večje število delavcev in prijateljev, ki so delali pod jubilantovim vodstvom in poleg njega dolgo vrsto let. Večer je otvoril obrato-vodja martinarne g. inž. Rekar, ki je v lepem govoru naglasa! rede* noVlicni jtrbfle g. Rozmana, njegovo marljivost in ogromno delo v prid podjetja, sebi in svoji družini. Če bi on vse vlitke. ki so bili vliti pod vodstvom in ob jubilantovem sodelovanju naložil na železniške vozove, bi bil vlak dolg od Jesenic do Beograda. Napil je ju-bilantu m vsej njegovi številni družini in mu želel še mnogo srečnih let. Ginjen se je zahvalil g. Rozman za iskren aovor svojega predstojnika, zahvalil pa se je tudi vsem ostalim tehničnim in administrativnim uradnikom, mojstrom in drugim, da so v tako lepem številu počastili njegov večer. Lepe in iskrene besede mu je spregovoril tudi g. Jurij Jeram, ki je opisal težko življenje delavca-tpina, ki pa ima poleg življenjskih tegob tudi svoj smisel, svoje žalostne, a tudi vesele dni. Po govorih se je razvila prijetna domača zabava ob zvokih harmonike. In žen jer ji in uradniki so sedeli med skupinami delavcev ter se živahno pogovarjali med seboj kot bi bfli vsi iz ene družine. Vendar pa njihova avtoriteta pri tem ni prav nič trpela — nasprotno pridobila je v marsičem, saj je naš delavec discipliniran in srečen, če se mu da prijazna beseda, kar ga podviga k še bolj vestnemu in intenzivnemu delu. Vsem maitroarjem. pa tudi ostalim, ki so bih ta večer v kazini, bo ostal Rozmanov večer še dolgo v prijetnem spominu. Pod avto je prišel Poljane, 5. junija. Včeraj dopoldne okrog 8J0 se je pripetila na banovinski cesti v Poljanski dolini pred Gorenjo vasjo huda avtomobilska nesreča. Po cesti je vozil tovorni avto Lovra Telbana iz Podjelovega brda, pravilno po desni strani, ko je zagledal šofer pred seboj moškega in žensko, ki sta stopala vštric proti vasi Na znake s hupo se je umaknila ženska na rob ceste, kazalo je pa, da bo tudi moški storil tako. Na svojo lastno nesrečo pa je skušal moški, že precej prileten prevžitkar Podprevčan iz Žabje vasi, prekoračiti cesto, da se umakne na drugo stran. Pa ni bilo več časa, kajti avto je zadel z blatnikom ob potnika in ga podrl. V naslednjem trenutku je bil moški pod kolesi avtomobila. In čeprav je storil šofer vse, da bi avto ustavil, se mu ni takoj posrečilo. Avto je sicer po par metrih obstal, a ponesrečenca je medtem že pregazilo eno kolo čez nogo in mu prizadelo hude poškodbe. Pa tudi sicer je utrpel prevžitkar precejšnje poškodbe, čeprav se je zdelo prvi hip, da jih ni. Zdravniško pomoč je nudil starčku domača zdravnik dr. Gregorič, ki je ugotovil zlesti hudo odprto rano na nogi. Poškodovan pa je moški tudi po glavi in telesu. Rejci malih živali se organizirajo Ljubljana, 7. junija. Prejeli smo: Težka gospodarska stiska današnjih dni vpliva danes predvsem najtežje na malega človeka, ki si lajša svoj položaj in brezposelnost na hvale vreden način s tem, da goji male živali, pred vsem koze, ovee, kunce, perutnino itd., kar mu nudi sicer skromen, ali gotov dohodek. Za pospeševanje reje malih živali se ustanavljajo v zadnjem Času po vsej dravski banovini samostojna društva, ki so velikega strokovnega in socijalnega pomena. S strokovnega stališča delujejo društva na propagandi za širjenje umne in dobičkanosne reje malih živali, v socijalnem pogledu pa se udejstvujejo na ta način, da dele med svoje revne člane brezplačno živali kot koze, ovce, kunce, perutnino itd., vse v smislu svojih pravil. Teh društev imamo v dravski banovini 23 in se še vedno ustanavljajo nova z istimi nameni in cilji. * Vso organizacijo v tem pogledu vodi list mesečnik: Rejec malih živali, ki ga izdaja in urejuje priznani delavec na tem polju, šol. upravitelj Inkret Alfonz iz Senkovega turna pri Ljubljani. List izhaja šele drugo leto in je obenem glasilo prej omenjenih društev. V tem kratkem času je dosegel naklade 2000 izvodov mesečno in je njegova vsebina zelo pestra in bogato ilustrirana. Poleg strokovnih člankov o vseh panogah reje malih živali objavlja list tudi zanimive zgodbe, uganke in »mesnice ter razpisuje lepa darila za točne plačnike lista. V posebnem oddelku so tudi poročila o delovanju posameznih društev, ki jih druži list med seboj v skupnem delu za napredek umne reje malih živali. To skupno delo se bo sedaj Še bolj družilo in pokazalo v skupnem nastopu vseh teh društev, ki ustanavljajo: Zvezo društev rejcev malih savan* dravske banovine. Tozadevna pravila so že predložena in obsegajo v glasnem sledeče: Zveza draži vsa društva rejcev malih živali dravske banovine. Glasilo zveze je list mesečnik Reje« malih živali, ki ga prejemajo vsi člani v zvezi včlanjenih društev. Zveza vodi vae strokovno delo v tej panogi malega gospodarstva, daje smernice sistematskemu delu za povzdigo umne reje malih živali, prireja vsako tretjo leto svežino razstavo, na kateri tekmujejo med seboj v zvezi včlanjena društva, skrbi zs strokovne tiskovine, brošure in knjige, prireja vsakovrstne tečaje in vodi stike z ostalimi podobnimi organizacijami v državi in izven nje. Zvezo vodijo včlanjena društva sama po svojih delegatih itd. Ne bomo navajali podrobnosti, pač pa moramo pribiti dejstvo, da so taka društva po vsem na mestu posebno v današnjih časih in je prav, da jih naša oblast tudi podpira. les lOKOl Navodila za Izlet v Sofijo Savez SKJ je izdal podrobna navodila za zlet >Junakovi v Sofiji. Po njegovem skiepu morejo sodelovati na tem zletu tudi netelo-vadci in nettlovad* ■ s ko izpolnijo vse dane pogoje. Zlet;'. morejo udeležiti na- raščajniki ali iti moramo na to, da bo ta nas prv • oj oset bolgarskim Junaki , oren, Radi tega zahtevamo od vsakogar ki se bo zleta udeležil, brezpogojno pokorščino vsem odredbam. V ta namen dajemo že v naprej nekatera potrebna pojasnila in navodila. 1. Zleta v Sofiji se morejo udeležiti samo oni člani in članice društva, ki imajo lep in po predpisu določen slavnostni sokolski kroj ali narodno nošo. Člani (članice) stari izpod *25 let, se morejo udeležiti zleta edi-nole kot telovadci (telovadke). Društvena vodstva se posebno opozarjajo na to, da ne priglašujejo nobenega svojega Člana ali članice kot netelovadca. ki še ni dopolnil 26 let starosti. Vsi priglašeni telovadci in telovadke morajo znati dobro obvezne prosto vaje in društvena načclnišlva so dolžna, da jih pred prijavo pregledajo Potovanje v Sofijo se vrši v civilni obleki do bol^ar^ke meje. Vsakdo mora imeti sokolski kroi ali narodno nošo v svojem kovčegu, kateri nai ima napisan listič s svojim imenom, imenom društva in župe. 2. Vsi udeleženci zleta imajo na naših železnicah 75°/o popusta. Na odhodnih postajah je treba kupiti polovično karto do državne meje (Caribroda). katera velja tud» za povratek. Popust na želemicah velja sa-mo za posebne sokoNke vlake in radi tega morajo potovati vs: udeleženci le skupno z določenim vlakom 3. Stanovanje za vse udeležence zleta v Sofiji bo skupno. Radi tega je potrebno mi' sliti na potrebno odejo. Prehrana v Sofiji znaša 20 do 30 levov, torej za vse štiri zlet-ne dneve okoli 120 levov. Koliko l>odo znašali skupni stroški, ako še prištejemo zletni £nak in \ ozn jo v Sofijo, in Če se računa lev na kurzu približno Din 0.43, si lahko izračuna vsakdo sam. 4. Potrebna pojasnila glede potnih listov se bodo objavila pravočasno. Oni, ki žele, da se mu naš denar zamenja v Sofiji, mora to vsoto vplačati takoj pri prijavi ali ta vsota ne more biti večja od 300 Din. 5. Člani (članice) sokolskih društev (čet), ki se želijo udeležiti zleta, se morajo prijaviti pri svojem društvu vsaj do 13. junija in tam vplačati znesek za prehrano in stanovanje. Vse poznejše prijave se nikakor ne bodo vzela v obzir. Društvena vodstva ponovno opozarjamo, da prijavljajo samo resnično in prave Sokole, ki bodo delali na bratskih bolgarskih tleh časten zsrled in ponos našemu Sokol-stvu. Zdravo! Župno načelnišrvo. Nagec v Dolomitih Skof ja Loka, 6. junija. Osovnik, Govejk, Sv. Barbara in Crni vrh v Dolomitih že nekaj časa nimajo miru pred nagim moškim, ki se pokaže zdaj tu, zdaj tam. Ljudje se seveda spočetka čudne prikazni niso mogli navaditi in so mislili, da gre za divjega moža, kakršnega smo imeli pred leti v loškem hribovju. Nihče ne ve, kdo je nagec. Pride in zopet izgine. Pa se ne prikaže vsak dan. Le v presledkih po več dni ga je zagledalo bodisi v gozdu, bodisi na potih in travnikih in vedno nastane vrišč in strah, vse beži pred nagcem, saj nihče ne ve, kaj prav za prav hoče. Baje tudi ženske nimajo miru pred njim in se mu je že ta in ona udala — iz strahu, ker se povsod boje njegovega maščevanja, češ norec bi utegnil zažgati hišo. Neznancu so ljudje že darovali obleko, da bi se vsaj oblekel, pa se noče. Nagca so pričele zasledovati tudi orožni-ške stanice iz Škofje Loke in Polhovega gradca, a do sedaj brez uspeha. Zasledovanje je zelo otežkočeno zaradi prostranih gozdov in hribov, ki nudijo divjaku dovolj skrivališč, poleg tega pa tudi ni gotovo, dali se neznanec res stalno mudi v hribih. Ni namreč tudi izključeno, da gre za falota, ki se klati nag po hribih, potem se vrne med ljudi, v dolino, oblečen. !z Laškega — Tajski promet. Kljub slabemu vremenu je predsezija v Laškem zadovoljiva, saj imamo že 71 letovišča* jev, od teh 51 Jugoslovenov in 20 inozemcev. Izmed ino-zemcev je 14 Avstrijcev, med njimi tudi predsednik senata g. Erlach s soprogo. _ Neuspela odisejada. Jedva 151etni Vračko Julij, Fersch Ivan ter Wochl Anton iz Eggenberga pri Grazu so sc odločili, da pojdejo v svet. Brez vsake potne prtljage so jo odrinili kar bosi od doma in skozi šume preko meje v Jugoslavijo. Bili so kakor ptički, ki ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar žive. kjerkoli so notrkali, so dobili prigrizek in prispeli srečno do Zidanega mosta, kjer je orožništvo napravilo konec njihovemu potovanju. Mladi potepuhi so bili s spremstvom poslani domov, kjer jih najbrže čaka nagrada v obliki Šibe. — Velik gasilski praznik se nam obeta na binkoštni pondeljek. ko bo praznovala tukajšnja gasilska četa 651etnico svojega obstoja. Do čim je dopoldne določeno za sprejemanje gostov, župno vajo itd., bo popoldne na sporedu velika tombola in nato ljudska veselica pred Sokolskim domom. Zabava in lepo vreme zajamčena I — Hmeljska princesa. Dramski odsek vadi sedaj Gobčevo opereto »Hmeljska princesa«, ki se bo vprizorila 16. in 17. t. m. na prostem. Režijo vodi avtor sam. ki se je že s svojimi prvenkami: *Be<* \t. harema« »Tremerskim dukatom« tet »Hrneljsko princeso« pokazal umetnika, od katerega ime naša Thalija se mnogo pričakovati. KOLEDAR. Danes: Petek 7. junija katoličani. Robert, Bosu.-mil. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Neke ma>ke nočli. Kine Ideal: Visoka pesem. Kino dvor: Garmen. ZKD: »Vesela otroška ringaraja« ob 14.15 v Matrici. Orgelska produkcija državnega konzervatorija ob 18.30 v Hubadnvi pevski dvorani. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Sušnik. Marijin trz S. Kuralt, Go&pooveteka cesta 10, Bohlnec ded.. Ce&t* 29. oktobra. 0UZD v maju Ljubljana. '-. junija. OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v maju Povprečno je bilo zavarovani!) G0L367 delavcev in nameščencev) v primeri z majem lanskega leta 679 manj. Od teh moških 49.586. žensk 30.981. Bolnikov je bilo povprečno 3043 (plus 3). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 22.43 (— 0.22), cel« kupna dnevna zavarovana n^zda pa 1.807.410 (— 32.874.60). Letni diferencijal zaposleno.»u sc je v maju zopet nekoi ko pos SO^Sa V janar u ic znašal 2007, v tebruarju 1V>3. v marcu — 88, v aprilu 37. v maju pa - 67^. Letni cl'iertncijal povprečne dnevne zavarovane mezde — 32.o74.S0 Din. S tem v zvezi pa dajo tudi zavarovani prispevki. Pet aretacij v Dobravicah Metlika, 7. junija. Orožniki ix Grad a ca so neumorno na doki, da razkrijejo zločince, katerih BJftvI sta postala Jože Kožar in njegova žena Terealja. Preiskava je bile osredotočena na železniškega čuvaja Antone Pavćiča. katerega čuvajnica 34 leži med Gcad-aofni in Dobnavloo. Proti Pavčiču je nas ta! sum na j pere j. ker ari je daJ usodnega Jutri po umoru ostrici lase, mož a« j« pa včeraj zjutraj pri pogrebu nesrečnih za koncev ftuduo vedel. Zato eo pa v>(Wa j aretirali in baje so nađLi na njego\< ■ domu srajco, e katere je najbr* akufeal iziptrati krvave madeže. Proti njemu poveri tudfl oSrotaoet, da je mož levičar, kakor je bli tur1-kx> je na stvari reenloe. Aretiraivi Pavčlč, kri je oženjen In c*"« petih otrok, sicer nri tlo z/!aj nJčesar priznal. Orožniki w> v zve«i z zločinom aretirali še Štiri droge že!«"znji&ke uftlnžl**?! oe, zaradi preiskave samo porirohn-os^i o ■Bidčševanju ne moremo objaviti. TV> do-«**an}>fh Informacijah se j«4 baje Pnvče*I enaj-etoricama SK ^Domžale« iz DomaaJ te 3K »Bratstva« z Jesenic. SK »J)om£aJe« je znan kot eden najboljših podežeiaknh kSu bov, ki bo gotovo nudil lepo Igro v borbi z (icumačiini, ka prihajajo polagoma v dobro formo. — SK .Bratstvo« priredi v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. svoj običaju: letni športni dan v velikem obsegu tor opozarja vsa društva In klube na Jesenicah in v okoMoi, naj ta dan no prirejajo s«voj(ih prireditev. — Goflca In Rožca vabita izletnike. Gobca in Rožca sta odeti z belim plaščem duhtečdh narcis, ki zlasti o Mnko-fttih leto za letom vabita velike množice prijaterjev planin v svoje okrilje. Zdaj. ko je narava v najJepšem cvetju, bodo na»i izJetniki polno užitka sredi naređenih poljan. Skalaška koča na Rož ci. ki je stalno oskrbovana, bo ob prazeikdh nudila izletnikom mnoge prijetne planJna-ke zabave, za kar bodo v polni meri eknbefci Skalaši Ve a pota na Rožco so najbolje markirana, pred vsem pa ona pot, ki vodi z Golice k Skaiašk. koči. Skala&loa koča na Rožo! je izhodfi£če daJjsih In krajših tur v vseh smereh. — Kaznovan tat V ponedeljek je 28-letni brezposelni delavec N. J. vzej nekemu jeseniškemu krojaču motorno kolo In 6e z n#m pridno vozaril po Jesenicah !n okollol. Ker pa baje še nj M! tzvežban vozač, je menda v bMžini Hrušice padel in se občutno poškodoval po obrazu. Po drugi verzu Ji pa ga je zalotil prt vožnji lastnik voaila, ki ga je a 6vo#m4 tovariši krepko nabnnkal zaradi tatvine kolesa. N. J. trdi, da ni mdslll ukrasti motocikla, pač pa ga je hotel na vožnji pr*4*kuaitii. da bi ga potem kupil od lastnika Koliko je na tem resnice, če nismo mogli dognati, znano pa je. da ta trditev najbrž ne bo držala, ker v tem času J. ni imel prebite pare. Na odredbo g. dr. Kogoja je bil prepeljan v bolnico bratovske skJad-nlce, kjer je dobil prvo pomoč, nakar so ga naslednji dan iz bolnice odslovili. Iz Ptuja — Nasilneži. V noč! na 3. t. m je pr alo več fantov pred bi so posestnika Dre-tarja Vinka v Mali VarnJoi. Vel eo MU oboroženi s koltf ter eo hoteli s «1k> vdre ti v hišo, eee, da bodo vee pretepli. V sobi so spali otroci, ki eo se nas i mete v selo prestrašili, sam gospodar pa je s pomočjo domačih tiščal vrata Na pomoč eo prihiteli sosedje, ki so nasJtnefs pre-gnali. Orožniki eo fante izsTedilJ SLOVENSKI NAROD«, T.jmatJa 1«85 fttT&B 5. DNEVNE VESTI — Prispevki za spomenik kralju mučeniku, že cd novembra 1934 traja zbiranje prispevkov za spomenik vitaškemu kralju Aleksandim I. Uedinntelju. Zbiranje mora bite smotreno, to je vesti mora k zakijuiekn. Mnogo je še takih, ki s svojimi prispevki čakajo. Oklevanje mora nehati. Družbe, posameznike in društva vabi torej odibor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Uediindte-Irju v Ljubljani, naj nemudoma nakažejo po svojih močeh prispevek k stroškom za postavitev spomenika b I a so po k o jen emu vladarju — Kongres obrtnikov. Savez hrvatskih obrtnikov priredi za binkoštne praznike v Virovitici kongres, ki je nanj povabil predstavnike obrtniških organizacij iz vse države. — Triglavski dam na Kredarici bo oskrbovan za binkoštne praznike. Odprta bo fcudn Krekova koča na Ratitovcu. — Na Optenac! Društvo »Soča« prosi vse prija vijence, ki so že plačaM vozni no, a niso še (Fvignrilti legitimacij, da na podlage teh prejmejo jutri pred odhodom na postaji siavnega kolodvora (zbirališče za res-tavraciijskim vrtom od pol 19. do 20.) tudi potrebne vozne karte, naj iste dvignejo tak-nj danes pni trgovcu Jurčiču, kjer dobe tudi za to potovanje določene znake z napišem »Soča«. Znnanjti, ki se pnipeljcio v Ljnibljano do posebnega vlaka, ?nik. — V pirgtongu sta rx te dni srečala konj. ški in potjčanski odsek in Je zmagal prvi ? 4:2 — Popravek. V poročata telovadnega ms-tora konjižkega Sokola z dne 5. t m. je tiskarski škrat iz »5 v belo oblečenih čianic« napravil »6 v belo oble S eia-nov«, kar s tem popravi j imo. — Javni telovadni nastop ljubljans«ih sokolskih društev bo združen s svečano otvoritvijo preurejenega letnega telova-dišča po predceuilKa odseka za zgradbo doma, ljubljanskem župana brstu dr. Vladimir ju Ravnina rju. Takoj po otvoritvi bo svečana izročitev zastave bivšega Postojnskega Sokola Ljubljanskemu Sokolu po odposlanstvu Sokolskega društva Sisak, ki dospe v Ljubljano v soboto dne S. t. m. ob 13.46; na kolodvoru sprejme arate r. sestre Iz S>*a uprava Ljubljanskega Sokola. — Članstvo sokolskih društev tn ostalo obfcin?tvc se naproša, da s' nabavi vstopnice v predprodaji v že objavljenih trgovinah in društvenih pisarnah, aa se tako preprečri naval na da i prireditve pri blagajni. V soboto dne 8 t. m., as dan prireditve, bo poslovala bi a gajna že od 17. ure dalje ln to le pri glavnem tn edinem vbodu — v drevoredu nasproti ve lese jm a — nakar se občinstvo se posebej opozarja. Začetek bo točno ob pol 20. ura. Nesporazum. — Zakaj si se pa prav za prav drugič oženil, prijatelj? — Zavoljo otrok. — Križ božji! Saj jih imaš že iz prvega zakona šest Jurij PivčeviC je lastnik gostilne v Clevelandu in k njemu radi zahajajo delavci, ki ob plačilnih dneh izmenjujejo čeke. Ko je nekega jutra Pivčevič stopil v svojo garažo, da se odpelje v trgovino, ao se nenadoma pojavili pred njim trije ban-etiti. Eden ga je zgrabil za vrat in ga hotel potegniti v garažo, toda naletel je slabo. Pivčevič se roparjev ni ustrašil, temveč je bliskoma potegnil samokres in bandita ustrelil, nato pa je naglo zbežal, spotoma streljajoč na ostala dva bandita, ki sta tudi potegnila samokrese. Nato sta pobegnila na Pivčevičevem avtomobilu. Pol ure pozneje ju je našla policija ranjena ležati blizu mestne bolnice. Pri napadu je sodeloval še četrti bandit, ki je pa srečno odnesel pete. 8. maja so v kraju New Baden pokopali Jožeta Peruška, ki ga je nedavno povozil avtomobil in je kmalu nato podlegel poškodbam. Pokojni je bil star 57 let in Je živel 15 let v New Badnu. Med stavkujočimi delavci tovarne Electric Vacuum Cleaning Companv v Clevelanđu je bil tudi Alojzij BrenčiČ. ki je nadlegoval policijo, ko je vodila stav-kokaze na delo. Zato so ga aretirali in sodnik ga je obsodil na 500 dolarjev globe in sedem mesecev ječe. Zdaj se je za BrenčiČ a potegnila unija ameriških delavcev in se bo zoper Brenčiča vršila nova razprava. V rudniku L,ynch. država Kentuckv, se je nedavno ponesrečil Franc Kužnik, po domače Jankoč. Utrgala se je velika plast premoga in ga zasula Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil doma iz vasi Vrbac, fara Dobrinje na Dolenjskem. Na zahtevo našega generalnega konzula Radoja Jankoviča v Newyorku je bil aretiran tam bivši notar Dragomir Kostič, ki je z raznimi pooblastili iz Jugoslavije in od naših Američanov dvignil večje zneske in jih porabil zase. Tako je oškodoval mnogo naših ljudi za 32.000 dolarjev. Obsojen je bil na tri leta zapora v zloglasnem Sing Singu. Po dolgi in mučni bolezni je v Clevelandu umrla 25 letna Marija Mihelič, rojena Omerza, stara komaj 25 let. — V Clevelandu so pokopali tudi Miho Milavca. Pokojni je bfl doma iz Nove vasi, fara Bloke na Notranjskem, V Ameriki je bival 25 let. — V Trinidadu država Col orado, je umrl 63 letni Ivan LavrenČič, doma iz Malega Lošinja, v Detroitu, država Michi-gan, je umrl 86 letni Martin Bolf, doma iz Lokev. — V Clevelanđu so pokopali Dorotejo Arko, rojeno Tekavčič. Pokojna je bila stara 26 let in je bila rojena v Ameriki. — v kraju Braddock je umrla 65 letna Karolina Stefančičeva iz Grahovega pri Rakeku. — Po dolgi bolezni je v kraju Toole, država TJtah, umrl 68 letni Miha Kraškovic prav tam so pa pokopali tudi 56 letnega Franca Arka, ki je bil doma iz vasi Otavce pri Ribnici. Zapustil je ženo, pet sinov in dve hčerki. >Ameriški Slovenec« poroča zanimivo vest, da bo naselbima WiUard, država Iz Trbovelj — Za ustanovitev šolske poliklinike. Uprava občine Trbovlje je sklicala danes dopoldne ob 14. nri na občini (bivša Pa-rasuhova hdša) anketo, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi šolske polikliniko v Trbovljah. Ankete so se udeležili upraviteljstva vseh tukajšnjih osnovnih šol ter ranvnateljstvo meščanske šole, vei trije tukajšnji zdravniki, zastopnik hi-gdjenskega zavoda v Ljubljana, zastopniki podjetij, društva »Sola in dom« ter zastopniki občine Ln občinskega zdravstvenega odbora. Anketo je vodil predsednik občine g. Klenovsek, k! je uvodoma pojasnil pomen ustanovitve šolske poliklinike v naši dolini, nato pa otvori! debato o tem vprašanju. Kakor pri vseh takih in enakih anketah se je sukala glavna debata okrog vprašanja, kje najti sredstva za gradnjo šolske poliklinike. Med doba to ee je tudi porodila med zbo-novaloi pametna misel, da-li bi ne bilo bolje ustanoviti odnosno zgraditi v naši dolini zdravstveni dom, kjer bi bi H nastanjeni med drugim tudi Društvo za zaščito deoe, Dtržavna posvetovalnica za matere in dojenčke. Proti tuberkulozna Liga 4 n proti tuberkulozni dispanzer in druge slične človekoljubne in zdravstvene ustanove. Sklenjeno je bi Jo, da se bo delalo v tem pravcu dalje, da se ustvari bodisi eno aH drugo, za kar bo seveda potrebno se mnogo posvetovanj, da ee napravi to, kar bo kraju in prebivalstvu najbolj koristilo. — Obratovanje v juniju. Rudnik bo obratoval v juniju tudi 13 delavnih dni. — Velik obisk razstave »Žena«. Z razstavo »žena« bo dosegle naše Kolašice izredno velik moralen uspeh. Zanimanje sa razstavo narašča z dneva v dan med vsemi sloji prebivalstva. Zlasti v popoldanskih urah so razstavni prostori kar natrpani od posetnikov, ki si z velikim zanimanjem ogledujejo razstavljene predmete. Veliko pozornost vzbuja zlasti tudi higijenska razstava, saj večina našega delo vnosa ljude t v a kaj takega še ni videla. Tudi predavanja, tako gospodinjska kakor zdravstvena so jako dobro obiskana. Zaradi velikega obiska so morali prtrediteljl te nekajkrat zaprositi uprave društvenega doma. da so se predavanja vršila lahko v veliki društveni dvorani Tudi predavanje zdravnika dr. Jenšterla o spolnih boleznih e filmom je biJo zelo dobro obiskano, saj je moralo mnogo poslušalcev stati v veti. Jutri bodo hrigdjen-ska predavanja ob 9. uri za šolsko mladino, ob 16 uri za odraslo mladino, o'« url pa za odrasle. Včeraj pa al je rasrta-vo oeledalo učiteljstvo laškega sreza, ki je Imelo v Trbovljah zborovanje. — Jadranski dnevi. Najmlajši čuvarji našega Jadrana v Trbovljah iS pripravlja jo na svoj veliki praznik — na razvitje praporov, ki bo v nedelfo 16. lunija t. m. po šolarski ma$i na trgu pred župno cerkvijo Blagoslovljenih bo 5 pranorov. ki na i pričajo, da tudi črne Trbovlje pazljivo gledajo na tisti lepi košček naše domovine, katerega bi nam tulec tako rad vzel. Ns predvečer razvit ia dne 15. junija ob pol 20. uri . se pa vrši v Sokolskem domu akademija podmladkarjev Jadranske straže. Vljudno VVisconsin, kjer prebivajo večinoma Slovenci, s dovoljenjem oblasti prekršena na ime Baraga Point v čast nadtfkofa Barage, ki je bil misijonar med tamosnjimi Indijanci. Shebovgan, ki je bil lani v novembru po-zorišče hude avtomobilske nesreče, pri kateri se je smrtno ponesrečila 18 letna Frančiška Zore, je nedavno zopet zahteval življenje Slovenca. Alojzij Sklander se je v družbi prijatelja in dveh mladenk ponoči vračal z zabave. Zaradi nagle vožnje so pa na ostrem ovinku treščili v bližnje drevo. Karambol je bil tako silen, da sta Sklander in njegova 17 letna prijateljica Virginija Steindle obležala mrtva. Oba sta si zlomila tilnik, žrtev avtomobilske enareče je postala tudi 6 letna hčerka Tomšičeve družine iz Chisholma, država Minnesota, ki je prišla 32. maja pod kolesa tovornega avtomobila. — V Sharonu je pa avtomobil podrt in hudo poškodoval Frančiško Cimpermanovo, ki so jo morali prepeljati v bolnico. V kraju Tipperarv, država Wyoming, so našli na farmi mrtvega Janeza Demšarja, ki se je bil ustrelil v glavo. Pokojnik je bil doma iz Poljanske doline. — Na enak način si je končal življenje tudi Miha Ribič, ki se je 14. maja ustrelil v kraju Crested Butte, država Colorado. Pokojni je bil star 56 let in je živel v Ameriki 37 let. Zapustil je pet sinov. V premogovniku Onallnda se je smrtno ponesrečil 29 letni Jakob Debevec, ki je bil rojen v Ameriki. Nad njim se je utrgala debela plast zemlje m ga zasula. Bil je takoj mrtev. — V Chicagn je doletela tragična smrt 62 letnega Franca Garbaisa. Ko je čistil v svojem stanovanju okna, je nenadoma omahnil ln strmoglavil na cestni tlak. Pokojni je zapustil sina in dve hčerki. Dne 9. aprila je v Milvaukeeju umrl 55-letni Janez Mltič, ki je zapustil 15.536 dolarjev premoženja. Oblasti so poizvedovale za njegovimi sorodniki, ki jih pa v Milwau-keeju m Ameriki ni in zdaj poizvedujejo po Jugoslaviji. Med njgovimi listinami so na£li pismo iz Smederevega in zato domnevajo, da je morda doma iz tamošnje okolice. V primeru, da ne najdejo zakonitih dedičev, bo Šla vsa zapuščina v državni šolski sklad. Ameriški listi poročajo, da bo slovenski sodnik Franc J. Lavše najbrž kandidiral za župana mesta Clevelanda. Ker je v Clevelanđu na tisoče Slovencev in ker uživa Lavše v splošnem velik ugled, ni izključeno, da utegne pri volitvah zmagati. V kraju VVick Haven je nedavno umrl 53 letni Josip Radišek, doma iz Rimskih toplic, a v Clevelandu so pokopali 49 let ruga Janeza Rusa, ki je bil doma iz vasi Paka, fara Struge. — V naselbini Maynsville, država Michigan, je je 11. maja umrla 52 letna Ana Plaveč, doma iz Fare pri Kočevju. Na posledicah operacije v Barbertonu. država Ohio, 16. maja umrla Angela Žagar. Pokojna je bila doma iz Krvave peči na Dolenjskem. Stara je bila 35 let in je zapustila moža m dva sina. vabljena vsa društva tn korporacije ter prijatelji mladine in našega sinjega Jadrana, da se v obilnem številu udeleže obeh prireditev. — Binkoštni izlet na Sv. Planino. Po stari tradiciji krenejo nasi rudarji na Binkoštni ponedeljek na Sv. Planino. To romanje se vrši že več desetletij ter izhaja iz neke zaobljube rudarjev. Rudarje spremlja delavska godba na pihala. Izlet organizira vsako leto II. skupina rudarskega delavstva. — Nogomet ob binkoštih. Na binkostno nedeljo bo gostoval v Trbovljah SK Velebit iz Karlovca, ki bo nastopil prori tukajšnjemu SK Amaterju. SK Amater, ki ima stalne prijateljske vezi z zagrebškimi nogometnimi klubi, se je tokrat odločil za odlično moštvo SK Velebita, ki ga jc povabil v goste. SK. Amater, ki doslej s tujimi klubi na svojem igrišču največkrat odnesel zmago, se pripravlja, da bo tudi tokrat častno zastopal svoje barve. Tekma obeta biti nič manj zanimiva, kakor pred tedni srečanje z zagrebško Sparto. zato vlada za gostovanje SK Velebita v naših športnih vrstah veliko zanimanje. V predtekmi nastopita SK Sloga iz Zagorja in kombinirano moštvo SK. Amaterja — V praznikih se vrši v rudarskih revirjih tudi športni miting za pokal DNV Tako bo v soboto, 8. t. m. ob 17. uri na Igrišču SK Amaterja tekma med SK. Dobrno in Amaterjem. V nedeljo, 9. t. m. ob isti uri bo v Zagorju med SK Retje : Svoboda, isti dan ob istem času v Hrastniku med SK. Rudar : SK Hrastnik. V ponedeljek, 10. t. m. ob pol 16. uri med prvakom Hrastnika in Zagorja, nato med prvakoma Trbovelj in LiuKljane. Slednje tekme sc vrše na igrišču SK Amaterja. Prvaki, ki se bodo plasirali na I. mesto, igrajo nato proti prvaku Celja m Maribora. — Torej bo za praznike v revirjih dovoli športne zabave. Iz Celja —c Komorno glasbeni večer gojencev Glasbene Matice v Celju se bo pričel drevi ob osmih v Mestnem gledališču. Vstopnine ni. Vstop je dovoljen samo s sporedom. —c Sokolska telovadba. Člani telovadijo sedaj ob torkih in petkih od 19.30 do 21 na letnem telovadišču pri Sokolskem domu v Gaberju. združeni oddelki moškega naraščaja na istotam ob ponedeljkih in četrtkih od 18 .do 19. —C Sokolski pešizlet. Sokolsko društvo v Celju bo priredilo v nedeljo 16. t. m. pešizlet članstva in naraščaja k edinici v Vojnik. Odhod ob 13. peš od mestne telovadnice do Majdičeve kapele na Mariborski cesti, odtod dalje z vozovi, ki jih bo dal vojniškl Sokol celjskim izletnikom na raz polago. Sokolu naklonjeno občinstvo je vabljeno, da se tega pešizleta udeleži v čim večjem številu. —C Izpiti vozačev motornih vozil bodo v Celju v torek 18. t. m., in sicer za kandidate iz celjskega, gorn jegrajskegat šmar-skega in konjiškega sreza. Zadevne prošnje nsj se pravočasno predložijo sreskemu na-čelstvu v Celju. Umrla je v sredo v celjski bolnici 6°Ietna Marija Perkovičeva, žena prevžit-karja v Sodni vasi pri Pristavi. £H«ft* t«si*"«*fco rasvffo £1VLJENJE IN SVET »SLOVENSKI NAROD«, 7.Junija 1935 Stev. 129 Ludvik Wotff: 22 BOGINJA DOBROTE BOMAJN V hotelu Amerigo Vespucci na Lun-goarno sta bila sprejeta s hladno vljudnostjo in dali so jima lepo sobo z razgledom na reko. Ingelena je potegniOa. Harlanda za seboj k oknu in ga vprašala z neumornim navdušenjem: Ali ni to krasno? Harlanda je prevzel val njene mladosti in oči so se mu radostno zaiskrile. Kmalu sta se peljala gori po Via del Colle tja do San Miniato, kjer so vrbe žaluj ke žalostno poveš al e svoje krone. Nastal je večer in vse mesto se je lesketalo v zlatu. Arno je tekel škrlatno. Ingelena, z večernim zlatom v očeh, je pojasnjevala to mogočno sliko. — To je dom. A tam-le je Santa Maria Nouvella in cerkev del Carmine, Pa-lazzo Tftti, tam gori je Fiesole, a tam dalje Certosa. — Kako naj si zapornmim vsa ta rne-na? — je vprašal Har'and smeje. Ingelena ga ni slišala, z iztegnjeno roko je opisala lok po krajini. — Tako sem srečna, da me je kar sram. — Kako mlada je, — je pomislil Harland in se veselil njenega glasu, polnega mladosti in radosti. — Nikoli ne bom pozabila, gospod Harland, da vam moram biti hvaležna za srečo teh trenutkov. Ni je mogel dohajati in veselje je prevzemalo tudi njega. Spoznal je, da je razgled s hriba zelo lep in da je mesto zelo romantično — toda za to ni treba, da bi si Človek položil nogo za vrat. Menda se vam zdim malo smešna in preveč navdušena, toda oprostite mi, vsa sem omamljena. — Razumem vas, toda sam se ne morem tako navdušiti, kakor bi hotel, draga gospodična! V takih trenutkih opažam, da sem že star. — Nikar ne koketirajte s svojo starostjo, — je vzkliknila Ingelena razposajeno. — Menda hočete na vsak način slišati iz mojih ust poklone. Prvič, odkar je poznal Ingeleno, je imel Harland občutek, da je to bistroumno dekle, mnogo bolj izobraženo kakor on, ženska. Prvič je videl, da ima to dekle živo rdeče kipeče ustne in kostanjeve lase, ki so se v večerni zarji rdečkasto lesketali. Prvič je opazil njeno vitko, visoko postavo in njena deviško zaokrožena nedrija. — Da, prosim vas, osrečite starega gospoda s poklonom, — je dejal nekam plaho. Smeje mu je pogledala Ingelena v oči. — Zdaj, zdaj bi moral izrabiti ugodno priliko, ki se ne bo nikoli vrnila, zdaj bi moral objeti to dražestno dekle in jo omamiti z vročimi poljubi, — je pomislil Harland. Toda v naslednjem hipu se je že zopet iztreznil in notranji glas mu je zašepetal: — Harland, ti stari poapneni dedec, nikar se ne osmeši. — Tako zabavnega in veselega kapitalista, kakor ste vi, pa še nisem srečala v življenju. — Hvala za poklon! — Ste zadovoljni? — Zelo, gospodična! Prijel jo je za roko in jo hotel dvigniti k ustom, pa si je premisiil in se zadovoljil s tem, da jo je samo krepko stisnil. — Florentinska krajina vam imenitno pristoja, gospodična. — Kako mislite to? . — Tako lepe vas še nisem videl, kakor nocoj. — O, menda hočete vračati poklone, gospod Harland. — Ne, star gospod samo ugotavlja. Molčala je in zrla zamišljeno v daljavo, kjer je postajal zlat prah rdečkasto vijoličast. Lahen vetrič je prinašal vonj rož. Harland je dejal proti svoji volji: — če bi bil dvajset let mlajši, bi vam zdaj na tem griču priznal ljubezen. — Raje ne, gospod Harland. — Seveda ne, saj pravim izrecno: če bi... Ingelena si je za hip zamislila, da stoji kraj nje Conny, in prišla je do spoznanja, da poročnik Eppingen ne spada sem. Ljudi ne smemo jemati iz njihovega okvira. — Ali se vrneva, gospod Harland ? — Seveda, gospodična. Oprostite moji iskrenosti, toda priznati moram, da sem pošteno lačen. — Jaz tudi, — se je zasmejalo dekle. Ali bi hoteli italijansko večerjo? Spag-hetti, risotto ali mista con funghi. — Seveda. Nimam niti pojma, kaj vse to pomeni, toda pokušnja je vedno najboljša. Odpeljala sta se v staro mesto in zavila v skromno restavracijo. — To je imenitno, — je dejal Harland, — edina nesreča je v tem, da bi sam ne znal naročiti te dobre večerje. — Saj imate mene, gospod Harland. Ozrl se je na njo, zadržal odgovor in dvigni! čašo chiantija, rekoč: Na va- še zdravje, gospodična Ingelena! Napravila je krepak pozi rek. — Tu je mnogo udobneje, kakor v paradni sobi »Pri zlatem jelenu«. Ali se vam ne zdi, gospodična? Spomnila se je, kako je bilo tiste razburljive noči in zardela je. Ne smete biti nehvaležno. Tudi »Pri zlatem jelenu« je bilo lepo. Ko sta prišla iz restavracije in se pomešala med množico ljudi, se jima je zdelo nemogoče, da bi se morala že vrniti v hotel. Ingelena, vsa pod vplivom tople pomladne nočd, je odvedla Harlanda k Palazzo Vecchio, pokazala mu je Log-gio dei Lanzi in izgovarjala je imena Donatelli, Cellini in drugih slavnih mož, da je Harlandu kar v glavi šumelo. — Preveč je tega, preveč! — je vzkliknil smeje. — Saj si vsega tega ne bom mogel danes zapomniti, gospodična učiteljica! Nežno jo je prijel pod roko in tako sta nadaljevala pot Prišla sta na trg, kjer je sedelo pred kavarno mnogo ljudi. Našla sta prosto mizico in naročila sladoled. i Priporočamo staršem, da pripeljejo svo-I jo deco na razstavo Acrokluba in si jo z njimi vred tudi sami ogledajo. V zvezi z razstavo Aerokluba na vele-sejmu leti skorai dnevno ljubljansko trenažno odelenje nad sejmom in mestom v klinasti grupi. Občinstvo radovedno zasleduje evolucije letalcev. Da pomaga propagandnemu cilju našega Aerokluba, je uprava »Aeroputa«, ki vzdržuje dnevno redni zračni promet med Ljubljano, Sušakom, Zagrebom, Sarajevom, Beog^dom in inozemstvom sklenila, da bo prihodnjo t.edeljo, t. j. 9. jiv.ja trimotorno potniško letalo na razpolago ▼a krožne polete nad Ljubljano. Avtobus > Aeroputa« bo od 9 30 i re dalje vsal£e pol ure vozil izpred pavdjona Aerokiuba na velesejmu na aerodrom in od tod zopet nazaj. Vozovi /a te krožne polete se dobe v razstavi Aerokluba na veiesejmu. V nizki ceni je tudi zapopadena vožnja z avtobusom na aerodrom in nazaj. Ker vlada za te polete izredno zanimanje, si preskrbite pravočasno listke. Uprava velesejma je dovolila vsem udeležence«; brezplačen povTatek na velesejem. Ob slabem vremenu dobite denar za k »pljene vozovnice brez odb'tka nazaj Nemški prometni urad V Beogradu je bil nedavno ustanovljen nemški prometni urad (Verkehrsbureau) za Jugoslavijo in kot povsod, so tudi tu Nemci Maši junaki zračnih višav Razstava Aerokluba na velesejmu je tudi velika privlačnost Ljubljana, 7. junija. Velika privlačnost letošnjega velesejma je tudi razstava našega Aerokluba v lastnem paviljonu. Pri vhodu te pozdravijo mladi, krepki fantje, član« raznih jadralnih skupin Aero-kluba, ki so kot vodniki po-setnikom radevolje na razpolago. Srčkane Članice te pri blagajni s prijaznim nasmeškom olajšajo za mali obulus — vstopnino, prodajo ti pa tudi znak v obliki malega aeroplana, ki je priljubljen zlasti med mla- S tem se lahko leti pri vsakem vetru in tudi v daljavo. Na drugi strani hangarja vidimo, kako se grade letala od vsega početka. Neverjetno tanke konstrukcije so spojene s prilepljenimi vezanimi ploščami v mala krilca, ta zopet po celih vrstah v celo krilo. Posamezni koščki so tako šibki, da jih lahko med prsti zlomiš, enotno zvezana konstrukcija pa je tako močna, da vzdrži tudi najhujšo obtežbo. Krila se potem prevlečejo s dino, in že stojiš v lepo zaokroženem hangarju. Na desni vidiš začetniško letalo, ki je, kakor vsa druga, izdelano do vseh podrobnosti po članih-amaterjih. To letalo služi za začetniške vežbe in ima povsem odprt sedež, na katerega se priveze pilot-začetmk. Čudiš se pogumu naših navdušenih fantov, kako se kakor na navadnem stolu sedeč, spuste pod sinje nebo. Tolmačijo nam način vežbe in nam povedo, da je letalo privezano na repu, na nosu je pa pritrjena dvojna 50 metrov dolga močna gumijasta vrv, katero potem po trije tovariši raztegnejo na skoro dvojno dolžino. Repni mož sproži letalo, katero požene na-tovorjena sila gumijaste vrvi v lepem loku peševno v višino in ki se stopnjuje med posameznimi poizkusi do 500 metrov v daljavo, se istotako polagoma in poševno približuje zemlji in drsi po smučki, dokler se ne ustavi. Medtem so tovariši že priskočili s poljskim vozičkom, brž natovorijo letalo in ga zopet vlečejo do starta. Drugo letalo za napredne vežbe je že čisto zaprto, tako da je vidna le pilotova glava. S tem letalom se da jadrati ob ugodnem vetru cele ure in doseči tudi precejšnjo višino. Tretje letalo, slično prvima dvema, služi bolj izvežbanim pilotom, ima nameščene instrumente, ki kažejo brzino, nagib, dviganje oz. padanje v metrih na sekundo itd. platnom, ki se končno še lakira in letalo je gotovo. Za konstrukcijo takega letala pa je potrebno 1.200 do 1.500 ur minuci-joznega in zelo natančnega dela in vse to delo napravijo v prostem času srednješolci, gimnazijci, tehniki in akademiki. Poleg jadralnin letal so razstavlieni tudi leteči modeli. Od najmanjših do na,večjih, katerih krila imajo razperino do 2 in pol metra, vidimo številne varijante jadralni n m motornih modelov. Izdelava teh modelov jc prikazana in so skoraj vse napravili dijaki, ki še posečajo nižje razrede. Vmes vidimo z risbami in številnimi fotografskimi povečavami nazorno prikazan princip jadralnega letalstva, šolanje in letenje. V kotičku je humoristična zbirka spominov iz lanskoletne jadralne šole na Blokah. Reliefna karta pod steklom pa pokaže teren, kjer se vežbajo. Da polagajo tudi najvišji krogi veliko važnost na ta sport, ki vzgaja našo mladino v smislu skupnega delovanja in nesebičnega tovarištva, je dokaz v krasnem, težkem srebrnem pokalu, ki je tudi razstavljen in ki ga je daroval minister vojske in mornarice general Peter Živkovič za prvo državno tekmo aeroplanskih modelov. ki bo v soboto in nedeljo 15. in 16. t. m. v Beogradu. Tekme se bo udeležil tudi čian ljubljanske modelne skunine z raznimi m-: deli. je prepustil Kym avto svoji nevesti, sam se je pa začel ozirati po najlepših motivih. Splezal je na most in se obrnil, da bi pomahal dekletu v pozdrav. Toda fant je presenečeno obstal in kar sapo mu je zaprlo Ta čas je bil privezi 1 po cesti drug avto, iz njega je izstopil stasit mladenič objal je njegovo nevesto in jo večkrat poljubil, še predno se je mogla ubraniti nepričakovane ljubavne pustolovščine. Kaj bi bil storil srednjeveški vitez? Skočil bi bil z mostu in pozval predrzneža na dvoboj. Moderni vitez pa ni storil tako. Obrnil je fotografski aparat in fotografiral svojo nevesto in nesramnega vsiljivca v trenutku, ko sta bila objeta- Doma je razvil sliko in tako je lahko tožil svojega tekmeca, ki ga je obsodilo sodišče na 2.000 dolarjev globe, kar je za nekaj poljubov precej. Denar pa dobi dekle. Ljubosumne žene ubile lepotico Zaradi težke kršitve javnega reda je aretirala policija v vasi Carancea pri Kflšinevu v Rumuniji 14 žensk, ki pridejo te dni pred sodišče, kjer se bo od- lL ^Pre^°^;,^ay°St ?! I igralo zadnje dejanje edinstvene drame ljubosumnih kmetic. V omenjeni vasi je živela po svoji lepoti daleč naokrog znana Katarina Cromanova. Za njo niso lazili samo vsi vaški fantje, temveč tudi zakonski možje in s tem je biio miru v vasi konec. Po vseh hašah so se začeJi domači prepiri, ljubosumnost je vedno bolj razvnemala duhove, dokler ni privedla do zločina. Kmetice so napadale lepo Katarino povsod, kjer so jo srečale, toda to ni nič pomagalo, možje so se še bolj navdušeno ozirali za njo. Slednjič so varane žene zasnovale osveto. Skrivaj so se zbrale na posvetovanje, kako bi lepotico pregnale iz vasi. Neke noči je vdrlo v njeno hišo nad 100 razjarjenih in varanih žen, ki so potegnile lepotico iz postelje m jo polile z žveplano kislino. To jim je bilo pa se premalo. Odvlekle so jo na cesto, kjer so jo davile in obmetavale s kamenjem. Ko je bila že mrtva, so teptaJe še njeno truplo. Pokopališče mravelj Mravlje bi lahko učile človeka kako je treba paziti na snago v bivališču. Vse odpadke odnašajo iz mravljišča, ker bi sicer gnili, a gniloba je največji sovražnik mravelj. Poleg tega je pa opazoval znani naravoslovec dr. R. Stager še drug način, kako se mravlje iznebe odpadkov. Stager je razkopaval mravljišče vrste formica rufa pratensis, ki ga je našel v VVaHiskih Alpah 2300 m nad morsko gladino. Spodaj v mravljišču so bile celice za ličinke, opremljene z zalogami hrane. Cim globlje je kopal, tem manj je bdlo hrane, pa tudi celic za ličinke. Stager je pa kopal še pod mravljišče m naenkrat je naletel na smolnato Črno kepo, zmes mrtvih mravelj in živali, ki se mravi je z njimi hranijo. Noge kofaHic, krila hroščev, koža gosenic itd. vse to je bilo v kepi poleg raznih odpadkov, ki so jih spravile mravlje yz mravljišča. Nikjer pa ni bilo videti žive mravlje. Šlo je torej za smetišče in pokopališče, kamor so mravlje odnašale mrtve delavke. Stager je pa našel še več podobnih rx>6^mndh skrivališč, tako da lahko govorimo o nekakšnem podzemnem pokopališču, kjer je ležalo na tisoče mrtvih mravelj. Na podobne pojave je naletel Stager tudi drugod pri drugih vrstah mravelj. Po njegovem mnenju si moramo razlagati ta pojav s podnebjem. V suhem podnebju odpadki ne gnijejo tako lahko in mravlje jih lahko spravljajo pod mravljiščem, kjer črvi in miši poskrbe, da jih hitro uničijo. V mokrem podnebju pa nosijo mravlje odpadke in mrtve delavke iz mravljišč. smisel za organizacijo. V pičlem letu so svojo tujsko prometno in propagandno ustanovo v nasi državi tako sijajno organizirali, da se sado\*i njenega dela poznajo že prav izdatno. To se je videlo zlasti na letošnjem velesejmu v Leipzigu, vidi se pa tudi v vedno večjem zanimanju za Nemčijo tako v gospodarskem, kakor tudi v tujsko prometnem pogledu. Za propagando gredo v Nemčiji težki milijoni, ki pa seveda ne pomenijo, da gre ta denar v izgubo, temveč nasprotno. Vsak izdatek za smotreno propagando se bogato obrestuje. Letos prvič vidimo nemški prometni urad tudi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu P, kjer simpatični g. dr. Karel Gemiind, zastopnik državne centrale za nemški tujski promet v Berlinu s svojim tovarišem ljubeznivo postreže vsakemu interesentu z informacijami in krasnimi prospekti. Nemci kažejo sploh od leta do leta več energije in smotrenosti v prodiranju na Balkan. Blazna žena umorila zdravnika V sredo dopoldne je peljal 40 letni okrajni zdravnik dr. Ludvik Rleisch-mann iz Farkažde blizu šale nad Vaho na Češkoslovaškem z osebnim avtom duševno bolno kmetico Lido Molnarjevo v umobolnico v Nitro. Zdravnik je sedel s svojim štiriletnim sinčkom pri šoferju, zadaj je pa sedela Molnarjeva z možem. Nekaj kilometrov pred Nitro je Molnarjeva nenadoma potegnila izza nedrija britev in prerezala zdravniku vrat. To je storila tako hitro, da je mož ni mogel zadržati, šofer je takoj ustavil avto, vzel vsega okrvavljenega otroka iz zdravnikovega naročja in skočil iz avtomobila. Dr. Pieischmann si je z levo roko tiščal globoko rano. Imel je še toliko moči, da je izstopil, nato pa se je na cesti zgrudil in izdihnil. Šofer je sicer pripeljal zdravnika iz Urmina, toda dr. Fleischmann je bil že mrtev. Imel je 20 cm dolgo rano od levega ušesa do desne ključnice. Orožniki so ugotovili, da je Molnarjeva vzela britev tik pred odhodom svojim sorodnikom, ko se je zd njih poslavljala. Praktičen fotograf Pojem viteštva se izpreminja. Kar je veljalo za junaštvo v srednjem veku, se nam vidi zdaj v drugačni luči. Srednjeveški vitezi so se bistveno razlikovali od vitezov naše dobe. Fotograf Otto Kym iz Mexike se je odpeljal oni dan s svojo nevesto z avtomobilom na izpre-hod v okolico. Da bi združil prijetno s koristnim, je vzel s seboj fotografski aparat. Kc sta se pripeljala do mostu, ki se je zdel fotografu zelo romantičen, Makulatura! papi* proda uprava ,,Slo venskega Naroda", Lfubliana Knafljeva ulica stev. $ RABLJENA KOLESA ženska in moška, otroški vozički, šivalni stroji in različni drugi dobro ohranjeni predmeti poceni naprodaj pri — >Promet« (nasproti k rižanske cerkve.) 1907 Prepričajte se DA IMAJO HALI UGLASI V „SLOV. NABODU" SIGUREN USPEHI ..J A R A" ZOPET ODPRODAJA ČEVLJE po 10—30 % znižanih cenah. — Da vam ta ugodna prilika cenenega nakopa zopet ne uide, se kar najbolj požurite v nafte prodajalne. „JARA", Ljubljana, Sv. Petra cesta 20 „JARA", Maribor pri farmi Martine, Gosposka ulica 18 „JARA", Zagreb IHca 60 SLUŽBE Seseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din BRIVSKEGA POMOČNIKA dobrega delavca in izurjenega pomagalca sprejmem takoj. — Smartinska cesta 4. 1926 BRIVSKEGA POMOČNIKA za stalno sprejme takoj — salon Jurman, Ljubljana Miklošičeva cesta št. 18. 1928 RAzno Beseda 50 par, davek 2 Dto Najmanjši znesek 8 Din URE, ZLATNINO, srebrnino — nudi najceneje — Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo st. 15. 1911 " MORSKE RIBE pripravljene na vse načine ter prvovrstna vina po nizkih cenah nudi gostilna — »Dva ribara«, Ljubljana, Kersnikova ulica st. 5__LozJč. 1927 POPOLNOMA BREZPLAČNO iobite začetek prekrasnega ro-nana >V naročju sreče« v vsaki trafiki, ali če še danes pišete i pravi > Družinskega tednika«. Ljubljana. Tvrševs cesta št. 25, I. nadstropje 1818 ENTEL — AŽUR — PLISE izvrši ekspresno — Matek & Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj). 54/L Ia ŠPORTNE SUKNJIČE Din 98.-, pumparice Din 48.-dobite pri PRESKERJU, LJUBLJANA. Sv. Petra c 14 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkohan — se dobi na malo ln veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLL LJUBLJANA, Tvrševa cesta 6 (nasproti Nebotičnika > 55/L »BUFFET« S. J. JEBAJ, LJUBLJANA, Sv. Petra c 38 toči prvovrstna garantirano pristna vina in žganje po sledečih konkurenčnih cenah: Bolečine v 10.-10.-12.- 14.- 5.- Namizno belo 1 Din 8.- Rizling > > 10.- Cviček 2upsko črno Burgundec beli Laška graševina Hrusevec Žganje: Tropinovec 1 Din 22.- Slivovka > > 24.- Hruševec > > 28.- Brinjevec > > 32,- Zdravilni sadni kis > > 3.-Pri večjem odjemu primeren popust! 1925 Prenehajo v 3 minutah Ne obupajte, za«a| dnevi neznosnih bolečin so minuli. Danes se lahko hitro rešit« najhujših vnetij, oteklin in bolečin v preobčutljivih nogah, n« glede na to, iz katerega vzroka to nastale. Nabavite si zavojček Saltrat Rodella in vsujtt ga polno pett v toplo vodo. Takoj, ko bost« pomočili noge v to zdravilno kisikovo kopel, bodo vnetja izginila, razvneto tkivo pa se bo oblažilo in osvežilo. Pravilna cirkulacija krvi bo urejena in Vaš« noge bodo oživel« v novem Življenju. Ta enostavni recept prinaša dnevno tisočerim ljudem, ki so že mislili, da ni rešitve za njihove muke, v kratkem roku od 3 minut popolno olajšanje. Kurja očesa m trda koža se omehčajo ter se lahko popolnoma odstranijo. Saltrat Rodel! nikdar ms odreče. Nabavite ti Saltrat Rodett pri •vejem lekarn ariu te danes m poslužite se fe takoj zvečer. rjtoBjujs f~nr Zupančič._Za »Narodno tiskamo« Fran Jezersek. — Za upravo m inseratni del usta Oton ChriloC — Vaa v Jflnmjsnl