O p su _zi ___ e. (Piše Dolinski.) 4. V 4. odstavku istrske deželne šolske postave s 27. julija 1875. 1. je krajnim šolskim svetom zaukazano, da imajo učitelje voditelje k svojim mesečnim sejam pozivljati, in ti iinajo v stvareh, svoje šole dotikajoč, posvetovalen glas. Ta odstavek je do današnjih dni, večinoma po vsivj Istri le na papirji nedotakljiv ostal. Še-le v dan 19. julija t. 1. smo prvokrat videli, v Dolinskem šolskem okrožji, učitelje voditelje, vsled povabila, k seji krajnega šolskega sveta, v Dolino korakati. Prišli so vsi razun jednega. V takih sejab (dokler niina še vsaka šola svoj okrajni šolski svet z lastnim predsenikom), si učitelji voditclji lebko, kot pravi očetje svojim šolam, veliko koristnega in napredovalnega za svuje šole pribore, mej ton ko so do zdaj, pravi očuni se za naše šole prav malo ali nič skrbeli. K temu koraku je veliko pripomoglo privatno prigovarjanje nekaterih gospodov učiteljev in pa naše ,,Slovensko učiteljsko društvo za Koperski okraj". 5. Tu v Istri je še stara navada, da ima konec šolskega leta vsaka šola javni izpit, pri katerem se pridni otroci obdarujejo z molitveniini knjižicami, podobicaiui in dr. Te javne preizkušnje so po našem mnenji koristne, in sicer zato, ker: a) s tem se Ijudstvo vnenia za šolo (kar je tu v Istri jako potrebno); kajti stariši, koji pridejo k izpraševanju (tu jih še malo zahaja; učitelji jih morarao prigovarjati) vidijo, koliko lepega in koristnega so se njihovi otroci naučili; vidijo, da se učitelji prizadevajo in trudijo za večno in časno srečo njihovih otrok, in b) tudi s ttiu dobiva učitelj spoštovanje pri ljudstvu, c) s takimi javniuii izpiti in obdarovanjem vzpodbuja se tudi otroke k pridnejšemu učenju; ker je pa več šol pod enim krajnim šolskim svctoin, kakor smo v opazki 3. onieriili, in ker gre predsednik krajnega šolskcga sveta k vsom izpitoni, vsled tega končajo se nekatere šole prej, a druge 10 dui kasneje. Tako iinajo nckatere privilegirane šole (drugokrat naj se pribori ta predpravica saj poštt;niru in pravičnim potoni) 7, skoraj 8 tednov počitnic, druge uživajo pa le postavui čas počitka. Iz tega izvira dvoje slabo: a) izvršuje se ne natančno postava, — b) krha se prijaznost mej učitelji v šolskem okrožji, kajti oni učitelji, kateri so leta in leta zadnji, ne morejo gledati prav mirno one, kateri so vedno prvi. Čez to so se uže večkrat pojavile, sicer mejsobojue prijateljske pritožbe. Iz vsega tega pa sledi uže zopet potreba, da dobi vsaka šola svoj krajni šolski svet z lastnim predsednikom; vse šole v okraji lehko končajo svojo šolsko leto v enem in istern dnevu, in nepostavnosti in tožeb je konec.