24. letnik, št. 3-4,2016 ZGODOVIN^ V ŠOLI ISSN 1318-1416 Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Uredniški odbor: Gregor Antoličič, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU, Bojana Aristovnik, Zgodovinski arhiv Celje, Dragica Babič, Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Janja Bec, Osnovna šola Prule Ljubljana, Mateja Drnovšek, Osnovna šola Polje Ljubljana, Štefan Harkai ml., Osnovna šola Puconci, Brigita Praznik Lokar, Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana, Damjan Snoj, Osnovna šola Preserje, dr. Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino, Srečko Zgaga, Gimnazija Poljane. Odgovorna urednica: dr. Vilma Brodnik Naslov uredništva: dr. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo OE Ljubljana, Dunajska 104, 1000 Ljubljana, tel.: 01/236 31 19, faks: 01/236 31 50, e-naslov: vilma.brodnik@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Tine Logar Prevod povzetkov v angleščino: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s.p. Oblikovanje: Studio Aleja d.o.o. Računalniški prelom in tisk: Tisk Žnidarič d.o.o. Naklada: 450 izvodov Slika na naslovnici: Spomenik kmečkim uporom na Ljubljanskem gradu, foto: dr. Vilma Brodnik. Naročila: ZRSŠ - Založba, Nataša Bokan, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si, faks: 01/300 51 99 Naročnina: 40,26 EUR - cena dveh dvojnih številk za šole in ustanove 31,73 EUR - cena dveh dvojnih številk za posameznike 29,36 EUR - cena dveh dvojnih številk za dijake, študente in upokojence 21,80 EUR - cena dvojne številke v prosti prodaji 48,31 EUR - cena dveh dvojnih številk za tujino © Zavod RS za šolstvo, 2017 Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 578. Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). REVIJI NA POT V letu 2015 je pod okriljem Posavskega muzeja Brežice potekala vrsta dogodkov ob 500. obletnici prvega (vseslovenskega) kmečkega upora. Praznovanju obletnice smo se pridružili tudi s tematsko številko revije Zgodovina v šoli, v kateri objavljamo šest učnih gradiv z delovnimi listi za obravnavo kmečkega upora iz leta 1515 in drugih kmečkih uporov na Slovenskem.1 Učna gradiva z delovnimi listi vključujejo bogat izbor zgodovinskih virov na temo kmečkih uporov ter predstavljajo zgodovinsko terensko delo s pestrimi in zanimivimi aktivnostmi za učence/dijake v osnovnih šolah in gimnazijah ter drugih srednjih šolah. Kmetje so predstavljali najštevilčnejši sloj tridelne srednjeveške stanovske družbe, ki se je obdržala še dolgo v novi vek. Sicer precej razslojen in neenoten kmečki stan je bil močno odvisen od zemljiških gospodov in oblastnih elit. Spreminjajoči se družbeni, gospodarski in kulturno-duhovni procesi, vojaški spopadi (avstrijsko-beneška vojna 1508-1516) in turški vpadi ter naravne nesreče (potres leta 1511) so vplivali na večanje kmečkih bremen, omejevanje kmečke trgovine ter vključevanje kmetov vojsko in obrambo. Zato se je večalo kmečko nezadovoljstvo, ki je preraslo v kmečke upore. Na Slovenskem je v 15., 16. in 17. stoletju potekalo pet velikih kmečkih uporov, deset uporov srednjega obsega in okoli sto sedemdeset krajevnih kmečkih uporov. Največji kmečki upor je bil leta 1515, saj se je razprostiral prek vseh treh zgodovinskih (slovenskih) dežel, Kranjske Štajerske in Koroške. V zgodovinskih virih se zato omenja z izrazom »slovenski kmečki upor« (nem. Windischer Bauernbund). V času upora so zabeležili več napadov na gradove kot središča osovraženih zemljiških gospodov, vsesplošnih pustošenj ter spopadov med kmečko in fevdalno vojsko. Kmečka vojska je doživela uničujoč poraz v bitki pri Celju, s kmeti pa so oblasti kruto obračunale. Kljub zatrtju pa predstavlja kmečki upor iz leta 1515 enega od mejnikov v slovenski zgodovini, saj se ga ocenjuje kot enega od identitetnih sidrišč v procesu oblikovanja slovenstva, za njim pa so ostale tudi prve natisnjene slovenske besede (»Stara prauda« in »Le-ukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina«) na letaku z nemško žolnirsko pesmijo (natisnjeno leta 1515 na Dunaju).2 Izsledki novih raziskav zgodovinarjev o kmečkih uporih na Slovenskem so objavljeni v več publikacijah, zlasti pa bi izpostavili zbornika posvetov ob 300. obletnici tolminskega punta in 500. obletnici velikega (vseslovenskega) kmečkega upora.3 Prispevki v obeh zbornikih prinašajo tudi nove interpretacije oz. reinterpretacije kmečkih uporov glede na nove raziskave in omogočajo posodobitev strokovnih priprav na pouk. Drugi prispevki v reviji se nanašajo na obravnavo slovenske osamosvojitvene vojne s pomočjo časopisnih člankov in poučevanje o holokavstu z vključevanjem literarnih del z zgodovinskim ozadjem, pričevanj ter kulturno-zgodovinskih spomenikov. Vabljeni k branju. Dr. Vilma Brodnik, odgovorna urednica 1 Velikemu tolminskemu puntu je bila namenjena Zgodovina v šoli, 22. letnik, 2013, št. 3-4. 2 Povzeto iz programskih izhodišč simpozija ob petstoti obletnici 'slovenskega' kmečkega upora 1515, ki je potekal 9. in 10. 11. 2015 v Brežicah. 3 Pogledi na tolminski punt in čas ob prelomu stoletja (2013). Nova Gorica, Ljubljana: Zgodovinsko društvo za severno Primorsko in Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Op. Zbornik simpozija ob petstoti obletnici 'vseslovenskega' kmečkega upora leta 1515 izide v letu 2016. VSEBINA 3-4 LETNIK XXIV, 2016 Reviji na pot (dr. Vilma Brodnik) DIDAKTIČNE REŠITVE ZA OSNOVNO ŠOLO Janja Bec: 2 Slovenski kmečki upor 1515 - delo z zgodovinskimi viri Lorieta Pečoler: 16 Spoznajmo slovenski kmečki upor s pomočjo pesmi Vladka Glaser: 21 Terensko delo pri pouku zgodovine: Po sledeh kmečkih uporov DIDAKTIČNE REŠITVE ZA GIMNAZIJO IN DRUGE SREDNJE ŠOLE Gordana Popovič Lozar: 26 Vseslovenski kmečki upor - boj za staro pravdo ali novo družbeno ureditev Mag. Aleksandra Boldin: 54 Vseslovenski kmečki upor 1515: Zborovanje v Konjicah - delo z zgodovinskimi viri Nataša Šekoranja Špiler: 60 Zgodovinsko terensko delo po puntarskih Brežicah PRIMERI DOBRE PRAKSE ZA SREDNJO ŠOLO Tina Štupar: 71 Poletje 1991 »na kmetih«: Odmevi slovenske osamosvojitve v časopisu Kmečki glas v luči aktualnih dogodkov, kmetovanja in agrarne politike ter uporaba časopisa pri pouku zgodovine v srednji šoli Bojana Modrijančič Reščič: 83 Po sledeh holokavsta POROČILO 94 Priročnik Animirajmo! (Magda Stražišar) 96 Abstracts Slovenski kmečki upor 1515 - delo z zgodovinskimi viri Janja Bec, Osnovna šola Prule, Ljubljana SLOVENSKI KMEČKI UPOR 1515 -DELO Z ZGODOVINSKIMI VIRI UVOD Letos mineva petsto let od izbruha slovenskega kmečkega upora, ki je leta 1515 zajel večino takratnega slovenskega etničnega ozemlja in je v boju za skupno idejo povezal okoli 10 % tedanjega prebivalstva. Pri pripravi pričujočega učnega gradiva nas je vodilo vprašanje, kako osmošolcem v okviru izbirne teme Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče približati ta del slovenske zgodovine. Pripravili smo petnajst nalog, s pomočjo katerih učenci spoznajo, kaj je privedlo do dogodkov leta 1515, kje se je vse skupaj začelo, kam se je upor širil in kako, kateri so bili glavni vzroki za kmečke poraze, kakšne so bile posledice poraza ter kaj je botrovalo takšni enotnosti kmetov v boju za »staro pravdo«. Učno gradivo z naslovom Slovenski kmečki upor 1515 je zasnovano v obliki delovnih listov z nalogami, ki od učencev zahtevajo samostojno preučevanje danih zgodovinskih virov. Z analizo zemljevidov, arhivskega gradiva, odlomkov iz strokovne literature ter slikovnega gradiva učenci ugotavljajo dejstva in iščejo dokaze o dogodkih, ki so se zgodili v začetku 16. stoletja. S tem razvijajo zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj in stališč. S pisanjem pisma kranjskemu deželnemu upravitelju in vicedomu se vživijo v vlogo kmečkega upornika ter s tem v stvarnost časa velikega slovenskega punta. NAVEZAVA NA UČNI NAČRT Širša tema iz učnega načrta Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče UČNI SKLOP: Slovenski kmečki upor 1515 OPERATIVNI CILJI ZA VSEBINSKO ZNANJE (ZG. DOGODKI, POJAVI, PROCESI): Cilji iz učnega načrta Učenci/učenke: • »pojasnijo, zakaj so se na Slovenskem med kmečkim prebivalstvom pojavile ljudske pobožnosti; • opišejo vzroke in posledice kmečkih uporov na Slovenskem; • sklepajo o podobnostih in razlikah med kmečkimi upori na Slovenskem; • primerjajo značilnosti kmečkih uporov na Slovenskem z upori drugje po Evropi; • na primerih pojasnijo značilnosti in posledice epidemij in naravnih nesreč na Slovenskem v 15. in 16. stoletju«.1 Operativni cilji za vsebinsko znanje Učenec/učenka: • imenuje države, med katere je bilo leta 1515 razdeljeno slovensko etnično ozemlje; • s pomočjo različnih zgodovinskih virov opiše dogodke, ki so vplivali na poslabšanje življenjskih razmer v slovenskih deželah v začetku 16. stoletja; • iz različnih zgodovinskih virov izlušči vzroke za izbruh slovenskega kmečkega upora 1515; • razloži pojma stara pravda in kmečka trgovina • iz zemljevida razbere znana dejstva o širjenju upora po slovenskih deželah; • se vživi v vlogo kmečkega upornika in napiše pritožbeno pismo deželnemu upravitelju; • razloži nastanek in pomen prvih tiskanih besed v slovenščini; • iz različnih zgodovinskih virov izlušči vzroke za poraz kmečkih upornikov ter posledice tega poraza. 1 Program osnovna šola, Zgodovina, učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, str. 18. Dostopno na: http://www.mizs.gov. si/fileadmin/mizs.gov.si/p ageuploads/ podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_ zgodovina.pdf (dostop: 12. 8. 2015). 2 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo OPERATIVNI CILJI ZA PROCESNO ZNANJE (SPRETNOSTI, VEŠČINE, ZMOŽNOSTI): Učenec/učenka: • razvije zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabljenih odlomkov in slikovnega gradiva iz izbrane strokovne literature o kmečkih uporih; • analizo izbranih zgodovinskih virov razvije zmožnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov ter spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti. OPERATIVNI CILJI ZA ODNOSNO ZNANJE (VREDNOTE): Učenec/učenka: • ob sodelovalnem učenju razvije socialne in komunikacijske spretnosti; • s pomočjo analize zgodovinskih virov, ki se dotikajo vsakdanjega življenja posameznih družbenih slojev v času slovenskega kmečkega upora 1515, razvije občutljivost na področju medčloveških odnosov, medsebojnega sodelovanja in strpnosti. KLJUČNI KONCEPTI (POJMI): Temeljni zgodovinski koncepti: kmečki upor (punt), stara pravda, kmečka trgovina. Koncepti za globlje razumevanje: vzroki in posledice, podobnosti in razlike, spremembe in kontinuiteta. Koncepti, ki izhajajo iz narave zgodovinske vede: kronologija, dokazi iz zgodovinskih virov, interpretacija. DIDAKTIČNI PRISTOPI: Aktivne učne oblike: • sodelovalno učenje (delo v dvojicah). Aktivne učne metode: • metoda dela s sekundarnimi viri, • metoda dela z arhivskim gradivom, • metoda dela z zemljevidom, • metoda dela z grafičnimi prikazi, • metoda dela s slikovnim gradivom (fotografije, ilustracije), • metoda izkustvenega učenja (igra vlog). (SAMO)REFLEKSIJA UČITELJA: Kaj mi je pri obravnavi kmečkih uporov z zg. viri uspelo? Kaj moram izboljšati? Ali zaradi dela z zg. viri kakovostneje uresničujem učne cilje oz. pri učencih dosegam globlje razumevanje? Utemeljitev. (SAMO)REFLEKSIJA UČENCA: Ali zaradi učenja z zg. viri bolje razumem učno snov? Ali sem imel/-a težave in kako bi jih lahko odpravil/-a? OPIS IN UTEMELJITEV POTEKA AKTIVNOSTI Delovni list je zasnovan kot učni pripomoček pri obravnavi izbirne teme Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče v 8. razredu osnovne šole. Učenci s pomočjo zemljevidov, odlomkov iz strokovne literature in arhivskega ter slikovnega gradiva samostojno raziskujejo čas največjega kmečkega upora na slovenskih tleh. Reševanje nalog lahko poteka v dvojicah pri pouku ali kot samostojno domače delo oz. v okviru projektnega dela. LITERATURA IN SPLETNI VIRI Brusnjak, M. et al. (2006). Urbanistična zasnova Krtine. Dostopno na: http://www.krtina.com/Okrtini/ Urbanizem/UZ2.asp (dostop: 24. 5. 2015). Grafenauer, B. (1962). Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana: DZS. Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej. Pavlin, M. (2011). Položaj kmetov v preteklosti in kmečki upori. Elektronska prosojnica: Dostopno na: http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=6183 (dostop: 31. 5. 2015). Program osnovna šola. Zgodovina (2011). Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, str. 18. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_zgodovi-na.pdf (dostop: 12. 8. 2015). Štih, P., Simoniti, V. (2009). Na stičišču svetov: Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana: Modrijan. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 3 Slovenski kmečki upor 1515 - delo z zgodovinskimi viri £ LO CC > CO cc > 4. Ko so se povečevanju podložniških obveznosti pridružile še nalezljive bolezni (kuga), slabe letine, hude zime in vojne, je bil prag kmetove vzdržljivosti prebit. Prvi večji upor slovenskih kmetov se je razvil na Koroškem leta 1478. V naslednjih tristo letih so se na slovenskih tleh zvrstili še štirje veliki (1515, 1573, 1635, 1713) in kar dvesto lokalnih kmečkih uporov. Reši rebus.* D Rešitev: V (Avtorica ilustracij: Janja Bec) Rešitev rebusa predstavlja eno temeljnih zahtev vseh kmečkih uporov pri nas. Med spodnjimi trditvami obkroži pravilno razlago omenjene zahteve. A Zahteva po nespremenjenih obveznostih podložnika do fevdalca, kot so bile zapisane v urbarju. B Zahteva po uničenju starega in zapisu novega urbarja. C Zahteva po ukinitvi vseh obveznosti podložnika do fevdalca. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 7 Slovenski kmečki upor 1515 - delo z zgodovinskimi viri 5. Leta 1515 je izbruhnil največji kmečki upor pri nas. Zajel je kar 25.000 km2 veliko območje in naenkrat povezal okoli 80.000 upornikov. Oglej si zemljevid in reši naloge. VIR 7: Slovenski kmečki upor 1515. (Šolski zgodovinski atlas (2002). Ljubljana: DZS, str. 26.) a) Iz zemljevida razberi, katere dele današnje Slovenije je zaobjel kmečki upor leta 1515. b) Se je upor razširil tudi prek današnjih državnih meja? Kam? c) Izpiši imena krajev, kjer so bila glavna uporniška središča. 6. Preberi posamezna besedila o začetkih kmečkega upora leta 1515 in reši naloge. VIR 8: Izreden naravni pojav 10. februarja 1515, ko so se na nebu, verjetno zaradi hudega mraza, videla tri sonca v mavričnih krogih, nekateri pa so videli še dve med seboj vojskujoči se vojski, so kmetje v svoji praznovernosti razumeli kot napoved težkih časov. To jih je skupaj z vznemirljivimi napovedmi astrologov še bolj razburilo in pognalo v upor. (Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str 4.) a) Iz vira razberi, kaj je nezadovoljne kmete še dodatno spodbudilo k uporu leta 1515. VIR 9: Iskro upora in s tem močan zalet kmečkemu uporništvu so dali kočevski podložniki. Ti so na nekem zborovanju presenetili graščaka Jurija Thurna in njegovega oskrbnika Gregorja Stržena z gradu Fridhhštajn in oba ubili. Grof Jurij Thurn je bil od leta 1490svetovalec cesarja Maksimilijana I. in njegov odposlanec v več državah, med drugim celo v Rusiji. Za svoj žep je bil zelo gospodaren, toliko manj pa ga je skrbelo za podložnike. Proti starim navadam je samovoljno uvajal nove in zviševal stare dajatve, zahteval dvojno mitnino, kmetom prepovedal nabavo lesa v gozdovih in ignoriral deželno sodišče. V zelo kratkem času je vrednost svojega posestva podvojil. (Povzeto po: Kordiš, I. et al. (2015) Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 9, 11.) 8 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo a) Poišči grad Fridrihštajn na zemljevidu (vir 7) in ga obkroži. b) Omenjeni grad velja za prvo žarišče slovenskega kmečkega upora leta 1515. V katerem delu današnje Slovenije se nahaja? c) Iz besedila izlušči razloge, zaradi katerih so se kočevski kmetje s smrtjo maščevali grofu Thurnu in njegovemu oskrbniku. VIR 10: Radoveljski meščani so gorenjskim kmetom trikrat zapored prepovedali trgovanje s kmečkimi pridelki ter opravljanje rokodelske in gostilničarske obrti. Kršiteljem te prepovedi so zagrozili s kaznijo petih mark Ker to ni pomagalo, so nadnje razposlali oborožene skupine. Kmetje so sklenili, da se bodo branili z orožjem. Pred 16. marcem 1515 so ustanovili kmečko zvezo. Pripravljeni so bili plačevati samo dajatve v skladu s staro pravdo, od preostalih pa»nobenega davka več, razen tistega, ki ga bo od njih zahteval in želel cesar in jim poslal o tem zaprto pismo ali odgovor; na takšen način so pripravljeni in poslušni podnevi in ponoči, z življenjem in premoženjem za tisto, kar bi cesar želel od njih.« ('Povzelo po: Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 13 in Grafenauer, B. (1962). Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana: DZS, str. 96.) a) Izlušči glavni razlog za nezadovoljstvo gorenjskih kmetov marca 1515. b) Imenuj organizacijo, ki je povezovala uporne kmete. c) Kakšno je bilo stališče te zveze glede dajatev oz. davkov? VIR 11: Med 9. in 20. majem so se kmetje obrnili naravnost na cesarja Maksimilijana I. Ta jih je sprejel z naklonjenostjo in jim obljubil pomoč v boju za staro pravdo. Kmetje so bili odtlej trdno prepričani, da jih cesar podpira v njihovih prizadevanjih in da je na njihovi strani. Svojo zmoto so spoznali šele ob koncu upora. Cesarjevo ravnanje je bilo v resnici zgolj diplomatsko sredstvo za krepitev njegove oblasti nasproti deželnim stanovom in plemstvu (Povzeto po: Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 13.) a) Komu so kmetje v boju proti fevdalcem zaupali in mu izkazovali brezpogojno zvestobo? b) S kakšnim namenom je ta oseba zlorabila njihovo zaupanje. VIR 12: Okoli 25. maja je v Konjicah (danes Slovenskih Konjicahj potekalo zborovanje štajerskih, kranjskih in koroških upornikov. Zbrane kmete so obiskali cesarjevi odposlanci in obljubili, da bodo njihove pritožbe posredovali cesarju in deželnemu glavarju Uporni kmetje so ob tej priliki podali svoje pritožbe: »Vsako gospostvo ima pravico le do tlake po stari pravdi. Pustili pa nas niso pri njej, ampak moramo opravljati vse delo v vinogradu na polju, pri delu na obzidju in jarku, pri pripravljanju gradbenega lesa in kuriva in vse drugo /.../ V mnogih krajih je v navadi, da zastopniki gosposke po gospodarjevi smrti pridejo v hišo in vzamejo živino, žito, meso in kar najdejo. In če puste take stvari pri hiši, jih morajo dediči odkupiti z denarjem. Mnogo dedičev zaradi tega izgubi dediščino, ki jo potem gospod odda drugim. /.../ Višajo nam večkrat mere pri dajatvah žita in vina /.../Zelo močno nas obremenjujejo nenavadne mitnine in skladiščna prava, ki so jih svojčas naznanili/../Po starem smo plačevali za sejmino (marktrecht) dva pfeniga, sedaj pa moramo plačevati dva krajcarja. /.../ Prepovedujejo ribariti v malih in velikih potokih, kar je bilo po starem dovoljeno. /.../Ponekod so gospodje prepovedali izrabo pravic v gozdu, na travnikih in pašnikih.« (Grafenauer, B. (1962). Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana: DZS, str. 109-110.) a) Iz besedila izlušči vsaj pet zahtev, ki so jih kmetje na zborovanju v Slovenskih Konjicah predstavili cesarskim odposlancem. ZAHTEVE: 7. Maja in v prvi polovici junija 1515 so kmetje doživljali velike uspehe. Uporniško gibanje se je s Kranjske razširilo čez Savo na Spodnjo Štajersko in Koroško ter na zahodu na Tolminsko. Preberi besedilo in reši nalogo. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 9 Slovenski kmečki upor 1515 - delo z zgodovinskimi viri £eüfl)ttp r 2015 I VIR 13: Kmetje na Kranjskem so »pod svojo voljo« spravili skoraj vsa mesta, samostane in gradove. Kmetje so večino gradov oplenili. V kolikor jih niso uničili ali požgali, so jim pa vsaj razbili okna in peči, iz zidu izdrli železje in ga odnesli s seboj. Izjema so bila mesta in gradovi, ki so se vnaprej pripravila na obrambo (Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Črnelo, Smlednik, Planina, Turjak). Med vsemi uporniškimi uspehi sta bila najbolj odmevna osvojitev gradu Mehovo (17. maja) in gradu Brežice (20. junija). (Povzeto po: Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str 13-15.) a) Na zemljevidu (vir 7) so označeni gradovi, ki so jih leta 1515 napadli uporni kmetje. Izberi enega in s pomočjo spletnih virov preuči njegovo zgodovino. Zapiši, kakšno usodo je izbrani grad doživel leta 1515. Na koncu zapisa svojih ugotovitev ne pozabi pripisati naslov uporabljenega spletnega vira in datum dostopa. 8. Eno izmed prvih žarišč kmečkega uporništva leta 1515 je bila tudi Ljubljana, natančneje območje med Ljubljano in Vrhniko. Oglej si fotografiji in preberi besedilo. Nato reši nalogo. VIR 14: Šentjakobski most v Ljubljani. V bližini Šentjakobskega mosta je v začetku novega veka stal mlin. Njegov jez je kmetom, ki so živeli na Barju med Ljubljano in Vrhniko, povzročal velike težave. VIR 15: Spominska tabla na Šentjakobskem mostu. Po Valvazorjevem poročanju se je uporniško obleganje ljubljanskega gradu leta 1515 končalo z neuspehom in številnimi krvavimi izgubami. Toda upornikom je uspelo porušiti sporni mlin in jez na Ljubljanici. Na te dogodke danes na Šentjakobskem mostu mimoidoče opozarja marmorna spominska tabla. (Foto: Janja Bec, 29. 5.2015) VIR 16: 197-4 j (Foto: Janja Bec, 29. 5.2015) [Cesar] Maksimilijan je dovolil leta 1501 ljubljanskemu mestu postaviti na primernem kraju nov mlin. Postavili so ga -najkasneje do leta 1514 - nad mestom ob Ljubljanici. Jez je povzročal zaradi majhnega vodnega padca te reke na Barju velike povodnji. Po ostri pritožbi, ki jo je izročila skupina 300 kmetov deželnemu upravitelju in vicedomu,* je povodenj opustošila 700 kmetij, po pritožbi priorja** samostana Bistra pa je utrpelo precejšnjo škodo tudi samostansko ozemlje. Pridelki na poplavljenem zemljišču so bili uničeni. Prizadeti kmetje in samostan Bistra so zahtevali, naj se novi jez odstrani ali preloži na drugo mesto. (Grafenauer, B. (19B2). Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana: DZS, str. 94.) *vicedom = namestnik deželnega kneza ** prior = predstojnik večjega samostana a) Vživi se v vlogo kmetov, ki so živeli na Barju med Ljubljano in Vrhniko in so zaradi povodenj izgubili veliko svojih pridelkov. Sestavi pritožbeno pismo. Pismo naslovi na kranjskega deželnega upravitelja in vicedoma. Da bo pismo kar se da pristno, uporabi čim več dejstev, ki jih lahko razbereš iz virov (14, 15 in 1B). 10 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo 9. Ko je cesar Maksimilijan izvedel za razširitev upora na Štajersko in Koroško, se je odločno postavil na stran fevdalcev in v obrambo obstoječega družbenega reda. Preberi besedilo in reši nalogi. VIR 17: Enajstega junija je puntarjem z grožnjo smrtne kazni, zaplembe premoženja in vojske ukazal, da takoj razpustijo vse zveze, prenehajo z zborovanji in začnejo mirovati. Toda kmetje se za cesarjev razglas niso zmenili, saj so fevdalci že začeli s prvimi velikimi represalijami proti upornikom. Po 15. juniju so deželni stano vi Kranjske, Štajerske in Koroške ter cesarje vi komisarji za vrhovnega poveljnika imenovali 46-letnega Jurija Herbersteina, brata diplomata in zgodovinarja Žiga Herbersteina. ('Povzelo po: Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 6, 14, 16.) a) Z junijskim razglasom je cesar Maksimilijan poskusil obnoviti red in mir v notranjeavstrijskih deželah. Kaj je ukazal? b) Ker kmetje cesarjevega razglasa niso upoštevali, je sledilo posredovanje z vojsko. V drugi polovici junija 1515 je v imenu deželnih stanov in cesarja poveljstvo najemniške vojske v boju proti kmečkim upornikom prevzel (ustrezno obkroži): A Žiga Herberstein B Jurij Herberstein C Maksimiljan I. 10. Konec junija 1515 so štajerski kmetje pred prihodom Herbersteinove vojske zavzeli celjski grad ter s tem izzvali bitko, ki se je zanje končala katastrofalno. Poročila govorijo o sedemsto in celo dva tisoč padlih upornikih. Neposredno po porazu kmečke vojske pri Celju julija 1515 je v dunajski tiskarni nastal letak z najstarejšim znanim tiskanim zapisom v slovenščini. S pomočjo danih virov (18 in 19) reši naloge. a) Kdaj je bil letak natisnjen in kje? b) Povzemi vsebino nemške pesmi na letaku. c) Glede na vsebino razmisli, s kakšnim namenom je bil letak izdan. č) Razloži, kaj so uporniki želeli sporočiti z besedami: »Leukup leukup leukup leukup woga gmaina« -»Stara prauda« - d) Puntarski gesli veljata za najstarejše tiskane besede v slovenščini. Izračunaj, koliko let je preteklo od natisa teh besed do izida prve tiskane knjige v slovenščini. e) Puntarski gesli sta zapisani (v celoti ali v okrajšani obliki) v vseh šestih delih letaka. Poišči in označi ju. f) Kdo hrani izvirni izvod letaka danes? 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 Slovenski kmečki upor 1515 - delo z zgodovinskimi viri £eufl)ttp r 2015 I VIR 18: -- " "T 2Imiieu>ceUc&von t>cn Hrani' iicrifcbcii bJurcii. ^5;fwunbiejBlt)cr6Mirn *>tteu< I tbtf (id> fc> ftc an a pmittfi. "Jn Tu rt}» tvjiir! ju Eriitt vtib fficit' fbaitt martigtcbte romvtittcn.2lii£iircrgci rti.urtfbotn fyfcbmtnpiaitb« amvtbtrtvoltfid>«dxn ftmos bcniputnun fcbwicbrt.Ž.curbuplriiFb!ip Icufbirp [tutbiip wopti gmni 5DrenbcIgilct «u fe fvey em nt u«( tb« ficb fiatif a uff fdrminptn I tr rn »id)t bd o p m i t rt it gr n bft6mirtt (tbatj nxis ru*ffinbar.@Mra pttuibabu I a rt tj Fttid>t tbtttcu pti- ftflrrt mirfpitffčn »n& mit |tah«fn.ieuFbiipJ.IXrpogagmmrtd/b«: Satire» p:iiit>ttY\is j« rrcnt/ ie Fb^in« nwfi » m b bae mbr. 5D;rFatirn Itjlmitrt nitmtgtflf ju fTu0(n vttb 511 fcb«t5cn in tttm mil t b.19 cbtlpIiittlirbacbtrilViiiiitrrrciiSctt fy fcbiarfit 0:ry c rt. HcnFbup.I. i.l.nJOgaginatnafirtba"!« |~»>Ia6 wtnbt|j/trmiiiibtu fricgvojenbtn» jDtrSaitrcttrati (tiieofftvnbbmfgoiCili brt fbtt fdiicfeniScftfrtbo wi!ain ftt^am 1'pilbic fijr tbtr fid>rrquictfti)mtt piitfofin gfitif* fcbrt( rtellt^ttf.SMrnpiaitbfl/atnTcbttfdivviitetrfilnimrtTbltsr^ltbtc fiattretbcn lavb. iUofbup.I. I.I. rLvigagmamajTtnt-trclIct« fiifcblici) va^cnaftlf^miKiibatJii leSmloit. 2i[iiSttift0Mifworfti«d>t'<(p«cjd>r/ irbfrtjbattlad^.i^tara ptaubal fniIbiBasmcntpfgtipan/mangracb fv wogagntflina.irpud}f|critt?ot* bcn EMcbtni bat? fpil wtl pd> mndjfn. itr palb bitrtiad») atu fpilba gfct>ad>J0ar mati iger tfatb erflodKitl o ii ff pet Saitrtn Plairittjcif) eebaBfttbiefdwhriVtrl<>tfil ttianbiif intt-itcttr) gfdi<>Kn. JU 11 Fbiip. I -1.1.tvortag trnu na ibn«b3c fitlfdjfiuitvnbitrglifi ii'bftit0«»vitii««d)gtfpi(i. 41165 Letak najemniških vojakov iz leta 1515. Letak hrani Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani. VIR 19: V nemški pesmi Ein newes Lied von den kraynnerischen bauern (Nova pesem o kranjskih kmetih) sta med verze, s katerimi so najemniški vojaki mestu in svetu oznanili svojo zmago nad uporniki, vpletena tudi vzklika »Stara prauda« in »Leukup leukup leukup leukup woga gmaina«. Besedilo nemške pesmi poroča o tem, da so se kmetje z omenjenima gesloma vzdignili proti gosposki, vendar po neuspešnem napadu na Celje od »stare pravde« številni niso imeli drugega dobička kot smrt, »ubogogmajno«pa zaradi »hinavstva inprekanjenosti«čakajo vislice in kol. (Povzeto po: Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 25) 11. Kljub številčni premoči puntarske vojske je Herbersteinova vojska julija 1515 razmeroma hitro zadušila kmečki upor in uničila kmečko zvezo. Iz vseh treh besedil (20, 21, 22) izlušči vzroke za poraz kmečkih upornikov. VIR 20: Okoli 25. maja so se v Konjicah (danes Slovenskih KonjicahI sestali štajerski, kranjski in koroški uporniki. Zbrane kmete so obiskali cesarjevi odposlanci in vodstvu kmečke zveze obljubili, da bodo njihove pritožbe posredovali cesarju in deželnemu glavarju. Prazne obljube so med kmeti povzročile razkol, saj se niso mogli zediniti glede ciljev in skupnega vodstva kmečke zveze. Del upornikov je zborovanje zapustil, drugi del je nadaljeval z napadi na gradove. (Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 13-14) 12 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo VIR 21: Po prvih velikih uspehih puntarske vojske je v prvi polovici junija prišlo do krajšega zatišja, najbrž zaradi kmečkih opravil na polju. V tem času je tudi cesar izvedel za razširitev upora na Štajersko in Koroško ter se odločno postavil na stran fevdalcev. (Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 14.) VIR 22: Kmetje niso imeli napadalnih izkušenj, ki so potrebne za zmago. Prav tako niso imeli konjenice, ki je plemstvu v nekaterih bojih prinašala poglavitne uspehe (Rožek na Koroškem). Poleg tega je bila plemiška vojska oborožena tudi z mušketami in majhnimi topovi, katerih kmetje prav gotovo niso imeli. Uporabljala je novo landsknechtovsko tehniko bojevanja (skupen napad pehote, razporejene v več vrst), ki je takrat pomenila bistveno prednost izurjene najemniške vojske. IKordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 17.) 12. Oglej si sliko (vir 23). VIR 23: Upodobitev upornih kmetov Nato preberi besedilo (vir 24) in reši naloge. IA vtorica ilustracije: Janja Bec) VIR 24: [Glavni vzroki kmečkega poraza so povezani] s kmečko nezrelostjo in pomanjkanjem organizacije, ne pa neposredno [s pomanjkanjem] vsakršne vojaške organizacije in vojaške opreme pri upornikih, kakor se - vsaj za 16. stoletje - preveč pogosto zatrjuje. Vsaj pri uporu leta 1515 nikakor ni res, da bi bili uporniki oboroženi le z za boj prirejenim kmečkim orodjem. Uporniška vojaška organizacija se je namreč oprla na vojaško organizacijo, ki so jo izoblikovali kmetje v zadnjih desetletjih pred uporom v zvezi z obrambo proti Turkom. Uporniška oporišča so bili/.../proti Turkom zgrajeni utrjeni kmečki »tabori«, v zvezi s protiturško obrambno organizacijo pa so imeli mnogi kmetje tudi vojaško orožje. Mnogi so bili tudi vsaj za silo izvežbani, saj so po določbah »vojaških redov« morali od srede 15. stoletja naprej služiti po potrebi tudi v deželni vojski in se sami za to oskrbeti s potrebnim orožjem. Prav zaradi tega so deželni stanovi po koncu upora tako vztrajno zahtevali, da naj se porušijo tabori, ker baje nudijo kmetom preslabo varstvo proti Turkom, orožje pa naj bi oddali graščakom, ki bi ga imeli spravljenega po svojih gradovih. IGrafenauer, B. (19621. Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana: DZS, str. 158) a) Primerjaj sliko in besedilo ter ugotovi, ali upodobitev ustreza opisu kmečki upornikov, ki jih je podal zgodovinar Bogo Grafenauer. Svoj odgovor utemelji s konkretnimi primeri iz besedila. b) S pomočjo besedila opiši vojaške izkušnje podložnikov pred začetkom upora. c) Iz besedila izlušči dva načina, s katerima so deželni stanovi ob koncu upora skušali preprečiti ponovitev vstaje podložnikov. 13. Slovenski kmečki upor 1515 je bil zatrt do konca julija ali najkasneje v začetku avgusta. Sledil je obračun z uporniki. Preglej in preberi oba vira ter reši nalogi. VIR 25: Poveljniki /.../ so že med uporom zase in morda za delno razdelitev vojakom po tedanjih vojnih občinah pobirali požigalščino (prandschatzgeld). Plačati so jo morali prebivalci zavzetih naselij, da jim ne bi požgali hiš /../Uporu je sledila grozovita kazen. [Plemiška vojska je za seboj] pustila pogorišča, pobite in obešene kmete. Z ropanjem in požiganjem je naredila »veliko škodo, obesili so in na kol nataknili veliko kmečkih poglavarjev in njihovih odbornikov«. Razbesnelost in maščevalnost plemiške vojske je nehote sprožil kar cesar sam. Konec junija je namreč v pismu Herbersteinu priporočal, naj temeljito zaduši upor in naj ne odneha, dokler ne bo zatrl vseh upornih kali. Polovi naj vse kmečke voditelje in jih kaznuje. (Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 17-18.) 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 13 Slovenski kmečki upor 1515 - delo z zgodovinskimi viri £eufl)ttp r 2015 I VIR 26: Razglas kranjskega glavarstva, 28. avgust 1515. Iz strahu pred Herbersteinovo vojsko so voditelji upora pobegnili na Beneško. Na sliki je razglas kranjskega glavarstva vsem bežečim upornikom, kolovodjem in povzročiteljem kranjskega kmečkega upora, da se vrnejo in pridejo na zaslišanje. ¡Hrani Arhiv RS. SIAS2, Stanovski arhiv i., š. 315, fasc. 211 [67]. j a) Iz virov razberi, kako je fevdalna vojska ravnala z uporniki. b) Mnogo upornikov je v begu pred Herbersteinovo vojsko zapustilo svojo deželo. Kam so odšli? 14 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo 14. Izkoriščanje podložnikov po zadušitvi upora je bilo še hujše kot pred njim. Preberi in preglej oba vira ter reši naloge. VIR 27: S tlako so kmetje morali nadomestiti vso škodo, ki so jo utrpeli fevdalci. Naložena jim je bila posebna denarna dajatev. /.../ Bila je enkratna (puntarski davek) oziroma trajna (puntarski denarčič). Puntarski davek (mirovina) je bila odmerjena glede na velikost kmetije. Udeleženec upora je je plačal več, kmet na požgani zemlji pa manj temeljne vsote. Del tako zbranega denarja so deželni stanovi zadržali za poravnavanje svojih stroškov ob uporu, ostalo pa odvedli cesarju. /../puntarski denarčič (uporniški pfenig) /.../so naložili kmetijam puntarjev kot trajno vsakoletno dajatev. Višina dajatve je znašala do dva krajcarja in je bila vpisana v urbarje kot simbolno opozorilo. Ta vpis nam omogoča vpogled v razsežnost slovenskega kmečkega upora 1515. (Kordiš, I. et al. (2015) Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 18.1 VIR 28: Kazen pa ni bila omejena samo na podložnike, ampak je doletela tudi njihove zaveznike. Zaradi podpiranja upornikov je bil sedež glavnega deželnega mesta Koroške iz Št. Vida prenesen v Celovec, nekatera manjša mesta in trgi pa so zaradi sodelovanja v uporu morali dalj časa čakati na vnovično potrditev svojih pravic. (Kordiš, I. et al. (2015) Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 18. j a) Imenuj dve vrsti denarnih dajatev, ki so jih tedanje oblastni naložile udeležencem kmečkega upora 1515. b) Imenuj zapise v urbarjih, ki danes omogočajo dobro poznavanje razsežnosti upora leta 1515. c) Sedež glavnega mesta dežele Koroške so leta 1518 prenesli iz Št. Vida v Celovec. Razloži zakaj. 15. Med vsemi kmečkimi upori na slovenskih tleh zavzema kmečki upor iz leta 1515 posebno mesto v slovenski zgodovini. Preberi vir in reši naloge. VIR 29: Slovenski kmečki upor 1515 uvrščamo med klasične kmečke upore, ki niso bili uperjeni zgolj zoper posamezno zemljiško gospostvo, ampak tudi proti fevdalizmu kot družbenem sistemu nasploh. Trajal je pet mesecev in zajel kar25.000km2 veliko območje. Na višku upora je sodelovalo 80.000 podložnikov s Kranjske, Štajerske in Koroške, kar predstavlja okoli 10 % tedanjega prebivalstva v slovenskih deželah. (Povzeto po: Kordiš, I. et al. (2015). Leukup, leukup woga gmaina: 500 let kmečkega upora 1515. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 9.) a) Slovenski kmečki upor 1515 je po obsegu, trajanju in številu upornikov največji kmečki upor pri nas. S pomočjo vira utemelji to trditev. b) Razloži, zakaj se je zanj uveljavilo ime »vseslovenski« kmečki upor. c) Izračunaj, koliko let letos mineva od izbruha slovenskega kmečkega upora 1515. č) V času brez množičnih medijev je upornikom na tedanjem slovenskem ozemlju uspelo s skupnim ciljem združiti in aktivirati kar 10 % celotnega prebivalstva. Razmisli, kaj je botrovalo takšni enotnosti kmetov. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 15 Spoznajmo slovenski kmečki upor s pomočjo pesmi Lorieta Pečoler, Osnovna šola Koseze, Ljubljana SPOZNAJMO SLOVENSKI KMEČKI UPOR S POMOČJO PESMI UVOD Slovenski kmečki upor leta 1515 velja za največji kmečki upor na Slovenskem, »dodano vrednost« pa ima nedvomno tudi zaradi letaka, na katerem so prve slovenske tiskane besede Le vkup uboga gmajna. Zato je prav, da učenci poleg samega kmečkega upora poznajo tudi vsebino Klopčičeve pesmi, ki jo je naslovil prav z besedami s tega letaka. Ker je za to snov poleg različnih zgodovinskih virov na voljo tudi puntarska pesem, je smiselno, da obravnavo izpeljemo medpredmetno - skupaj z glasbeno umetnostjo. Med-predmetno povezovanje učencem omogoča, da so pri učenju učinkovitejši, daje pa tudi dosti več možnosti za raziskovanje in iskanje rešitev kompleksnejših nalog. S takšnim pristopom učenci razvijajo tudi kritično in problemsko učenje. Pri takšnem pouku so tudi dosti bolj dejavni in si snov laže in bolje zapomnijo. Povezovanje glasbene umetnosti in zgodovine na temo kmečkega upora tako omogoča, da učenci snov obravnavajo bolj celostno: ne le da iščejo podobnosti in razlike, kako je prikazan upor v zgodovinskih virih in glasbenih delih, spoznajo tudi vlogo uporniških pesmi in se učijo argumentirati svoje rešitve oz. odgovore. NAVEZAVA NA UČNI NAČRT Širša tema iz učnega načrta Izbirna tema: Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče UČNI SKLOP: Kmečki upori v slovenskih (zgodovinskih) deželah OPERATIVNI CILJI ZA VSEBINSKO ZNANJE (ZG. DOGODKI, POJAVI, PROCESI): Učenci/učenke: • opišejo vzroke in posledice kmečkih uporov na Slovenskem, • sklepajo o podobnostih in razlikah med kmečkimi upori na Slovenskem.1 OPERATIVNI CILJI ZA PROCESNO ZNANJE (SPRETNOSTI, VEŠČINE, ZMOŽNOSTI): Učenci/učenke na primeru slovenskih kmečkih uporov: • razvijejo spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, • razvijejo spretnosti zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih, • razvijejo zmožnost analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature, • razvijejo zmožnost kritične presoje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov na podlagi večperspektivnih zgodovinskih virov in literature, • razvijejo zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj, stališč, izvirnih predlogov in rešitev, • razvijejo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino, • razvijejo dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razumejo, zakaj se pojavijo, • razvijejo spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT).2 1 Program osnovna šola. Zgodovina. Učni načrt. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2011, str. 11 (izbirna tema Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče). 2 Prav tam, str. 26. 16 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo OPERATIVNI CILJI ZA ODNOSNO ZNANJE (VREDNOTE): Učenci/učenke na primeru slovenskih kmečkih uporov: • razvijejo zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti, • poudarijo pomen pozitivnih kulturnih vplivov v okviru slovenskega naroda in s sosednjimi narodi, • ocenijo pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter okolja, • razvijejo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnosti in drugačnosti, ver, kultur in skupnosti.3 KLJUČNI KONCEPTI (POJMI): • stara pravda, • pravica do upora - kmečki upor/punt. DIDAKTIČNI PRISTOPI: • aktivne učne oblike: skupinsko delo, individualno delo, • aktivne učne metode: debata, diskusija, delo z viri, • problemsko učenje, • učna diferenciacija in individualizacija. (SAMO)REFLEKSIJA UČITELJA: Kaj mi je pri obravnavi kmečkih uporov z zg. viri uspelo? Kaj moram izboljšati? Ali zaradi dela z zg. viri bolj kvalitetno uresničujem učne cilje oz. pri učencih dosegam globlje razumevanje? Utemeljitev. (SAMO)REFLEKSIJA UČENCA: Ali zaradi učenja z zg. viri bolje razumem učno snov? Ali sem imel/-a težave in kako bi jih lahko odpravil/-a? OPIS IN UTEMELJITEV POTEKA AKTIVNOSTI Pesem Le vkup uboga gmajna ni samo pesem, ki zelo nazorno opisuje, kako je bil videti upor kmetov proti fevdalni gospodi, ampak je tudi pesem, ki vsebuje zapis prvih slovenskih tiskanih besed. Prav zato je smiselno, da učenci to pesem poznajo in jo znajo tudi zapeti in zaigrati, z dodatnimi zgodovinskimi viri pa njeno vsebino tudi potrdijo. Tako spoznajo, kako so zasnovane uporniške pesmi, kakšno je njihovo sporočilo in kako vplivajo na ljudi. Delo naj poteka v skupinah (4-5 učencev) ob predpostavki, da učenci poznajo osnovna dejstva o vseslovenskem kmečkem uporu leta 1515. Učenci najprej analizirajo besedilo pesmi, zgodovinska dejstva pa podkrepijo z odlomki iz Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske. Pesem nato poslušajo, analizirajo njeno glasbeno sestavo in izberejo inštrumente, s katerimi bi jo najlaže interpretirali. Prav tako tudi utemeljijo pomen besed »Le vkup uboga gmajna« za slovenski narod in našo nacionalno identiteto. LITERATURA Program osnovna šola. Zgodovina (2011). Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Valvasor, J. V. (1984, ponatis). Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Mladinska knjiga. Mirjanič, A. et al. (2013). Raziskujem preteklost 8. Učbenik za zgodovino v osmem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. Medpredmetne in kurikularne povezave. Priročnik za učitelje (2010). 1. izdaja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Puntarska. Dostopno na: http://kombinatke.si/2010/02/01/puntarska/ (dostop: 19. 8. 2015). Le vkup uboga gmajna. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=Il6nx1Cy6_s (dostop: 15. 8. 2015). 3 Prav tam, str. 26-27.. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 17 Spoznajmo slovenski kmečki upor s pomočjo pesmi DELOVNI LIST: SLOVENSKI KMEČKI UPOR LETA 1515 -DELO Z ZGODOVINSKIMI VIRI Ključno vprašanje: Kakšno zgodovinsko ozadje ima pesem Le vkup uboga gmajna? Aktivnosti S pomočjo virov in zvočnih zapisov reši delovni list. VIR 1: Puntarska pesem Sedaj se kmečka gmajna brani, Le vkup, le vkup, uboga gmajna, heja, hejo! heja, hejo! Puško, meč, kopje v dlan! Za staro pravdo zdaj bo drajna, Bije za svobodo se tlačan! heja, hejo! Iz grajskih kevdrov teče vino, Zimzelen za klobuk! heja, hejo! Punt naj reši nas tlačanskih muk! Zažgali grofu smo graščino, Le vkup, v poslednji boj tlačani, heja, hejo! heja, hejo! Grad gori, grof beži, vino teče naj, če teče kri! (hllp://kombinalke.si/2010/02/01/punlarska/(dostop: 19. 8.2015).) VIR 2: /.../ tako so onemu (cesarju IMaksimilijanul kmetje na Slovenskem napravili nemir Le-te je slovensko plemstvo in cesarsko uradništvo več let s hudimi davki stiskalo; ker so zato mislili, da naklad ne morejo več prenašati, so se uprli. Zbrali so se pri mestecu Brežicah /../ ter se posvetovali, kako bi se mogli rešiti težav ter priti do svojih starih pravic. Ker so, kakor so sklenili, zahtevali svojo staro pravico od cesarskih uradnikov, so to kmečko vojsko poimenovali staro pravdo. Uradniki so mislili, da bodo zlo ob rojstvu ubili ter kmete zastrašili s tem, če jih nekaj polove in pobiti dado. Pa niso vode, temveč olja na ogenj vlili in še bolj raztogotili kmete. Ti so zdaj spuntali vso deželo in zbralo se je osemdeset tisoč mož/../ /.../ nemirno ljudstvo pa ni moglo pričakati cesarjeve milosti in pomoči, temveč so napadli plemiče po gradovih, jih veliko pobili, druge odvajali kot ujetnike in jih zasramovali, da so morali bežati iz svojih bivališč v utrjena mesta in gradove /.../. Kmetje so najprej divjali in tri mesece pustošili vso deželo; niti samostanom niso prizanašali/.../. /.../ v mestecu Brežicah je bil cesarski stotnik/../; ta je s samo šestimi konjeniki pobegnil v grad in upepelil mestece. Ko so kmetje predrli trojno obzidje gradu, se je s svojimi šestimi konjeniki oborožil, odprl vrata in namerjal predreti skozi kmete in tako uiti. Ker pa so ti odžagali podmostnike v grajskem jarku, se je most sesul, stotnik je s svojimi konjeniki padel v jarek; tu so ga z grebeni do smrti pobili/../ (Valvasor, J. V. (1984). Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Mladinska knjiga, str.305-306) 1. Naloga Preberi besedilo pesmi (vir 1). Po potrebi s pomočjo spletnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika razloži neznane besede. a) O katerem kmečkem uporu govori besedilo pesmi? b) Podčrtaj besede/besedne zveze, s katerimi si si pomagal/-a pri odgovoru. 2. Naloga S pomočjo besedila pesmi zapiši: a) K čemu poziva ta pesem? b) Kako so se kmetje uprli fevdalcem: c) Kako so se kmetje spodbujali k uporu? č) Izpiši verz, ki govori o vzroku za kmečki upor: 18 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo 3. Naloga a) Preberi odlomek iz Valvazorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske (vir 2), ki prav tako govori o istem kmečkem uporu kot Puntarska pesem. Obe besedili med seboj primerjaj in izpiši, kako so zapisani: Puntarska pesem (vir 1) Slava vojvodine Kranjske (vir 2) Vzroki za upor: Značilnosti kmečkega upora: Obnašanje kmetov: Obramba fevdalcev: b) Ali besedilo pesmi (vir 1) realno opisuje zgodovinska dejstva o tem uporu? c) Utemelji, zakaj meniš, da so se kmetje tako obnašali. č) Pojasni, ali Valvazor obnašanje kmetov obsoja. 4. Naloga Poslušaj avdioposnetek pesmi Puntarska pesem (vir 3) in odgovori na vprašanja. VIR 3: Zvočni posnetek pesmi: https://www.youtube.com/watch?v=Il6nx1Cy6_s (dostop: 15. 8.20151. a) Kako so pevci ponazorili bes oz. uporništvo kmetov? b) S katerimi inštrumenti pihalnega orkestra bi upor kmetov, ki je opisan v pesmi, najbolje interpretiral/-a? Utemelji svoj izbor inštrumentov. c) Ponovno poslušaj posnetek pesmi Puntarska pesem ob glasbeni spremljavi pihalnega orkestra (vir 4) in ga primerjaj s svojim naborom inštrumentov. VIR 4: Zvočni posnetek pesmi: https://www.youtube.com/watch?v=JO2ms-1k91k (dostop: 15. 8.20151. č) Utemelji, ali Puntarska pesem ob glasbeni spremljavi orkestra doseže večji učinek punta kot pa le zborovska izvedba. d) Ali si lahko ob takšni izvedbi laže predstavljaš bes in stisko kmetov? e) Pojasni, kakšna čustva v ljudeh vzbudijo takšne uporniške pesmi. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 19 Spoznajmo slovenski kmečki upor s pomočjo pesmi 5. Naloga S pomočjo šolskih Orffovih inštrumentov s sošolci zaigrajte Puntarsko pesem. Inštrumente, s katerimi boste najbolje ponazorili vsebino in sporočilo pesmi, izberite sami. V pomoč vam je lahko tudi zvočni posnetek pesmi ob spremljavi orkestra (vir 4). Notni zapis dobite pri učitelju. Izbrani inštrument (inštrumenti) Pojasnilo izbora Vodilna/osnovna melodija: Spremljava za »heja, hejo«: Ponazoritev orožja: Spremljava za »grad gori, grof beži«: Učinki/efekti, s katerimi boste ponazorili bes in uporništvo kmetov: Učinki, s katerimi boste poudarili boj za svobodo: Učinki, s katerimi boste dosegli masovno udeležbo kmetov: 6. Naloga Spodnje besedilo je letak iz leta 1515, na katerem je zapisana pesem nemških vojaških najemnikov. VIR 5: P? J' " 3 ^AJL JP SlhA * tv^ .JHpgpi 2Jinncir>c0ltct>voii t>cn Krasil' nerifcben tuuren. 5:t rvunber j n H>cr 6;um» ffinit i rfxt fid> fo f« «na pjaiftfi. CIn Furtj» «ijtitijit Fri*f it rotirttrt. 21 u e trtr gt j nirtin thctrtfy(^itim@WMpi«ii&o'airtyrt>itwoItfld)r«l>*rt fttnte l>crr»gutnun fd5wtd>n.t(iifh«pliofbupi™fhupItufhupiwBfl3rriai itaJmitgrrtAiiicmratryfhrttninC>flt/fucg(^I4frfrnt«tffl>tbi>0ifivVi3i:. J?tr«twlgii« aurafwy«tfid»grtrfiaccf«ufffam>tn0M«/«: in.id>tt>ttopi|I iv.irftitbitlfijfi initrfrtini vn&mirntigmfetr&iiim fctyar) ttJ,i6rugii grnmnaj btt: Saurcrt piinat tv>A9 jcr tVMf/ti:R}Mn*tiVcpvtnbbA8Cfit>t. (Hrani Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani) a) Ta pesem je bila podlaga pesniku Miletu Klopčiču za Puntarsko pesem (vir 1), ki jo je zapisal za dramo Bratka Krefta Velika puntarija. Podčrtaj in izpiši besede, ki jih je uporabil v svoji pesmi. b) Besede, ki si jih podčrtal/-a in izpisal/-a, so prve tiskane besede v slovenskem jeziku. Razloži, kakšno vrednost imajo za slovensko narodno identiteto. 20 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo Vladka Glaser, Osnovna šola Brežice TERENSKO PO SLEDEH UVOD Ob 500. obletnici vseslovenskega kmečkega upora je izdelan delovni list za terensko delo osnovnošolskih učencev. Terensko delo je možno v sklopu dni s posebno vsebino, v raziskovalnih projektnih tednih, v času šolskih ekskurzij ali pa le kot popestritev pouka. Terensko delo vključuje reševanje nalog različnih taksonomskih stopenj težavnosti. NAVEZAVA NA UČNI NAČRT Širša tema iz učnega načrta Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče - izbirna tema UČNI SKLOP: Kmečki upori v slovenskih (zgodovinskih) deželah OPERATIVNI CILJI ZA VSEBINSKO ZNANJE (ZG. DOGODKI, POJAVI, PROCESI): Učenci/učenke: • opišejo vzroke in posledice kmečkih uporov na Slovenskem, • sklepajo o podobnostih in razlikah kmečkih uporov. OPERATIVNI CILJI ZA PROCESNO ZNANJE (SPRETNOSTI, VEŠČINE, ZMOŽNOSTI): Učenci/učenke: • medsebojno komunicirajo in odgovarjajo na vprašanja, • opazujejo, rišejo, pišejo, • rešujejo različne tipe nalog, • sodelovalno delo. OPERATIVNI CILJI ZA ODNOSNO ZNANJE (VREDNOTE): Učenci/učenke: • spoznavajo pomen ohranjanja kulturne dediščine v lokalnem merilu, • razvijejo spretnosti zbiranja informacij, • razvijejo socialne spretnosti ob reševanju nalog v skupini. KLJUČNI KONCEPTI (POJMI): • kmečki upori na Slovenskem. DIDAKTIČNI PRISTOPI: • sodelovalno učenje, • aktivne metode pouka. (SAMO)REFLEKSIJA UČITELJA: Kaj mi je pri obravnavi kmečkih uporov z zg. terenskim delom uspelo? Kaj moram izboljšati? Ali zaradi zg. terenskega dela bolj kvalitetno uresničujem učne cilje oz. pri učencih dosegam globlje razumevanje? Utemeljitev. (SAMO)REFLEKSIJA UČENCA: Ali zaradi raziskovanja v okviru zg. terenskega dela bolje razumem učno snov? Ali sem imel/-a težave in kako bi jih lahko odpravil/-a? OPIS IN UTEMELJITEV POTEKA AKTIVNOSTI Učenci s tovrstnim delom spoznavajo osnovne metode terenskega dela: opazujejo, odkrivajo, postavljajo hipoteze, sklepajo in oblikujejo zaključke, na koncu pa ugotovitve predstavijo sošolcem. Pri tem dosegajo in usvajajo naslednje cilje: • ohranjajo kulturno dediščino v lokalnem merilu, • vživljajo se v zgodovinske dogodke, • spoznavajo vlogo muzejev in spomenikov na prostem, • razvijejo socialne spretnosti (skupinsko delo), • ustvarjajo oseben odnos do zgodovine, • razvijejo miselne procese (iskanje podatkov, opazovanje, sklepanje, argumentiranje). 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 21 DELO PRI POUKU ZGODOVINE: KMEČKIH UPOROV Terensko delo pri pouku zgodovine: Po sledeh kmečkih uporov Po končanem terenskem delu se izpolni anketni vprašalnik. LITERATURA Kmečki upori. E-gradivo Simos. Dostopno na: http://www.simos.si/egradiva09/gradiva/zgo02/index. html (dostop: 29. 4. 2015). Kos, M., Gestrin, F., Melik, V. (1980). Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Kreft, B. (1959). Velika puntarija. Ljubljana: MK. Škaler S. (1973). Boj za staro pravdo. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Vodopivec, P., Žvanut, M. (2001). Vzpon meščanstva. Zgodovina za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan. Zemljevid Brežic. Dostopno na: http://www.raziskovalec.com/zemljevid/Brezice/ (dostop: 29. 4. 2015). DELOVNI LIST ZA ZGODOVINSKO TERENSKO DELO PO SLEDEH VSESLOVENSKEGA KMEČKEGA UPORA V BREŽICAH Učenci se razdelite v manjše skupine (po trije, največ štirje). Na terenu pozorno opazujte ter zapisujte ugotovitve na delovni list. Pri terenskem delu lahko uporabljate tablične računalnike oz. mobilne naprave. Na poti upoštevajte pravila ustreznega obnašanja v prometu, ob kulturnih spomenikih in muzeju. Člani skupine: 1. 2. 3. 4. Zberete se pred šolo, kjer se bo začelo vaše delo. Terensko delo boste končali v brežiškem muzeju. Nato se po isti poti vrnete v učilnico. 22 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo Puntarska pesem (Mile Klopčič, napev iz časa bojev za Staro pravdo) Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Le vkup, v poslednji boj tlačani! Heja, hejo! Heja, hejo! Za staro pravdo zdaj bo drajna. Sedaj se kmečka gmajna brani! Heja, hejo! Heja, hejo! Zimzelen za klobuk! Puško, meč, kopje v dlan! Punt naj reši nas tlačanskih muk! Za svobodo bije se tlačan! Iz grajskih kvedrov teče vino, Heja, Hejo! Zažgali grofu smo graščino, Heja, hejo! Grad gori, grof beži, vino teče naj, če teče kri! /Pesnite v je napisal Mile Klopčič leta 1936 za dramo Bratka Krefta z naslovom Velika puntarija. V: Kreft, B. 11959). Velika puntarija. Knjižnica Kondor 29. Ljubljana: MK, str. 122 -123.1 ^ Posedite se po klopcah pred šolo in rešite prvo nalogo. 1. naloga: Puntarska pesem • O kom govori pesem? Kdo so bili puntarji? Kakšno je sporočilo pesmi? Ali lahko iz pesmi razberete puntarsko geslo? • Znate pesem zapeti? • Kaj pomeni izraz stara pravda? 2. naloga: Pritožbe kmetov iz (Slovenskih) Konjic V letih 1514 in 1515 so se dvignili slovenski kmetje v boju za staro pravdo. Preberite vir Pritožbe kmetov v (Slovenskih) Konjicah. VIR 1: V prvo smo zelo močno obteženi - nam v uničujočo škodo zaradi različnih davkov, ki smo jih sedaj nekaj let dajali, večkrat v enem letu dvakrat ali trikrat po goldinar, pogostokrat pa so nam vzeli dva, tri S tem so nas povsem izčrpali in pognali v revščino. Marsikateri davki so nam bili naloženi, glede katerih pa nismo nikdar videli pisma in naročila vašega veličanstva in o njem slišali. Vse povprek so nam bili naloženi. Pri tem so nam naši oskrbniki in gospostva večkrat dejali: le dajte davek, vnaprej ne boste nobenega nikdar več dali Tako so nas spravili v dobrohotnost, kar pa noče imeti nobenega konca. Zato in zaradi drugih obremenitev, od njih storjenih, ki slede, smo bili vsi skupaj pognani v ta upor. (Kos, M., Gestrin, F, Melik, V. (I980j. Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol. Ljubljana: Državna založba Slovenije, str. 52.) To je le ena od trinajstih pritožb kmetov. • O čem govori? Kaj je kmete najbolj motilo? Menite, da so kmetje ravnali pravilno? Utemeljite odgovor! *iik ^ Zdaj se odpravite po Levstikovi ulici do Bizeljske ceste proti brežiškem muzeju. Na desni strani boste opazili spomenik. 3. naloga: Kulturni spomenik • Komu je spomenik posvečen? • Kdo je avtor in kdaj je bil postavljen? • Kaj simbolizirata kosi? • Spomenik lahko tudi fotografirate. NARIŠITE SPOMENIK 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 23 Terensko delo pri pouku zgodovine: Po sledeh kmečkih uporov 4. naloga: Opis slikovnega vira • Opazujte sliko (vir 2). S kakšnim orožjem so se borili kmetje? • Na zastavi lahko razberete tudi simbol kmečkih upornikov. Opišite ga! VIR 2: Uporni kmetje obkolijo viteza. Nemški kmečki upor 1524-1525. Lesorez iz 16. stoletja. (Wikimedia Commons.) ^f Nadaljujte pot po Ulici stare pravde do muzeja. Ustavite se v parku in rešite naslednjo nalogo. 5. naloga: Hrvaško-slovenski kmečki upor 1573 Uporni kmetje tudi Brežicam niso bili naklonjeni. Leta 1515 je 9.000 kmetov napadlo in zažgalo grad, v njem so pobili vse plemiče, ki so se zatekli vanj. Leta 1573 je obnovljeni grad kljuboval kmetom pod vodstvom Ilije Gregoriča v hrvaško-slovenskem kmečkem uporu. Povod za upor je dal Franjo Tahi, hrvaški fevdalec. Preberite vir: Boj za staro pravdo. VIR 3: Ko se je Tahiju pokvarilo 1000 veder vina, ga je razdelil svojim podložnikom in jim ga zaračunal, kolikor se mu je zahotelo. Tudi to so mu morali plačati, če pa niso mogli, jim je s silo vzel iz hleva konja ali govedo. Kmetje so morali Tahijevo živino hraniti v svojih hlevih na svoje stroške. Kadar se je primerilo, da je katero govedo poginilo ali se izgubilo so mu morali zanj plačati, kolikor je sam zahteval, ni pa hotel v zameno druge govedi, temveč je vedno zahteval samo denar. (Škaler, S. (1973) Boj za staro pravdo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, str. 48 49.1 • Iz pisnega vira izpišite vsaj dva vzroka za kmečki upor. • Menite, da se je Tahi zavedal svoje krutosti? Utemeljite odgovor. Več o hrvaško-slovenskem kmečkem uporu boste izvedeli v muzeju, kjer hranijo stalno zbirko o kmečkih uporih. •iit ^ Odpravite se v muzej in si v muzejski zbirki oglejte razstavljene predmete. 6. naloga: Ogled panojev ter materialnih virov iz zbirke kmečkih uporov • Naredite primerjavo med kmečkim in plemiškim orožjem ter zapišite podobnosti in razlike. • Ali lahko na podlagi materialnih virov sklepate, zakaj kmečki upori niso uspeli? • Na panojih je veliko podatkov o kmečkih uporih. Izpišite podatke, ki so za vas novi, zanimivi ... • Čigav nagrobnik je vzidan na steni? • Kaj piše nad vrati ob prihodu v prostor muzejske zbirke? Pojasnite besede. • Na enem od panojev je prikazana pot kmečkih upornikov. Narišite jo. • Sklepajte: Zakaj kmetje niso uspeli? Ali so se fevdalci zavedali, v kako hudi stiski so bili kmetje? Utemeljite odgovor. • Ugotovite, ali se katera ulica v Brežicah imenuje po katerem od voditeljev kmečkega upora. 24 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za osnovno šolo Delo v učilnici Uredite zapiske in izberite poročevalca. Pripravite ugotovitve terenskega dela in jih predstavite s pomočjo foto- ali videoreportaže. Dodatna naloga za preverjanje znanja Obiščite spletno stran http://www.simos.si/egradiva09/gradiva/zgo02/index.html in rešite naloge o kmečkih uporih. Ob koncu terenskega dela odgovorite na vprašanja v anketnem vprašalniku. ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČENCE Ali ste s tovrstno obravnavo (terensko delo) kmečkih uporov zadovoljni? Če ste oz. niste, napišite zakaj. Kaj vam je bilo najbolj všeč? Ste med delom naleteli na težave? Napišite, katere težave ste imeli. Ste kot skupina delovali enotno? Bi kaj spremenili? Naštejte prednosti terenskega dela. Hvala za sodelovanje! 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 25 Vseslovenski kmečki upor - boj za staro pravdo ali novo družbeno ureditev Gordana Popovič Lozar, VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR - BOJ ZA STARO PRAVDO ALI NOVO DRUŽBENO UREDITEV UVOD V obdobju od 15. do 18. stoletja se je na Slovenskem zvrstilo pet velikih kmečkih uporov. Največji med njimi je bil vseslovenski kmečki upor iz leta 1515, katerega petstoletnico smo obeležili leta 2015. Upor je zajel 25.000 km2 ali večino slovenskega ozemlja s Kranjsko, Štajersko in Koroško, razen Goriške (z izjemo Tolminskega), in z delom Prekmurja. Udeležilo se ga je 80.000 kmetov. Trajal je štiri mesece, vključno s pripravami in začetnimi nemiri pa leto in pol. Glavni vzroki za kmečko upiranje so bili povečevanje dajatev in tlake, uvajanje novih dajatev, spreminjanje naturalnih dajatev v denarne, zmanjšanje kmečkih pravic do srenjskih zemljišč in gozda, omejevanje kmečke obrti in trgovine, vojskovanje z Benečani. Izkoriščanje podložnikov s strani zemljiških gospodov (npr. Jurij Thurn, Gašper Lamberg, Johann Neuhauser) na petih uporniških žariščih je dalo povod za začetek velikega punta, zlasti po tem, ko so kmetje marca ubili Thurna in njegovega oskrbnika. Na Kranjskem se je začela oblikovati kmečka zveza. Deželni stanovi so na Dunaju pritiskali na cesarja, da bi jim pomagal. Cesar je aprila sprejel kmečko poslanstvo v Augsburgu, od stanov pa je želel izsiliti davek za vojno proti Benečanom. Cesarjevi odposlanci, ki so poskušali pomiriti kmete, so bili neuspešni. Uporniki so napadli več gradov: Rekštanj, Boštanj, Mokronog, Raka, Mirna, Pilštanj, Podčetrtek, Brestanica, Kunšperk, Podsreda, Bizeljsko. Po velikem kmečkem zborovanju pri Novem mestu so 17. maja zavzeli grad Mehovo in ubili oba brata Mindorfa. Sredi junija so osvojili grad in mesto Brežice, kjer se je skrival vitez Marko iz Klisa. Istega meseca se je uporniško gibanje razširilo na Štajersko, kjer je v Konjicah potekalo veliko kmečko zborovanje, nato pa na Koroško. Ker posredovanje cesarjevih odposlancev ni uspelo, je cesar 11. junija gibanje prepovedal in se odločno postavil na stran deželnih stanov. Zahteve kmečkih upornikov kažejo, da se niso borili le za staro pravdo, temveč tudi za soodločanje pri davkih in odpravo graščinske in fevdno-stanovske oblasti. Medtem ko jim je bil cesar v začetku naklonjen, je kasneje, ko so začeli napadati gradove in zaradi lastnih koristi, stopil na stran plemičev. Fevdalci, ki so imeli sprva težave z zbiranjem svoje vojske, saj so se morali braniti pred uporniki v svojih gradovih, so s pomočjo cesarske vojske vendarle upor zatrli. Najprej se je to zgodilo na Koroškem, nato pod vodstvom Jurija Herbersteina, ki se je izkazal v znameniti bitki za Celje v začetku julija 1515 na Štajerskem, in nazadnje na Kranjskem. K temu so prispevali slepo zaupanje kmetov v cesarja, neenotnost, izurjenost kmečke vojske za obrambo in ne za napad ter slabša opremljenost. Kmetom so naložili hude kazni, kot so obešanje, natikanje na kol, požigi, usmrtitve, tlaka za povzročeno škodo, visoke denarne kazni in puntarski pfenig, ki so ga plačevali še vrsto let. Vsebina obvezne širše teme Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci v učnem načrtu za zgodovino v drugem letniku gimnazije predvideva obravnavo kmečkih uporov. V okviru izbranega učnega sklopa je načrtovan ožji učni problem Vseslovenski kmečki upor - boj za staro pravdo ali novo družbeno ureditev? V ta namen je zasnovan delovni list, ki vsebuje odlomke iz Grafenauerjevega Boja za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem kakor tudi nekaj literarnih virov. Na slikovnih virih prevladujejo grafične podobe gradov iz Valvazorjeve in Vischerjeve topografije. Problematiko vseslovenskega kmečkega upora se obravnava, tako da se posamezne faze kmečkega upora osvetli s perspektive kmetov, plemičev in cesarja ter opredeli vzroke za nastala razmerja. 26 Zgodovina v šoli 3-4 I 201B Didaktične rešitve za gimnazijo in druge srednje šole NAVEZAVA NA UČNI NAČRT (GIMNAZIJA) Širša tema iz učnega načrta Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci UČNI SKLOP: Položaj kmeta, kmečki upori PRIČAKOVANI DOSEŽKI ZA VSEBINSKO ZNANJE (ZG. DOGODKI, POJAVI, PROCESI): Dijaki/dijakinje: • s perspektive kmeta, plemiča in cesarja na podlagi izbranih zgodovinskih virov sklepajo o vzrokih, povodih in žariščih vseslovenskega kmečkega upora, oblikovanju kmečke zveze in začetku, širjenju in vrhuncu upora, kmečkih zahtevah, koncu in posledicah vseslovenskega kmečkega upora; • primerjajo odnose med družbenimi sloji skozi posamezne faze upora in utemeljijo, do kolikšne mere so se razmerja spreminjala; • argumentirajo odgovor na ključno vprašanje Vseslovenski kmečki upor - boj za staro pravdo ali novo družbeno ureditev? • v okviru timskega pouka z likovno umetnostjo narišejo strip Po sledeh vseslovenskega kmečkega upora. PRIČAKOVANI DOSEŽKI ZA PROCESNO ZNANJE (SPRETNOSTI, VEŠČINE, ZMOŽNOSTI): Dijaki/dijakinje: • z umeščanjem posameznih faz vseslovenskega kmečkega upora v ustrezen časovni in prostorski okvir razvijejo sposobnost časovnih in prostorskih predstav; • z analizo multiperspektivnih zgodovinskih virov razvijejo pogled na dogajanje skozi oči kmetov, plemičev, cesarja; • ob delu z viri razvijejo spretnost zbiranja in izbiranja pomembnih informacij in dokazov ter presodijo uporabno vrednost zbranega gradiva glede na vključenost virov prve in virov druge roke, objektivnih dejstev in subjektivnih mnenj; • razvijejo spretnosti samostojnega oblikovanja sklepov in argumentacije pri zagovarjanju odgovora na ključno vprašanje; • razvijejo pisne in ustne komunikacijske spretnosti ter spretnost risanja ob izdelavi stripa; • razvijejo socialne spretnosti pri sodelovalnem učenju v trojicah. PRIČAKOVANI DOSEŽKI ZA ODNOSNO ZNANJE (VREDNOTE): Dijaki/dijakinje: • razvijejo dovzetnost za različne poglede ter pojasnijo, zakaj se pojavijo; • pozdravijo sodelovanje med kmeti iz posameznih dežel in obsodijo nasilje ter s tem razvijejo pozitiven odnos o pomenu spoštovanja človekovih pravic, enakosti in strpnosti; • zavedajo se, da ima vsak človek pravico do upora v primeru nevzdržnih razmer; • razvijejo odgovoren in pozitiven odnos do kulturne dediščine, povezane z vseslovenskim kmečkim uporom. KLJUČNE KOMPETENCE: • sporazumevanje v maternem jeziku, • socialne in državljanske kompetence, • kompetenca učenje učenja, • kulturna zavest in izražanje. KLJUČNI KONCEPTI: Ključni koncepti širše teme: kmečki upori. Koncepti za globlje razumevanje: vzroki in posledice, dejstva in mnenja, spremembe in kontinuiteta, podobnosti in razlike. Koncepti, ki izhajajo iz narave zgodovinske vede: kronologija, dokazi iz zgodovinskih virov, interpretacija, multiperspektivizem. MEDPREDMETNE POVEZAVE • likovna umetnost: risanje. DIDAKTIČNI PRISTOPI: • učnociljni in procesno-razvojni pristop, • kompetenčni pristop, • kurikularne povezave, • aktivne učne metode (delo z multiperspektivnimi pisnimi zgodovinskimi viri, risanje), • aktivne učne oblike (sodelovalno učenje v trojicah, timsko delo), • avtentični/alternativni pouk (timski pouk z likovno umetnostjo - kolaborativno (dialogično) timsko poučevanje). 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 27 Vseslovenski kmečki upor - boj za staro pravdo ali novo družbeno ureditev £i i ANOM FvJict&VINNE-iVH.RAVli \VlAJ £1T AMO lUVlB-MVftASt AVccoc-iix-bic Av«ai'iX'Vixi"i ASNO* LIN. WSWK IX WJS-XNV utctuir vaio-ANNo M D'XIX-MIWIJ UMAHI tMt XII neti OPT \V,\X I\ NVA\f,RV\\-VJVENCl VAV RtiRiti-VU.JT v Vt i IM Albrecht Durer: Cesar Maksimilijan I. Dunaj, Kunsthistorisches Museum, 1519, olje na lesu. /Dostopno na spletni strani: http://sl.wikipetlia.org/ wiki/Maksirnilijan_I._Habsbur%C5%A1ki#/rnedia/ File:Albrecht_D%C3%BCrer_ p: 26.4.20151) VIR 5: Maksimilijan je sicer v Augsburgu obljubil, da bo vsem pritožbam ustregel. V resnici je izdal poseben patent o obveznem plačevanju deželnega davka in je pooblastil deželo, da sme vsakega nepokorneža prisiliti k plačevanju. A vse do začetka kmečkega upora zadeva s Thurnom le ni bila urejena. /.../ Na sestanku deželnih stanov neposredno pred začetkom upora 24. januarja 1515 v Ljubljani se je cesarski mitničar M. Preinperger iz Kostela ob Kolpi pritožil zaradi nedavnega Thurnovega nasilja. Nekaterim Thurnovim podložnikom, ki so hoteli pretihotapiti mimo te mitnice sedem tovorov soli, je mitničar zaplenil sol in konje. Na Preinpergerjevo opozorilo Thurnu, naj njegovi podložniki plačujejo mitnino /.../ pa je kočevski gospod odgovoril tako, da je zoper mitničarja poslal svojega oskrbnika z graščine Fridrihštajn, Gregorja Steržena. Ta je zbral pri Osilnici400 do 500podložniko v ter udaril proti Kos telu, Preinperger pa se je moral pred silo umakniti na Hrvaško. Prosil je stanove za zaščito, ker se še vedno ni čutil varnega pred Thurnom /.../. /Grafenauer, B. /1974) Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem. Ljubljana: DZS, str. 38.1 Aktivnosti za samostojno delo dijaka: • Kateri elementi na sliki dokazujejo, da je Durer upodobil cesarja? Kakšen je bil Maksimilijanov značaj, ki ga razbereš iz podobe? • Iz podatkov iz vira 5 sklepaj, kaj je mitnina. Pojasni, zakaj se je proti Thurnu pritožil cesarski mitničar Preinperger iz Kostela ob Kolpi in kako se je na opozorilo odzval Thurn. Aktivnosti za delo druge trojice za primerjavo pogledov na prva žarišča kmečkega upora in povode: • S pomočjo podatkov iz virov potrdite ali ovrzite naslednje trditve: Trditev Dokazi iz virov Oblikovalo se je pet uporniških žarišč. Napetosti pred začetkom upora so podžigali spori med plemiči samimi. Izredne davke, kijih je zahteval cesar, so plemiči zlorabljali v lastno korist. 34 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za gimnazijo in druge srednje šole • Na osnovi virov izberite dokaze, s katerimi boste utemeljili pozitiven ali negativen odnos med predstavniki posameznih družbenih slojev. Odnos Pozitiven/negativen Dokazi iz virov Odnos kmet - plemič Odnos plemič - cesar Odnos cesar - kmet • Presodite uporabno vrednost zgodovinskih virov glede na vključenost objektivnih dejstev in subjektivnih mnenj, tako da dejstva in mnenja (interpretacije piscev) izpišete v preglednico. Viri Objektivna dejstva Subjektivna mnenja Primer vira 1 Primer vira 2 Primer vira 3 Tretja trojica: V znamenju kmečke zveze ali začetek kmečkega upora Dijak 1: Pogled skozi oči kmeta VIR 1 /.../ V začetku leta (vsaj v prvi polovici marca) so kočevski puntarji ob nekem svojem zborovanju presenetili Thurna in ga ustrelili. Obenem so ubili tudi oskrbnika Steržena. /.../ Prav Thurnov konec je namreč spodbudil uporniško gibanje, ki je že prej vrelo v raznih delih dežele. Začelo se je hitro povezovati v veliko, skupno kmečko zvezo. /.../ Polhograjski podložniki so se oboroženi zbrali na shod, kjer so prisegali na sulico, da ne bodo plačevali več nobenega davka, niti se pokorili zemljiškemu gospodu Po shodu je množica prisilila tiste, ki podložniške prisege niso odobravali, k vstopu v kmečko zvezo z grožnjo, da jih bodo sicer oropali. /.../ V središču kmečke organizacije na Gorenjskem je stal radovljiški kmet Klander. Gibanju je skušal dati nekakšno versko ozadje (izraženo tudi v imenovanju puntarjev za pobožne ljudi). /.../ Klandru ob strani je stal krofasti krojač iz Radovljice, najbrž eden izmed podeželskih obrtnikov, nemara pa tudi Cucuk; /.../ Bohinjci in Blejci so pristopili h kmečki zvezi v drugi polovici marca. /.../pokoriti se hočejo le Njegovemu veličanstvu in stari pravdi, ki je bila v veljavi v času Friderika blagega spomina. Na Bledu je vodil upornike kmet Tomaž/.../. /.../Zato nočejo dati nobenega (davka) več razen tistega, ki ga bo zahteval in želel od njih cesar in poslal o tem zaprto pismo ali odgo vor gmajni; tako so voljni podnevi in ponoči, z življenjem in imetjem za to, kar bi želel od njih cesar. Pritoževali so se proti upravitelju gospostva, ki si prisvaja kmečka in srenjska zemljišča, povečuje tlako, viša stare dajatve in uvaja nove ter krati podložnikom pravice do lova in ribolova, ki so jim šle po starih navadah. Posebej Blejci so se pritoževali še zaradi hudega nereda v sodstvu/.../. (Grafenauer, B. (1974). Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem. Ljubljana: DZS, str 42-45.) VIR 2: Grad Mehovo na Valvazorjevi upodobitvi leta 1679. (Dostopno na spletni strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Mehovo#/media/File:Grad_ Mehovo_na_Valvasorjevi_upodobitvi_leta_1679.JPG (dostop: 26.4.2015).) 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 35 Vseslovenski kmečki upor - boj za staro pravdo ali novo družbeno ureditev £ ncrifdjcn b.iurcn. tyrfouiTrrnnif fhrtfitfafoftr4a«praitfn. JJI ftirg» n;tir1 tufnt5rn»(Jtnt fKunSfr vi n «jtf ni. If ilf iri rgci müii riy^fyrchKifn^JrJriAn^i ainviseftwlifichricbcn fnnes K*m ftur n un fcbu»:d*n.i eirfhep Jaifbcrp Irufbup Irufbnp tvega (ttnai W imlgnuu™ ralfrFKirctnMi rurjTcW'i(Tar(il^^ioii(}n'jr. D.TsitlgurtaafifttrrmntotClhitftrfi (prfiwcf auff fifnwifltn' RI Jehl iji ps5j!ir;rnrt Cht It^ft mit reit™ r nOintt n rtgrn trr S,rai ff [ batet: p;.- mir fpi cflin rii 5 mti «ti. iotFbMp.I-LI.nwgj gmamj, tK( Kilirtlt p:nif[a'ji jfrrroii 11 Kjaina atftrmb S^is mit. &.T&Cjn)Ii(i nun nitwntiTI JI1 (Ingtn rtibjafdwiEcn in iiimmiit ^aUi^dplurt rr^uhH fr; -:: fTTtr: cxn I r fcK\:rn: Ter rf le:!,-:—vf t-fr1 ©{«Jpam&j Sflj gofilichfi ml (¡baxflcn tr nurjvil fnrin jn n i {> (u.i ntthupj. J. L nvgj jnwinJ it tHim« foUS nwnttn er in ü)l Stu ftmivwntScn. iDtt Ea nrni rat- garoffi rribt>Mf smCilr fxr t Int fJirtfoi i &gm bo uilvun ftl^m fpil bn |1ji fidi trqn rettn mtr pütbroi jflt fT rdvrct cf tu tbut. Gmi-j piajiia ¿1 n Ttt-ft fiimiit 6[(6it (ijIipttSwnlirt. t(nfhnpJ.LLuvgjgnianj niririlliitijfcifrfilict) i-jhctTjn. Ftxuncn conti lfSfnliii, Kino tasu nirircrt nnf>«fptr;or "sie Pjtntn tbtifra txrtsriti Jtmnwl iu6;cf|jt!ntanctAnet rmtuirmiMi infrjmngoi nnti«rni »Au II htrosas Udv. ^iarJ pcJB^i m «itiitijn pr.ii man gfarf} fv - r.-_' i.:r |fai:.(fufhup.LLL tt^gngm*uttiurpüd^lTin as}:' St n fi.'^Kn ist? fptl inl f.chiri^dxr.. :ft?.ihnp. L L^"^j**1 $öi*utKl Je 41185 ■ 1 i e! VPRAŠANJA - DELO V DVOJICAH: 1. Analizirajta zemljevid in ugotovita, katere slovenske dežele je zajel kmečki upor 1515. Sklepajta, zakaj upor imenujemo vseslovenski kmečki upor. Zapišita, v katerih slovenskih deželah oz. pokrajinah upora ni bilo. S pomočjo znanja iz pouka zgodovine sklepajta zakaj. Ob zemljevidu ugotovita, kje so bila največja uporniška žarišča. 2. Preberita vir 2 in ugotovita, za kakšno vrsto vira gre. Koliko točk - zahtev vsebuje vir in na kaj konkretno se te zahteve nanašajo? 3. Sestavita seznam konkretnih pritožb upornikov in sklepajta o vzrokih za upor. 4. Kje je bilo izvirno besedilo (vir 2) sestavljeno? Kdo je pisec (so pisci) izvirnega besedila? Na koga se pisec/pisci izvirnega besedila obrača/-jo? Zakaj se obračajo prav nanj? 5. Ocenita, ali je pisna pritožba upornikov pomenila legitimno obliko komunikacije v fevdalni družbi. Kakšna je bila ob tem reakcija vladarja? Pojasnita. 6. Kaj je razvidno iz sklepa (vir 2) glede odnosa upornikov do cesarja? 7. Iz vira 3 (nemška žolnirska pesem) natančno izpišita dve značilni puntarski gesli in razložita njun pomen. Kje hranijo letak (navedita kraj in institucijo), na katerem lahko preberemo ti dve puntarski gesli? Zakaj ima ta letak za Slovence poseben pomen? SKUPNE NALOGE - DISKUSIJA Vprašanja: 8. S pomočjo predhodnega znanja zgodovine o turških vpadih sklepajte o oborožitvi in organiziranosti upornih kmetov. 9. Ob zgornjih virih in drugi literaturi razložite, kakšne so bile posledice vseslovenskega kmečkega upora in kako je potekalo kaznovanje kmetov. Kakšne so bile kazni? Čemu je služila kazen? Ali bi lahko nekatere izmed kazni imenovali tudi drakonske kazni? Zakaj? 10. Razpravljajte, ali je vseslovenski kmečki upor pomenil izboljšanje položaja kmetov. Podajte argumente za in/ali proti. NALOGA ZA GLOBJE RAZUMEVANJE TEME - INDIVIDUALNO DELO Napiši zgodovinski esej - z argumenti potrdi ali ovrzi trditev, da je kmečki upor pomenil žalitev vladarja in boga v razslojeni fevdalni družbi. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 59 Zgodovinsko terensko delo po puntarskih Brežicah Nataša Šekoranja Špiler, Gimnazija Brežice ZGODOVINSKO TERENSKO DELO PO PUNTARSKIH BREŽICAH UVOD Ker je vseslovenski punt leta 1515 med drugim zajel tudi mesto Brežice, je bil z namenom počastitve obletnice in aktivne vključitve dijakov v tematiko oblikovan delovni list za zgodovinsko terensko delo po omenjenem mestu. Zgodovinsko terensko delo omogoča, da dijaki samostojno aktivno iščejo informacije in dejstva za spremembe ter razmišljajo o vzrokih za spremembe. Prav tako pa so prisiljeni z induktivnim razmišljanjem sklepati, kako so lokalni kmečki nemiri vpeti v širše slovensko puntarsko gibanje. S terenskim delom lahko razvijamo vse tri sklope učnih ciljev, tako vsebinske in procesne kakor tudi vzgojne. Delovni list je zasnovan tako, da spodbuja razvijanje vseh osmih ključnih kom-petenc. V aktivnosti na terenu pa so vključene še medpredmetne povezave z geografijo in slovenščino (literatura). Delo je zasnovano v štirih fazah. V prvem delu je priprava dijakov v učilnici. Predstavljena mora biti tema, dijake razdelimo v skupine, dobijo delovne liste in podamo jim navodila za delo. Pri terenskem delu se skupine s pomočjo zemljevida in delovnega lista premikajo po Brežicah. Na vsaki postojanki samostojno rešujejo naloge na delovnem listu. Informacije iščejo na različnih objektih, informativnih tablah, spomenikih ter s pomočjo zgodovinskih virov na samem delovnem listu in na verodostojnih spletnih straneh ob uporabi »pametnega« telefona. Obiskati morajo tudi Posavski muzej v gradu. Pri terenskem delu sodeluje še profesorica slovenščine, ki z dijaki analizira Aškerčevo pesem Boj pri Brežicah in pesem s prvimi tiskanimi slovenskimi besedami Nova pesem o kranjskih kmetih oz. Le vkup, le vkup uboga gmajna. Tretja faza poteka doma, ko skupine dokončajo delovne liste in izdelajo plakat. Zadnji del pa poteka zopet v šoli, kjer delovne liste pregledamo, dopolnimo, predstavimo plakate ter oblikujemo skupno tabelsko sliko za zapis v zvezke. Plakate razstavimo na hodniku pred učilnico za pouk zgodovine. Dijaki pa napišejo tudi članek o terenskem delu za šolski časopis. NAVEZAVA NA UČNI NAČRT (GIMNAZIJA) Širša tema iz učnega načrta Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci UČNI SKLOP: Položaj kmeta, kmečki upori VSEBINSKI CILJI: Dijak/ dijakinja: • našteje velike slovenske kmečke upore in jih časovno opredeli; • opiše položaj podložnika v 16. stol. in navede vzroke za kmečke upore; • pojasni in ovrednoti posledice kmečkih uporov; • razloži sintagmo »boj za staro pravdo«; • razišče zgodovinski pojav; • spozna in analizira literarna dela, povezana s kmečkimi upori. 60 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Didaktične rešitve za gimnazijo in druge srednje šole PROCESNI CILJI: Dijak/ dijakinja: • se uri v terenskem delu in razvije spretnosti neposrednega opazovanja pojavov, dogodkov, procesov v pokrajini; • razvije sposobnost časovnih in prostorskih predstav; • razvije spretnosti samostojnega zbiranja, izbiranja, analize in sinteze zgodovinskih informacij ter kritično presodi njihovo uporabno vrednost; • oblikuje samostojne sklepe in mnenja o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih; • pojasni, kako je zgodovinsko dogajanje vplivalo na kulturno ustvarjanje; • ob uporabi zemljevida se uči orientacije v prostoru; • s timskim delom razvije medosebne veščine in se nauči prizadevati si za skupne cilje. ODNOSNI CILJI Dijak/ dijakinja: • razvija pozitiven in odgovoren odnos do lokalne in nacionalne zgodovine; • se zaveda pomena ohranjanja kulturne dediščine; • razvije zanimanje za zgodovinsko nacionalno in lokalno preteklost. KLJUČNI POJMI: punt, stara pravda, tlačan, fevdalne obveznosti, kmečka zveza, Brežice. KLJUČNE KOMPETENCE: sporazumevanje v maternem jeziku, digitalna kompetenca, učenje učenja, matematična kompetenca, sporazumevanje v tujih jezikih, osebnostno-socialne zmožnosti, samoiniciativnost in podjetnost, državljanske zmožnosti, kulturna zavest. OPIS IN UTEMELJITEV POTEKA AKTIVNOSTI Učitelj dijake v izbranem razredu naključno razdeli v 5 skupin (po 5 ali 6 dijakov). Razdeli jim delovno gradivo ter razloži namen in potek dela. V grobem jim oriše pomen leta 1515 za slovenski in lokalni brežiški prostor. Dijaki pregledajo naloge na delovnem listu. Učitelj jih opozori na upoštevanje cestnoprometnih predpisov ter na kulturno obnašanje v muzeju. Izhodiščna točka za terensko delo je Trg izgnancev (pred gimnazijo). Skupine dijakov se na teren podajo v 10-minutnih intervalih. Skupine se s pomočjo zemljevida in delovnega lista premikajo po Brežicah po postojankah. Na vsaki postojanki samostojno rešijo naloge na delovnem listu. Informacije iščejo na različnih lokacijah, objektih, informativnih tablah, spomenikih po Brežicah, v Posavskem muzeju Brežice ter s pomočjo zgodovinskih virov na samem delovnem listu in na verodostojnih spletnih straneh. Uporabljajo lahko tudi zgodovinska učbenika za drugi letnik. Delo skupine dokončajo doma. Dodelajo delovni list (naloge, povezane s podatki na internetu) in oblikujejo plakat z miselnim vzorcem. Plakat opremijo s slikovnim gradivom, pridobljenim s terenskim delom (fotografije, prospekti, letaki). Pri naslednji uri v šoli pregledamo naloge na delovnem listu in jih po potrebi dopolnimo. S petih plakatov miselnih vzorcev na tabli oblikujemo skupni miselni vzorec (zapis tabelske slike v zvezek). Posamezne plakate razstavimo na oglasnih panojih pred zgodovinsko učilnico. VIRI IN LITERATURA Curk, J. (1981). Brežice, gradbena zgodovina gradu in mesta. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, št 2, str. 228-249. Dejak, V. idr. (2001). Vodnik po zbirki Posavskega muzeja Brežice. Brežice: Posavski muzej Brežice. Grafenauer, B. (1956). Zgodovina slovenskega naroda. III. zvezek. Ljubljana: Kmečka knjiga. Grafenauer, B. (1974). Boj za staro pravdo. Ljubljana: DZS. Granda, S. (2008). Mala zgodovina Slovenije. Celje: Celjska Mohorjeva družba. Gregorič, M., Guštin, M. (1986). Posavski muzej Brežice. Maribor: Založba Obzorja Maribor. Jakič, I. (1997). Vsi slovenski gradovi. Ljubljana: DZS. Hozjan, A., Potočnik, D. (2001). Zgodovina 2. Učbenik za 2. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. Koropec, J. (1976). Brežice v srednjem veku. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 1 str. 93-114. Kos, M., Gestrin, F., Melik, V. (1974). Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol. Ljubljana: DZS. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 61 Zgodovinsko terensko delo po puntarskih Brežicah £ kar pa bo v pristojnosti ■odi**. Dediči so praviloma k fizične osebe, izjemoma Cerkev kot civilna pravna oseba. Praviloma se vračajo nepremičnine, tudi kmetijska in gozdna zemljišča, v naravi. Omejitve so le v primeru splošnega interesa ali ek<>-nomike - če bi se z vrnitvijo posamezne parcele, ki jc v «klopu večjega kompleksa trajnega nasada ali v večji parceli, nastali z arondacijo ali komasacijo, okrnila funkcionalnost teh kompleksov ali pa bi nastala takšna razdrobljenost, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo, se vrne upravičencu v prvem primeru njegovo zemljiiče v last, ne pa v posest, z najemno pogodbo za (za zdaj) pet let, V drugem primeru - da se «mljilii nc bi razdrobila - pa se upravičencu zagotovi to-lastninski delež na tem kompleksu, sledi pa komasacija ali drugačna razdelitev teh parcel v nepravdnem postopku ali sporazumno z drugimi solist niki V obeh primerih ostane kompleks lirično nerazdeljen z najemni-škini odnosom med zdajšnjim in prvotnim lastnikom. C.c upravičenec ne zahteva vrnitve kmetijskih remiji«, dobi prfenameo Sklada /J kmdijtb zemljišča in gozdove Republike Slovenije, s katero lahko zemljišča ali gozdove kupi i/ Sklada kmetijska «nv Jji&a in gozdove ali od drugih lastnikov (zadeva jc prenosljiva in bi zemljo morda kupil kdo drus ) ali pa jo zamenja za obvcznicc pri Slovenskem odškodninskem skladu Denarna podlaga za odškodninski sklad bo določen del kapitala, ki sc bo stekal vanj iz privatizacije podjetij, prodaje družbenih stanovanj in kmetijskih zemlji«. Razlaščeni lastniki so se nekako strinjali, d* velikih kmetijskih kombinatov ne gre razpuščati čez noč, odpovedali pa so sc tudi vračilu izgubljenega dobička- Po besedah ministra Pirnata so pač dosegli i ndtakten nuurocn kompromis. Predlog zakona temelji na načelu klasičnega zadružništva, kakršno smo imeli do druge vojne in ga ima Kvropa šc danes, Zadruga ie po tem zakonu organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov, temelji p« na prostovoljnem vstopu, svobodnem i/iiupu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadrugo ustanovijo lahko najmanj tri liztčnc ali pravne osebe, ukvarja se lahko z več registriranimi dejavnostmi, vodi jo di- | rektor, ki ga imenuje upravni odbor, aH predsednik zadruge, fe zadruga nima upravnega odbora, najvišji organ pa je občni zbor. Vsak član mora oh vstopu vplačati (lanski delež - najmanj enega, lahko pa tudi več prostovoljnih Do tu pravzaprav ni bilo prav veliko spornega, pač pa jc še vedno nekaj vprašanj o 10. poglavju predloga zakona, ki govori o vračanju zadružnega premoženja ter o lastninjenju premoženja, ustvarjenega v traj-nejicm sodelovanju z zdruinimi organizacijami. Drohnolaslniika struktura, jc pojasnil kmetijski minister Jote Oaterc, onemogoča kmetom, da bi se kot podjetniki pojavljali na trgu -- to morepo te združeni na podlagi zadružnih načel. Na teh načelih je zgrajeno radnižniilvo v srednji Evropi Ludi glede zadružne predelave, pn nas pa kmetje skoraj niso sodelovali v predelavi in trženju, Zadružništvu bi torej kazalo dali prednost pri la^tninjemu predelovalnih obratov, kar bi dajalo ¿lamini večji» možnost, da sodelujejo pri upravljanju To naj bi upoštevali pri lastninjenju 20 klavni«, 11 vinskih kleti, S mlekarn in ¿tirih obratov hmeljarstva, mešalni«.. Tovarni sladkorja Ormoi in AllSnopck Murska Sobota, če bodo zadružni upravičenci iwa«li to željo, sicer bo zanje veljal zakon o privatizaciji. Z večjim vplivom zadružnih Upravičencev na zadružno predelavo « bomo izognili novim gradnjam vzporednih predelovalnih obratov St-wrv .immit aotrafa Im t /'mm. mJi m ifcnmh .Vimmri *W™> mp «mi» t r!•(< nk » fnt i um un+jtm tmrt tt M WW IrtJfliTiJtV t i A®1* im* m Mi) htfii t tbfa Wm. i mtm ur m infm wai k mpi ■ iwtt. FrttofaU ikrrmta iktpiclit It frutl IWI (rti m iJm, cvM* m witr M- ftit !t krti /um )nib—» r MV* lltl/f-fn+i » JimAn it fnmh kktti vr, li ju oilQri r unM hAtmIh m H pniiittiu ufij/ta FrtMalk tMjLcJm fturli Pn fmUt p fmt*k otu. k ■ W* kU h * tiS Pni p* k mtk m utm hk h tvi/i» kft i* ¡hi, h ti M qWift. itaUrW ¡mti (fit tli w LmtHJikl nialiwr dr JottOMtK Mtfi idw ■ ^w ¡i. k km ii*nuiifj hm «Wifi ■ m «fn'iit nmj t M- ■iwmMn. L)iW1l»iH ullkof la nrtropoUl It Alujitliuun Va fnithqoK, ill v k tfnMt. a Is* n tiinw itim, k h Mi »Jfoit «rw wrwiin tdk M)t ps HnM^n itaan/i 'JtraiMi' uW tofnq/ « wiflijw i tun fuiirtno Iftka ltWni(L 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 79 Poletje 1991 »na kmetih«: Odmevi slovenske osamosvojitve v časopisu Kmečki glas v luči aktualnih dogodkov, kmetovanja in agrarne politike ter uporaba časopisa pri pouku zgodovine v srednji šoli 5. S tanki čez Kog pri Ormožu. PODIVJALI, POŽGALI IN ODŠLI Preberite del članka in odgovorite na vprašanja. S Usti ceiKog pri Ormoža PODIVJALI, POŽGALI IN ODŠLI Vašcani Jastrebca, Gomile in Koga, ki živijo ob poti Središče ob Dravi-Kog-ljutomer in naprej proti Gornji Radgoni, pred dvanajstimi teti, ko so z odpovedovanjem zbrali denar za asfalt, niti sanjati niso mogli, da bodo po tej cesti prodirali tudi tanki. Približno 22 tankov in oklepnih vozil se je usodno sredo» 3. julija, valilo v koloni po koških strminah. Cesto, ki prinaša življenje in je povezana s svetom, je podivjana soldateska tokrat uporabila za sejanje smrti» spuščanje rafalov in požiganje. Na srečo ni bilo civilnih žrtev, pač pa so uničena gospodarska poslopja Ivana Haložana in Alojzije Šulek »z Gomile pri Kogu 7 ter 32, do kraja pa sta zgoreli poslopji sosedov in sorodnikov Ivana Praprotnika in Franca Ro-btna na jastrebcu 35 in M, Vojska, ki se je tokrat obrnila proti narodu, ki jo je hranil in jo 4e, se je iz varaždinske smeh prebijala proti Radgoni že od torka, 2, julija. Številne barikade na vseh poteh, tudi vaških, so jo ovirale in obtičali so na Preseki v ljutomerski občini, na Stari Gori pa so se spopadli s teritorialci. Za seboj so pustiti tudi dva tanka na Bajzcku - eden je zapeljal s poti, drugi se je pokvaril. Ko so lanki v sredo takoj po opoldnevu nadaljevali pol, se je večina živečih ob asfaltu umaknila k malo odmaknjenim sosedom. Tako pravi tudi Ivan Halo-ias: »Z otroki smo se skrili na sosednjem hribu, k hiii pa si nismo upali. Jokal sem, ko je zagorelo, domačije pa nisem mogel gasiti. Sosed nas je le opogumil, da smo se odpravili proti domu, še dokler smo videli tanke. S sekiro sem razbil vrata, spustil na prosto iri krave, ena je imela zlomljeno nogo in morali smo jo zaklati. Bali smo se, da se bo požar razširil tudi na hišo, saj se je že vnel del ostrešja. Gasilci iz Hermane pa zaslužijo vso pohvalo, saj so gasili na svojo odgovornost, k ko so se tanki umikali proti Bajzeku in nam tako rešili hišo. Sosedje so nam takoj ponudili pomoč, vendar nam je najbolj potreben mir in da bi Ur obdržali celc glave,* pravi Ivan Haložan. Alojzija Sutek je stara 79 let, žc enajst let, od smrti svojega moža, živi sama. Vojska se je očitno spravila tudi nad starčke, kajti povsem ji je zgorelo gospodarsko poslopje. Alojzija Sulek: »Se v drugi svetovni vojni ni bilo tako hudo, takrat sem le bežala. Na pod$lrcilu je bito Se lansko seno, živine na srečo nimam, v ognju pa so zgorele tri kokoši, visoki plameni so zajeli tudi češnjo. Bila sem pri sosedih, Pokrivačevih, ko smo opazili ogenj. Planila sem iz hiše, sosedje so mi že reševali pohištvo, tanki pa so se Prav tisti dna, ko so divjali tanki po Koga, smo obiskali kmeta Stisk* Maroia tik ob mejnem prehodu Caturek na Traub. Na cesti a Laktvec so Mf traktorji - barikada - začasno umaknjeni. Pri Mmi&vjla so ¿rt ttritoriaki dobra dva doc v a ¡o pomagali sofims hrano in gostoljubjem, Vojna pa zdaj, ko to pišemo, ie ni končana, zato gospodar Slmio ni tek/, da jih fotografiramo. »Že jutri lahko pridejo drugi io se nasn maiiujejo. Danes je sicer bolj mino, k Avstrijci so na kootrolaib poletih ob meji.» Stanko Maroi namreč ie po zvoka loči vsa k t alt i« v spominu mu bodo ostah prekti letal J A, ki so bombardirala na Šentilju. Vojn» pa jim je prinesla tudi praktične teiavt. Mariborske mkkarne niso odrnink S tanki čez Kog pri Ormožu. PODIVJALI, POŽGALI IN ODŠLI. V: Kmečki glas, 10. julij 1991, št. 28, leto XLVIII, str. 5. 1. Na kratko povzemite vsebino članka. 2. Kje je prišlo do spopadov, kdo je vdiral prek meje? S kom so se spopadli? 3. Kaj so uporabili za vaške barikade? 4. Zakaj gospa Šulek pravi, da je ta vojna hujša od druge svetovne vojne? 5. Kakšno podobo slovenskih kmetij lahko razberemo iz članka in slikovnega gradiva? 80 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo ZAKLJUČNI DEL ČAS UČITELJ DIJAK 5 MINUT Učitelj nato vpraša dijake, kakšna je podoba slovenskega podeželja ob osamosvojitvi. • Kakšna bi bila podoba Slovenije na različnih področjih danes, če ne bi prišlo do osamosvojitve? Dijaki odgovarjajo na vprašanja. V zaključku ure učitelj uporabi metodo „if history" oz „alternate history", s katero želi dijake spodbuditi k razmišljanju o tem, kako bi bilo, če ne bi prišlo do osamosvojitve države. Je vaja, s katero pogledamo v preteklost in se vprašamo: „Kaj, če?" Kaj bi se zgodilo, če bi se neki zgodovinski proces ali dogodek razvil v drugačno smer? Kako bi to vplivalo na svet, v katerem živimo, ali pa vsaj na našo državo? Glavni cilj te metode je spodbujanje ustvarjalnosti in znanja.24 SKLEP Na podlagi primera uporabe časopisa Kmečki glas pri pouku smo ugotovili, da mora biti učitelj pri pripravi ure zelo previden. Pri izboru gradiv mora namreč upoštevati značilnosti razreda in dijakov: starost, predznanje, motivacijo, koncentracijo, fizično počutje (npr. utrujenost zaradi zadnje šolske ure itd.). Prav tako moramo paziti, da so članki ustrezno dolgi in napisani razumljivo. Ne smemo pozabiti na strukturiranje ustreznih vprašanj, s katerimi spodbujamo branje in razmišljanje o prebranem članku. Viri spregovorijo le, če jih znamo povprašati!25 Učna ura je namenjena ponavljanju, torej učitelj predvideva, da imajo dijaki že neko znanje (bolj ali manj stabilno), ki ga utrdijo s pomočjo prebiranja člankov, ki vsebine prestavijo slikovito, realno. Prav to dijake spodbudi k bolj doživetemu sprejemanje zgodovine, laže se identificirajo z dogodki. Čeprav nudi metoda dela s časopisi veliko prednosti, jo učitelji uporabljajo malo. Vzroke bi lahko iskali v relativnem trudu, ki ga mora učitelj vložiti v pripravo gradiv, in času, ki ga zahtevata izbor člankov in priprava vprašanj za nadaljnje delo. LITERATURA IN VIRI Bloch, M. (1996). Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic. Ljubljana: Studia humanitatis. Da bo zadruga spet kmetova. V: Kmečki glas, 24. julij 1991, št. 30, XLVIII, str. 1. Gabrič, A., Režek, M. (2011). Zgodovina 4. Učbenik za četrti letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. Historic Newspapers in Education. Dostopno na: http://www.historic-newspapers.co.uk/info/teaching-history-resources/ (dostop: 21. 9. 2014). Homerova, M. (2009). Metody pro vyuku prace s textem ve společenskovednich predmetech. Učitelske noviny. Karba, P. (2005). Zgodovina v šoli v 21. stoletju - vse življenje uporabna popotnica. Vodnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Kaj bo po 26. juniju drugače. PREVEZMANJE ODGOVORNOSTI. V: Kmečki glas, 19. junij 1991, št. 25, leto XLVIII, str. 1. Kmečki glas. Facebook. Dostopno na: https://www.facebook.com/442716742529652/photos/ pb.442716742529652.-2207520000.1413815977./522572774544048/?type=1&theater (dostop: 11. 10. 2014). Marolt, Janez et al. (1998). Slovenci skozi čas. Kronika slovenske zgodovine. Ljubljana: Založba Mihelač. Manak, J. (2003).Vyukove metody. Brno: Paido. Naših 60 let skupaj z vami. Brezplačna priloga tednika Kmečki glas. (2003). Ljubljana: Založba Kmečki glas. Newspapers in Education. Dostopno na: http://www.nwitimes.com/app/nie/ (dostop: 21. 9. 2014). 24 What is alternate history? Dostopno na: http://www.alternatehistory.com/ (dostop 15. 10. 2014). 25 Bloch, M. (1996). Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic. Ljubljana: Studia humanitatis. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 81 Poletje 1991 »na kmetih«: Odmevi slovenske osamosvojitve v časopisu Kmečki glas v luči aktualnih dogodkov, kmetovanja in agrarne politike ter uporaba časopisa pri pouku zgodovine v srednji šoli Osamosvojitev Slovenije, (2008). Priročnik za učitelje osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Posebej za Kmečki glas. KAJ SO REKLI O OSAMOSVAJANJU. V: Kmečki glas, 26. junij 1991, št. 26, leto XLVIII, str. 1. Potočnik, D. (2013). Viri in pouk zgodovine. Maribor: Mednarodna založba za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. Potočnik, D. (2009). Zgodovina, učiteljica življenja. Maribor: Založba Pivec. Pesek, R. (2007). Osamosvojitev Slovenije. Ljubljana: Nova revija. Slovenska zgodovina v besedi in sliki (2003). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana. Trškan, D. (2000). Metoda dela z besedili pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v šoli, letnik IX, številka 3-4, str. 3-7. What is alternate history? Dostopno na: http://www.alternatehistory.com/ (dostop 15. 10. 2014). POVZETEK_ Uporaba pisnih virov, zlasti časopisnih člankov, je lahko zelo vznemirljiva in dinamična metoda, ki jo lahko učitelj uporabi pri pouku. Ker je časopis zelo neposreden vir in izraža resničnost, kot je dejansko bila, pušča tudi odprte možnosti za interpretacijo in ustvarjanje lastnega znanja. Časopis je dokumentarni pisni vir, ki ga je treba za uporabo pri pouku prilagoditi. Izbor gradiva je ključen, saj le z ustreznim izbranimi časopisnimi članki učence spodbudimo k delu in jim nudimo zanimivo učno izkušnjo. Pri pouku lahko preučujemo le en članek z različnih vidikov ali pa obravnavamo več tematsko sorodnih člankov. Pred začetkom dela s časopisnimi članki je nujno, da učenci poznajo zgodovinske okoliščine in da imajo zadostno znanje o preučevani temi. Metoda dela s časopisi je predstavljena na primeru dela s časopisom Kmečki glas, ki je namenjen kmetovalcem že vse od svoje prve številke leta 1943. Z njegovo pomočjo smo utrjevali temo osamosvojitve Slovenije. Učna ura je tako sestavljena iz uvodne motivacije, glavnega dela, pri katerem učenci delajo samostojno po skupinah in nato poročajo o dobljenih rezultatih, ter zaključka, kjer učitelj za razbremenitev uporabi metodo »if history«. S pravilnim pristopom je lahko metoda dela s časopisi imenitna in zaželena pri pouku zgodovine. 82 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo Bojana Modrijančič Reščič, Šolski center Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola PO SLEDEH HOLOKAVSTA UVOD Prispevek govori o holokavstu - o tem tragičnem dogajanju med drugo svetovno vojno. Trpeli so tisti, ki so bili drugačni od superiorne rase, kot je v nadaljevanju menil dijak strokovne šole. Taki so bili deležni najhujšega ponižanja oz. niso bili vredni, da bi še bili ljudje. Pričevanja še živečih, avtobiografska dela, predvsem pa ogled kraja dogajanja nepojmljivega trpljenja so dijake spodbudili, da s svojimi interpretacijami s pomočjo govornih vaj svojim sošolcem osvetlijo tiste dni, ki so za srednješolce v sodobnem svetu težko razum- HOLOKAVST Beseda holokavst nas vedno opomni na trpljenje ljudi v taboriščih med drugo svetovno vojno, na vse tiste, ki se niso skladali z ideologijo o nadčloveku, a so hoteli le živeti, biti ljudje, čeprav so bili oropani tega dostojanstva. Nekateri so za vedno ostali na tujem, nekateri pa so se vrnili domov. Njihova pričevanja so bila opomin, da se kaj takega ne sme več zgoditi, zopet drugi o tem niso hoteli pripovedovati. Preživeli svoje spomine velikokrat posredujejo mladim, ki lahko ustvarijo boljši jutri brez strahotnega trpljenja. Današnja mladina sicer o vsem tem lahko bere v literarnih in zgodovinskih knjigah, vendar pravijo, da vse to sprejemajo le kot zgodovinsko dejstvo. A štirim dijakom iz 2. in 3. letnika Elektrotehniške in računalniške šole iz Nove Gorice, smer Tehnik računalništva, je v šolskem letu 2013/2014 obisk taborišč Auschwitz I in II oz. Auschwitz-Birkenau spremenil pogled na tiste dni. Sami niso znali pojasniti kako, a so zagotovili, »da moraš biti tam, da spoznaš, kaj se je zgodilo«. Odzvali smo se povabilu Sonje Vrščaj, nekdanje predsednice Slovenskega taboriščnega odbora internirank Auschwitz-Birkenau. Prijetna sogovornica se vrača na kraj, kjer je trpela. Mladim je pripovedovala o tistih dneh, ki so še vedno živi. Opomnila jih je, da je bilo potrebno veliko iznajdljivosti in žrtvovanja, da so si trpeče pomagale, predvsem pa bile prepričane: Ko pridemo domov ... Še ne 17-letna Kraševka se je znašla v taborišču, saj je bila vključena v mladinsko organizacijo v okviru OF. Bila je mlada sekretarka, ki je ljubila svoj jezik in domovino. Nikoli se ni vdala, čeprav je v taborišču videla veliko mrtvih, živela v nečloveških razmerah; na tistem grozljivem kraju se je poleg stenic, uši, podgan, komarjev pojavil tudi tifus. Povedala nam je o dogodku, ko je Jud vzel kruh, a ga je esesovec lovil. Ko je spoznal, da ga celo s kolesom ne bo mogel ujeti, je nadenj poslal pse. Vsi so vedeli, kaj ga čaka. Mladim pa je ob obisku taborišč Auschwitz I in II oz. Auschwitz-Birkenau svetovala: »Če boste imeli domovino radi, jo boste obvarovali vsega hudega. Nikoli ne obupajte, saj se vedno najde rešitev.« Mladi so jo radi poslušali, predvsem pa niso mogli razumeti njene vztrajnosti in poguma ter trdne volje, da je vse to preživela. Sami pravijo, da je včasih mladost težka, da pa se jim bo grozljivo taborišče za vedno vtisnilo v spomin. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 83 Po sledeh holokavsta Porušeni krematoriji v taborišču Auschwitz-Birkenau. (Foto: Bojana Modrijančič Reščič.) Dijak 2. letnika je po ogledu kraja trpljenja zapisal, da je bilo taborišče pretresljivo že zaradi negativnega vzdušja in grdih stavb: »Stresla me je misel, kaj vse so tam počeli z ljudmi. Vedel sem, da si moram ogledati kraj, kjer je trpela moja pokojna prababica Dragica Trojer. Videl sem, da nobenemu ni bilo lahko, ampak ni mi bilo jasno to, kako lahko en sam človek prepriča večino ljudi, da morajo neko raso iztrebiti, ker niso enakovredni njim - nemškemu narodu. Noben človek, pa lahko je še takšen slabič, si ne zasluži trpljenja, kakršnega so takrat doživljali interniranci. Vodička nam je pripovedovala, za kaj vse so bile namenjene stavbe, kje in kako so bili zaprti interniranci. Videli smo strelni zid, kjer so na dan usmrtili po več sto ljudi. Videli smo tudi krematorije, kjer so sežigali nedolžne ljudi. Najbolj od vsega pa me je bolelo dejstvo, kako so lahko usmrtili tudi otroke, ki sploh niso vedeli, zakaj so tam. Vodička nam je povedala nekaj pretresljivih zgodb, kako so jih usmrtili. Najbrž nikoli ne bom razumel, 84 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo kako lahko hladnokrvno privedeš nedolžnega otroka pred strelni zid in ga usmrtiš. Spraševal sem se, kako so se lahko krvniki vračali k svoji družini, poljubili svoje otroke, čeprav so prej tuje družine usmrtili. Nečloveško se mi zdi, da so delali tudi poskuse na ljudeh npr. na ženskah, da bi nemške ženske rojevala dvojčke, da bi bil nemški narod večji. Zato ne smemo nikoli pozabiti, kaj vse so počeli v taborišču z interniranci in zato moramo svoje izkušnje in znanje o tem deliti naprej. Zahvalil bi se vsem sodelujočim na tem izletu, še posebej gospe Sonji Vrščaj, ki je z nami delila svoje zgodbe, kako se je vse pričelo, kako je pristala v taborišču, kaj vse je doživljala tam in kako so jih zavezniki osvobodili. Vem pa, da za marsikoga ni bilo lahko, ker smo vsi vedeli, da hodimo po grobovih nedolžnih ljudi. Nekateri starejši udeleženci izleta pa so vedeli, da gredo obiskat grob svojih staršev. Ogled koncentracijskega taborišča Auschwitz je name pustil močan vtis, namreč na življenje sem začel gledati iz drugega zornega kota. Spomnim se, da je gospa Sonja Vrščaj rekla, da materialne dobrine veljajo veliko v življenju, niso pa vse. Lahko smo srečni tudi brez tega in se imamo lepo.« Njegov sošolec je dodal, da so ga zelo prizadele ruševine nekdanjega krematorija in tudi ostanki pisarne zloglasnega doktorja Mengeleja, ki je opravljal poskuse na nosečih ženskah: »Za konec smo se ob spomeniku, kjer imamo Slovenci tudi lastno ploščo, poklonili vsem padlim Slovencem. Mislim, da sem od celotnega izleta največ pridobil iz tistega skupnega večera z gospo Sonjo Vrščaj, saj mi je prav tisto, kar je bilo izrečeno, takrat manjkalo. Volja in trud. Taboriščnice so imele veliko volje, trudile so se preživeti in se veselile ob misli, da bodo spet videle svoje domače. Dodal bi še, da ni imelo nič smisla brez ljudi, ki so to doživeli. Po mojem mnenju je tisti človeški stik s to tematiko, v tem primeru je bila to gospa Sonja, pomembnejši od kupa na pol porušenih stavb. Tisto so samo fizični dokazi, ljudje pa so tisto, kar šteje.« Dijak 3. letnika je dodal: »Pri ogledu Auschwitza me je najbolj šokiral pogled na osebne predmete taboriščnikov, zlasti na otroške čevlje in dve toni človeških las. Videli smo tudi kleti, kjer so ljudi izstradali do smrti ter jih mučili na različne strahotne načine: vešala, zid, kjer so streljali ljudi, plinsko celico pa krematorij, kjer so ubijali in sežigali ljudi. Potem smo odšli še v Auschwitz II-Birkenau, od katerega pa ni ostalo veliko. Vendar je še dobro ohranjen vhod, skozi katerega so vozili vlaki, ki so prevažali ljudi na to morišče. Vidni so tudi dimniki in ograja iz bodeče žice, ki je obdajala taborišče. Plinske celice ter krematorije so SS-ovci minirali, preden so se umaknili pred rdečo armado, ki je osvobodila preživele zapornike. Na koncu smo še položili venec in sveče na spominsko ploščo ter se tako spomnili vseh, ki so v tem taborišču trpeli. V Auschwitzu sem spoznal, kako daleč lahko pripelje človeško sovraštvo ter kako je človek domiseln, ko namerava uničiti sočloveka. Žalostno je, da so morili večinoma nedolžne ljudi samo zato, ker so bili druge narodnosti, drugačnega verskega ter političnega prepričanja ... Nepredstavljivo je, kako je taboriščnikom kljub vsemu poniževanju, mučenju in trpljenju uspelo »ostati ljudje«, saj so preživeli največje grozote in največjo organizirano morijo, kar jo je doživelo človeštvo. Še zdaj mi ni jasno, kako so SS-ovci dopoldne morili otroke ter se popoldne vrnili k svojim otrokom in družini brez kančka slabe vesti. Menim, da bi morale vse srednje šole organizirati ekskurzije v Auschwitz, da bi vsi spoznali grozote taborišča ter da bi se to v prihodnosti ne ponovilo.« Njegovemu sošolcu je zapustil globok vtis ogled taborišča Auschwitz II-Birkenau: »Tam smo se sprehodili do porušenih krematorijev in plinskih celic. Vzeli smo si nekaj minut, da smo položili venec na spominsko ploščo ob spomeniku umrlih. Nato smo se sprehodili do barake, v kateri je nekoč bivala gospa Sonja Vrščaj kot interniranka, ki se je izleta udeležila z nami. Tam nam je povedala, kakšne so bile življenjske razmere, ko je taborišče še obratovalo. Mislim, da ne govorim samo v svojem imenu, ko rečem, da sem bil zgrožen nad vsem, kar so morali pretrpeti. Želim povedati še, da sem v Auschwitzu kupil knjigo, ki prikazuje grozote, ki so se tam dogajale. Podaril sem jo teti moje mame, ki je še živa, ima 87 let in je bila v Auschwitzu en dan in pol (bila je v drugem vagonu), njena sestra pa je tam ostala do bridkega konca. Teta se je zjokala in mi rekla, da tako lepega darila v življenju še ni prejela.« 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 85 Po sledeh holokavsta USTNI PRIČEVANJI PREŽIVELIH Tisti, ki so preživeli grozote holokavsta, vedo, kaj pomeni izgubiti del svojega življenja, kaj pomeni biti zaznamovan, biti le številka. Mnogi molčijo, saj jim je mučno pripovedovati o tistih dneh. Ena izmed njih je Ljudmila Bratuž - Milka. Njen pravnuk, dijak 1. letnika smeri Tehnik računalništva, je o tem delu njenega življenja dobil podatke od njene hčere Milene Bratuž, saj sama o tem ne govori, vse je natančno povedala le ob vrnitvi: »Milka Bratuž se je med drugo svetovno vojno pisala Štrukelj. Rojena je bila 24. 8. 1924 v Tolminskem Lomu pri Mostu na Soči. Bila je zajeta na poti, ko se je vračala iz Temljin v Baški grapi proti domu. Njeno družino so izdali domobranci, saj je bila aktivna borka proti okupatorju. Njeno sestro so ujeli na domu v Lomu, ker so vedeli, da je njena sorodnica. Najprej so ju odpeljali v goriški zapor, kjer sta bili zaprti od sredine septembra 1944 do 9.10.1944, ko so ju iz Trsta premestili v Auschwitz. Njuna pot je trajala teden dni v prenatrpanih živinskih vagonih. Zaradi lakote in nečloveških razmer je veliko ujetnikov tedaj umrlo že na poti. Z vlaka so jih s kamioni pripeljali do taborišča, kjer so jih že takoj ločili po skupinah. Medtem so jih pretepali z gumijevkami. Ločili so jih glede na starost, spol, sposobnost za delo, versko ter narodno pripadnost. Ljudje so se znašli v taborišču, ki je bilo naselje velikih barak, obdanih z električno žico ter stražnimi stolpi. Bilo je grozljivo. Odvzeli so jim nakit, hrano ter dodatke, kot so očala in obleke. Vse so postrigli, pobrili in jim vtetovirali številko. Milka je imela številko 89137, njena sestra Elza pa 89138. Gole so jih nato peljali najprej pod vroč ter nato pod mrzel tuš, da bi tako preprečili bolezni in zajedavce. Obleka, ki so jo prejeli, je bila zmečkana, umazana, vendar so jo morali obleči. Obuti so bili v lesene cokle. V taborišču so bili apeli vsakdanja rutina. To so bili zbori na velikem prostoru pred barakami, kjer so se morali dvakrat do trikrat na dan postaviti v vrste, da so mučitelji preverjali njihovo prisotnost. Če ni bila vrsta vojaško ravna, so jih suvali. Stati so morali tudi po več ur ne glede na vremenske razmere. Temperatura je padla tudi pod minus 40 stopinj Celzija. Marsikatera je v teh razmerah omedlela. Prisilni biriči so onemogle odnesli v krematorij. Če ne bi hoteli tega delati, bi tudi njih ustrelili in jih sežgali. Interniranci so delali na poljih, čistili jarke, nosili opeke in kamenje. Nekateri so hodili tudi v tovarne ali šivalnice. Običajno so delali po dvanajst ur na dan. Hrano so dobivali v skledo brez pribora. Najpogostejši obrok je bila juha, ki je bila v resnici samo prekuhana voda s koščki kolerabe. Pili so jo po požirkih. V taborišču so razsajale različne bolezni. Najsmrto-nosnejša je bila griža. Obolele so prestavili v karanteno, in če se niso hitro pozdravili, so jih odstranili. Imeli so tudi veliko problemov z ušmi. Milki je pomagala sestra. Ko je bilo le mogoče, sta se držali za roke in si vlivali pogum, obujali spomine na dom, brate in starše. Milka se je spominjala dogodka, ki se ji je za vedno vtisnil v spomin. Nekega dne so bili na delovni akciji in tedaj je neka interniranka s Primorske zaradi nevzdržnih razmer hotela pobegniti, zato je stekla proti močvirju. Poljska paznica jo je takoj opazila in je nadnjo poslala psa. Ostalim je od groze ledenela kri. Skupaj s sestro sta morali njeno truplo odpeljati v krematorij. Velikokrat se je spominjala strahu, ko je pred krema-torijem čakala ali se bo sestra vrnila ali pa bo tudi ona ostala v ognjenem zublju peči. Takrat jo je oblival mrzel pot od strahu. Minute so se zdele kot ure, in ko jo je naposled le zagledala, je bila srečna. Spomladi leta 1945 sta bili Milka in sestra premeščeni v taborišče Bergen, kjer se jima je zdelo še hujše kot v Auschwitzu, saj je v tem taborišču močno razsajal tifus. Elza je zaradi okužene vode močno zbolela in po kakšnem tednu tudi umrla. Za prababico je bila izguba zelo boleča. Tu dalj časa ni mogel nihče preživeti. 16. 5.1945 je v taborišče vdrla rdeča armada in jih osvobodila. Preživele so odpeljali v bolnišnico, da so si pred odhodom domov vsaj malo opomogli. 14. 8.1945 se je Milka vrnila domov. Tehtala je komaj 35 kilogramov in je bila brez las, lastni oče jo je spoznal šele, ko je spregovorila. Od groze se je zgrudil na tla in neizmerno zajokal. Desetmesečna grozota jo je spremljala celotno življenje. Zaradi strahu, da bi se to ponovilo, ni nikoli pripovedovala o življenju v taborišču in o kriminalnih dejanjih paznikov. Nikoli ni prestopila italijanske meje zaradi sovraštva do Italijanov. Njeni hčeri Mileni Bratuž se zdi, da je s svojo molčečnostjo hotela svojo mladost izbrisati iz svoje zavesti. Vendar jo je misel nanjo na žalost spremljala celo življenje. Zaradi tega ni želela po televiziji spremljati dokumentarnih oddaj o Auschwitzu. 86 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo Ko sem pripravljal svojo govorno vajo, sem se naučil veliko novega o taborišču in o svoji prababici. Spoznal sem, kako so se morali ljudje boriti za svoje življenje. Ko primerjam težave današnjih ljudi in moje prababice, ugotovim, da se to ne more primerjati z grozotami, ki jih je preživela moja prababica. Za nas mlade so težko razumljive, saj živimo svobodno in brez strahu.« Zaupanja v svetlo prihodnost pa ni izgubila tudi še vedno živahna Bogdana Šimac Rakar, ki šteje že 91 let. Za domačine Breginja je bila vedno Dani Tamatova, zdaj pa živi v domu ostarelih v Tolminu. Leta 1944 je morala 21-letnica kot politična zapornica najprej v zapor v Gorico, nato pa je skupaj z drugimi sotrpinkami s Krasa, Brd pristala v taborišču smrti Auschwitzu. Spominja se, kako so bile ženske strahotno ponižane, saj so jim najprej odvzeli vse imetje, nato so se morale sleči do golega, kar je bilo za starejše ženske zelo sramotno. V drugem prostoru so jih ostrigli in pobrili, nato so morale pod tuš. Košček mila, ki so ga dobile, je bil poln peska. Rablji so jim menjali vročo in mrzlo vodo, interniranke pa so kmalu ugotovile, da brisač ne bodo dobile. Dobile pa so obleko, ki ji tako niso mogle reči, ter obutev: »Bila sem kot ubog siromak, saj sem zaradi lesenih cokel dobila žulje. Pa tudi obleko smo si menjale, da je bila ženskam vsaj nekoliko prav. Nato so ženske doživele popolno ponižanje, saj so na roke dobile številko s peresom. Nevednice smo mislile, da si jih bomo z vodo izbrisale, a so se nam esesovke le smejale. Sama je postala številka 82911. Z ostalimi Breginjkami smo skozi okna gledale ljudi, ki so bili postrojeni v vrste. Še prekmalu smo izvedele, da so bili to apeli. Naše sobe so bile velike 2 kvadratna metra, v vsaki pa se nas je gnetlo po 10. Bile smo obgrizene zaradi stenic, česar pa tedaj nismo vedele. Zato je vsaka hotela spati na sredini. Najprej smo jokale, a so se solze kmalu posušile. Večkrat smo tudi slišale nemške besede 'los, šnel in banditen'.« Dani se je spomnila, da so jedle le bore malo, da pa so morale imeti okrog pasu s trakom privezani skledo in žlico, sicer hrane nisi dobil. Morale so z golimi rokami prenašati opeko, tudi ko je bilo hudo mraz. Med delom so morale poslušati pesem Rozamunda. Tako so se jim krvniki dodatno posmehovali. In bile so polne uši, kot pravi Dani, so imele »gvantarce«, ki so se pojavile pod obleko, niso pa jih imele v laseh. Spomnila se je tudi, da so čez noč izginili otroci in starejši. V bližini njene barake s številko 25 je zelo smrdelo, saj so bili tam krematoriji. In vsi so vedeli, kaj se je dogajalo v njih. Tam so imeli tudi zdresirane pse, saj so taboriščnice morale ponoviti, kar je naredila ta žival. Kaznovali so jih že zaradi malenkosti. Morale so se sleči in se uleči na bodeč pesek, kot je to storil pes. Slednji so jih tudi večkrat ogrizli. Preostale so morale gledati take prizore v opozorilo, da se ne smejo upirati. »Tudi zbolela sem,« je povedala Dani, »imela sem krvavo grižo.« Zelo je pazila, da je ne bi nihče odkril. In najbolj srečna je bila, ko so se približevali Rusi. Taboriščnice so tedaj odkrile skladišče in v njem ameriške pakete s hrano. Veliko žensk je tedaj umrlo, ker so se preveč najedle. Njej kljub lakoti ni bilo do hrane, hotela je le domov. Osvobodili so jo 1. 5. 1945, domov pa je prišla 1. 9. 1945. Seveda je morala čakati na popravljene železniške proge, obvezno karanteno in dokumente. A spomin na lepo oblečene krute paznice, na umazana in vedno polna stranišča, na lakoto, »ko smo imele trebuh v hrbtu«, ter hudo žejo je še vedno živ. PRIČEVANJA PREŽIVELIH V KNJIGAH Veliko je ustnih pričevanj še živečih ljudi, mnoga pa so zapisana v knjigah kot spomini, v obliki intervjuja ali pa so to literarne zgodbe. Kot spomin, predvsem pa opomin nam vsem, naj spoštujemo njihovo preteklost, v katero so bili potisnjeni in ki jih je tako kruto zaznamovala ter jim spremenila nadaljnje življenje. Angela Vode v III. knjigi zbranih del Spomin in pozaba spregovori o svojem trpljenju v Ravensbrücku. Zdelo se ji je, da drvi v pekel. »Imam občutek, da ne spadam v to dobo, kjer je prostora za vse, le za človeka s srcem in dušo ne ...«.1 Vedno se je spraševala, kakšna je bila krivda vseh teh žensk, ki so strahotno trpele, ki so jih tujci oropali vsega človeškega in jih strahotno ponižali, saj so postale le številke. Obtoževala je tudi nemške žene, da so bile tudi one zveri, ki so teptale človeško dostojanstvo zaprtih in z njimi ravnale slabše kot z živino: »Pozabile ste, da ste same žene in matere, saj ni bilo v vas niti sledu ženskosti in člo- 1 Vode, A. (2000). Spomin in pozaba, III. knjiga. Ljubljana: Krtina, str. 218. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 87 Po sledeh holokavsta večnosti. V vas je moralo zamreti sleherno čustvo materinstva.«2 Oropali so jih tudi najlepšega okrasa - las, ki so jih potrebovali za sestavine pri letalih. Bile so prezeble, lačne, žejne. A ko so hotele piti vodo v kopalnici, so jih grobo opozorili, da se od vode v taborišču dobi tifus. Slovenke so kmalu spoznale starešino barake blokovo ter štubovo, ki je skrbela za red v sobi. Bivanje v taborišču je bilo uničujoče fizično in moralno. Bile so kanalje in zavržene svinje, ki niso smele dobiti uši, saj so te prenašale tifus, za zdravljenje pa ni bilo nikakršnih sredstev. Angela Vode se je zavedla, da je izgubila svobodo, vendar je hotela živeti. Zato se je oklepala optimizma. V taborišču ni hotela umreti, saj je bila tam smrt strašnejša kot doma. Čeprav je čakala nanjo, ker je hudo zbolela. Zaradi mraza in prepiha je bila vedno prehlajena, zaradi bronhialnega katarja je kašljala, dobila pa je tudi črevesni katar, najnevarnejšo taboriščno bolezen, ki so se je težko rešili: »Kriva je bila predvsem hrana, nekoliko tudi voda, a svoj delež prispevajo tudi živci. Posebno hudo je bilo ponoči: ko sem šla ven, sem po dvakrat omedlela, predno sem prišla do stranišča. A zjutraj nisem smela ležati, marveč sem morala stati z drugimi v snegu in mrazu 'zbor'.«3 V bolnišnici je bila higiena svoje nasprotje, saj so bolnice dobile uši, če jih že niso imele, stenice in ščurki pa so jim delali družbo. Ni bilo toplomerov, obvez, zdravil, ker jih je osebje pokradlo zase, tudi za vojake. A kljub vsemu so bolnice občutile veliko srečo, če so lahko mirno ležale in niso vstajale ob pol štirih zjutraj ter stale v mrazu pri apelu. Sicer je, ko je za silo ozdravela, delala, in sicer je nakladala pesek na majhne vozičke ter jih odvažala na prostor, ki ga je bilo treba izsušiti. Težaškemu delu jo je iztrgala rojakinja Mara, ki ji je našla delo pletilje. Obrat je vodila zelo prostaška Nemka, ki je še posebej sovražila Slovenke. A nihče ni preprečil, da bi se jetnice različnih narodnosti ne družile in si pomagale med seboj. Čeprav A. Vode piše, da je tudi v taborišče prišla pomlad, je imela vedno občutek, da je bilo mračno, da ni bilo tako svetlih dni kot v domovini. A za jetnice je zasijal svetli žarek upanja, ko so 6. 6. 1944 zavezniki prišli do Pariza. In ponesrečeni atentat na Hitlerja jih je prepričal, da je tudi v Nemčiji vrelo. In čeprav so mnoge kljub nemogočim razmeram dočakale svobodo, so bili spomini na gorje še vedno živi. Zanjo je bil najbolj grozen apel. Bile so utrujene, premražene, lačne, premočene, posledice pa so kmalu občutile; zbolele so, kar ni bilo daleč od krematorija. Težko je bilo ostati človek, kar so dokazovale krute gestapovke - paznice, ko so jetnice pretepale in jih brcale s škornji. A človek, ki je bil teptan in ponižan, je preživel, čeprav je spoznal, kaj pomeni biti človek človeku volk. Kruto usodo istega taborišča je občutila tudi pokojna pisateljica Branka Jurca, kar je zapisala v treh kratkih zgodbah Pa ne bomo jedle, Maščevanje in Pot v svobodo, ki jih je zbrala v delu z naslovom Pot v svobodo. V njih je izpostavila tudi krute nadrejene, ki so imeli živalska imena in lastnosti, saj so se še posebej kruto izživljali nad kaznjenkami, a te so se jim uprle ter zahtevale svojo človečnost. V zgodbi Pa ne bomo jedle je izpostavljena skromna Poljakinja Siemensovega obrata, ki ji je kruta paznica Julika z jastrebovimi očmi odrezala skrbno počesane lase. Dekle si je namreč želelo, »da ne bi bila samo številka v težkih, lesenih coklah, v progasti obleki in z belo ruto na glavi«.4 Ostrižena je kljub razočaranju stisnila ustnice in ni jokala. Čeprav so bile ženske brezvoljne, so se vendar uprle, ko je paznica odkrila prevaro s ponarejenimi kuponi za hrano. Odločila se je, da bodo odtlej ženske dobile le polovico obroka: »Edino lakota jih bo strla, edino lakota je še sposobna, da jih prisili k ponižnosti, k skromnosti in pridnosti.«5 Slovenki pa sta sklenili, da bosta raje še bolj lačni kot sicer. A tri Belgijke, ki niso okusile še ničesar hudega v življenju, so klonile v posmeh lastnemu narodu; preostale so jih označile za stavkokaze. Če se je Juliki zazdelo, da je bila boj s tisočglavo kačo, ki je ni mogla streti, so se jetnice obrnile h krivi Herti, kočevski Nemki, ki je prosila milosti za golo življenje. V noveli Maščevanje je izpostavljena stiska blokove, Ukrajinke Vere, ki jo je pogoltnila Nemčija. Če je ženske niso ubogale, so jih dobile z bičem. Zato se jih je bala, rada pa bi odšla domov s prihajajočo sovjetsko vojsko. A lačne taboriščnice so vdrle v pazniško skladišče, kjer je bilo vsega v izobilju, predvsem čokolade, kruha, margarine, klobas, medu in marmelade. Vero so mrzlo gledale in je niso spustile naprej. Ona je vedela, da je osamljena; bila je na vrhu in je telebnila na tla. In ženske so se znesle nad njo, saj so jo kamenjale, ji pravile podlasica, ničvrednica, izdajalka. Tako so se ji maščevale kot tudi vsem gadom, »ki so nam pili kri«.6 2 Prav tam, str. 213. 3 Prav tam, str. 238. 4 Jurca, B. (2014). Pot v svobodo. Maribor: Litera, str. 139. 5 Prav tam, str. 151. 6 Prav tam, str. 175. 88 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo 7 Prav tam, str. 185. 8 Prav tam, str. 194. 9 Prav tam, str. 196. 10 Venezia, S. (2010). Sonderkommando: V peklu plinskih celic. Ljubljana: Modrijan, str. 11. 11 Prav tam, str. 56. Pot v svobodo pa je bila za vse jetnice sladka v istoimenski noveli, paznicam pa je nagnala strah v kosti, ko so se pijane bale za lastno življenje. Spoznale so, da jih interniranke ne ubogajo več, da niso več poslušne, same pa so bile popolnoma brez moči. Izpostavljena je paznica Žaba, kot jo imenuje pisateljica, ki ima debela bedra in mežikajoče, svinčene oči. Tu je tudi Peter, pes taborišča, ki je še utegnil postreči večerjo svojemu psu na belem krožniku z mesom in omako. Ironično je bilo, da ženske niso imele kaj jesti, njihovi nadrejeni pa so imeli živalske lastnosti; peščica razčlovečenih ljudi je torej vladala množici. Slednja pa se je hotela najesti do sitega. Čeprav so jih vojaki brcali, bili s puškinimi kopiti, celo streljali, so se ženske vrgle na zelenjavo kakor kobilice »in s polnimi usti so zadovoljno škilile po kruhu«.7 A niso se uspele vse najesti, morale so na pot, saj se je bližala odrešitev za trpine, pot pa je gorela pod nogami nekoč brezobzirnim. Slovenke so se zavedele bolečega dejstva, da bodo odšle po isti poti kot nekoč v trpljenje. Vzporedno s taboriščnicami so se umikali nemški vojaki, po cestah pa so pešačili tudi ranjenci z obvezami, berglami: »Bilo je mrzlo, aprilsko, nemško jutro.« Oberinka se je zavedela, da so jo »te ženske, vsa ta neštevilna čreda, vsa ta golazen, ki jo je v taborišču z lahkoto obvladovala«, prerasle.9 A tudi trpeče so vedele, da ne bodo nikoli več čreda. V novelah Branke Jurca je čutiti trpkost življenja v taborišču, kjer so trpele ženske vseh narodnosti, se med seboj tudi sprle, predvsem pa trpele ponižanje in degradacijo brezsrčnih. Zdi se, da je bilo vreme prava slika doživljanja trpečih, saj je bilo vedno mrzlo. Dež je pršel, vse je bilo vlažno. In vlekel je mrzel veter. In čeprav je tudi v taborišče prišla pomlad, se je dokončno oglasila, ko so ponižane za vedno odšle v svobodo. Svobodo je dočakal tudi Shlomo Venezia, avtor dela Sonderkommando, ki je napisano v obliki intervjuja z Beatrice Prasquier, mlado žensko, ki si želi, da teh krutih dogodkov ne bi pozabili. Je preživeli sonderkomando, ki je na smrt obsojenim deportirancem pomagal pri slačenju in jih je odpeljal v plinske celice, iz njih izvlekel trupla in jih prenesel do krematorija. Imel je samo 21 let. Bil je v Grčiji rojeni italijanski Jud, »ki je kot materni jezik ohranil ladino, dialekt Judov iz Soluna, kjer je živel«.10 V Auschwitz-Birkenau je prišel 11. 4. 1944. Kot 12-leten je moral pustiti šolo, se zaposliti in vzdrževati družino, saj je ostal brez očeta. Čeprav so bili doma zelo revni, jih je ščitil italijanski konzulat. A Nemci so deporti-rali najprej grške Jude, nato italijanske judovske družine. Starešine le-teh so se odločili, da bodo šli v Atene, ker bodo tako blizu svojih tovarn; tako so si podpisali smrtno obsodbo. 8. 9. 1943 je bilo konec zavezništva med Nemčijo in Italijo. G. Venezia in njegov brat sta se pridružila odporniškemu gibanju, a konec marca 1944 sta postala ujetnika sinagoge in še s svojima dvema bratrancema pristala v zaporu. S prvim konvojem se je avtor dela znašel v taborišču Auschwitz-Birkenau. Matere in sester ni videl nikoli več. Od 2500 Judov so v taborišče poslali 320 moških in 328 žensk, ostali so smrt dočakali v plinskih celicah. Ube-žal ni nihče, saj so bili povsod Nemci z mitraljezi in psi. Že takoj na začetku je bil na desni strani blok 24, kar pa je bil bordel za vojake in Nejude, ki so imeli privilegije. Ob oknih so slonele lepe ženske, Nejudinje, ki so se smejale. G. Venezia je verjel, da bo v taborišču le delal. Že zgodaj je spoznal, da je znanje jezikov življenjskega pomena, a ob ponovni selekciji je vedel, da si lahko obsojen na smrt že, če imaš nekoliko usahlo zadnjico. Moški so bili zelo porezani, saj krvniki niso imeli pene za britje. Tuširati so se morali z vrelo in ledeno vodo, sam pa je postal številka 182727. Kot interniranci niso več imeli črtastih oblačil, pač pa dezinficirana oblačila ujetnikov, ki so prišli pred njimi; ta so bila ponošena in raztrgana. Sam se je ponudil, da bo za dodaten kos kruha pomagal briti. Zelo so bili tudi lačni, a niso imeli menažk za tekočo hrano. Ker jim jih nihče ni dal, so jih umazane in zarjavele pobrali s tal. Morali pa so jih imeti vedno pri sebi, sicer so jim jih ukradli. Kapo njihove barake je bil Nejud oz. Poljak, ki je bil pravi izmeček. Sicer so bili kapi Nemci, Poljaki, Francozi, nemški kriminalci, ki niso končali v zaporu. V kasnejši enoti Sonderkommando so bili vsi ujetniki in kapo Judje. Večina je bila Poljakov, nekateri pa so bili iz držav Vzhodne Evrope. Za dvojno porcijo juhe je opravil dodatno delo - z drugimi jetniki je vlekel voz, na katerem so bila razpadajoča trupla tistih, ki so umrli v karanteni. Širil se je neznosen smrad, saj so trupla ležala in razpadala do 15 ali 20 dni: »Slišal sem, da so možje, ki so delali v krematoriju, dobili dodatne žlice in druge stvari, ki so v taborišču prišle prav.«11 Moral se je prilagoditi: 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 89 Po sledeh holokavsta za silo je govoril nemško, ker je na črno trgoval z vojaki, ter jidiš. Ker bi za hrano naredil vse, je bil razporejen v posebno komando Sonderkommando. Tam so veljala posebna pravila, saj so jih nadzorni esesovci pustili pri miru, ker so opravljali pomembno delo. Paznik Nizozemec, ki se je v SS vključil prostovoljno, saj je verjel v nemško doslednost in učinkovitost, je bil sicer zelo človeški, ni pa hotel opravljati nečloveškega dela, pač pa se je temu spretno izognil. Baraka, v kateri je živel g. Venezia, je bila obdana z bodečo žico in ograjena z zidom, kar jih je ločilo od drugih barak v moškem delu taborišča. Z drugimi ujetniki tako niso mogli komunicirati. A premestili so jih v krematorij, kjer so tudi spali. Najprej so okrog njega pulili travo in tako čistili teren. Vanj niso smeli pogledati. G. Venezia je to storil skrivaj, videl pa je nagrmadena trupla mladih. Morali so tudi sortirati oblačila, ki so ležala na tleh. Nemcem so morali odpreti loputo, ki je vodila v plinsko celico, da se je v njej znašel zyklon B. Ob tem suroveži nikoli niso nosili plinskih mask, ko so odvrgli smrtonosen prah. Sonderkomandi so občutili le grozo, ko so najprej slišali glasne krike in jok, po desetih ali dvajsetih minutah pa ni bilo slišati ničesar več. Ko pa so odstranjevali trupla, se je po prostoru širil kiselkast smrad. Ker se niso smela prilepiti na razbeljeno železo, so nosila polivali z vodo, sicer so morali mrtve spraskati z vilami in delo se je upočasnilo. Stene celic pa so prebelili z apnom, a tla so ostala mokra. To novih taboriščnikov ni motilo, saj so verjeli, da se bodo tuširali. Tudi v jarke so morali prenesti trupla, kjer je gorel ogenj in ni smel nikdar ugasniti. Pepel so zmetali v reko, zdrobili pa so tudi medenične kosti, ki so slabo gorele. Shlomo Venezia se je zavedel, da je postal avtomat, ki je le ubogal ukaze. Angel smrti, esesovec Moll, pa je dokazal, kaj lahko vojna naredi iz človeka, saj je hladnokrvno večkrat ustrelil tistega, ki je nosil trupla in obnemogel, prej pa ga je še prebičal. Pisec spominov pa ga je moral še sleči, saj so oblačila pripadala tretjemu rajhu. Vedel pa je, da je imel mrtvi več sreče, kot so jo imeli živi, ker mu ni bilo več potrebno prenašati pekla na zemlji in gledati človeške krutosti. Grozljivo je bilo dejstvo, da so selekcije potekale ob najpomembnejših judovskih praznikih. In ko so ljudje obležali na tleh brez življenja, so jih imenovali muslimani, saj je bil njihov položaj podoben muslimanom pri molitvi. Čeprav so sonderkomandi opravljali svoje delo in postali celo roboti, so nekoč pripravili upor, ki pa se je žal izjalovil. Nekateri ujetniki so jim zavidali, drugi so jih krivili za vse hudo. A g. Venezia v knjigi spominov pravi, da bi takoj menjal z drugimi ujetniki, čeprav bi trpel. Nikoli pa ni razmišljal o pobegu; poljsko ni znal, bal se je, da bi ga kmetje zato izdali. Tega ni storil niti potem, ko so morali uničiti krematorije. In januarja pred osvoboditvijo se je neopazno priključil jetnikom, ki so zapuščali taborišče. Nikomur ni povedal, da je bil sonderkomandovec, saj se je zavedal, da bi ga takoj ubili. Najprej je pristal v Mauthausnu, kjer je dobil železno zapestnico s ploščico in številko 118554, nato je v taborišču Melk delal 8 ur na gradbišču avstrijskih civilistov, gradil pa je tudi gorske predore. Premestili so ga tudi v Ebensee, manjše taborišče v sklopu Mauthausna. Takrat si je posteljo delil z Rusom, ki je močno kašljal. In tudi sam je po osvoboditvi hudo zbolel za tuberkulozo. Tedaj so tudi gradili gorske predore, a so vrtali v skalo in bili vedno mokri. Američani so že bombardirali železniško postajo, ujetniki pa so obnavljali železniške tire. Spoznal je, da je vojna skrhala tudi solidarnost med ujetniki, upravnik z oficirji pa je zapustil taborišče, saj jim je gorelo pod nogami. G. Venezia se je v svobodi, ki je prišla 6. 5. 1945, počasi privajal na hrano, v taborišču Ebensee pa je ostal še 2 meseca, saj ni imel kam. Zaradi bolezni je pristal najprej v bolnišnici v Vidmu, kasneje je bil v sanatoriju, nato je odšel v bolnišnico v Meran. V zdravstvenih ustanovah je tako preživel še 7 let. Obiskoval je tečaj angleščine in spoznal svojo bodočo ženo, s katero imata 3 sinove. 47 let po osvoboditvi je zopet pripovedoval svojo zgodbo, saj ga prej ljudje niso hoteli poslušati. Družini ni hotel pripovedovati, saj je menil, da ne more biti običajni oče, ker je taborišče v njem ubilo življenje. KAKO SO MLADI PODOŽIVELI PREBRANO Ko so dijaki 2., 3. in 4. letnika smeri Tehnik računalništva v govornih vajah predstavili prebrano delo, se je mnogim zdelo nepojmljivo dejstvo, da so morali sonderkomandi iz 90 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo plinskih celic odstranjevati trupla. Imeli so mastne in umazane roke, zato so si pomagali z berglami. Dijaki 4. letnika so si bili edini: »Grozljivo je, kako so ljudje trpeli. Nekaterim so oči izstopile iz očesnih votlin, drugi so krvaveli iz delov telesa, bili celo pokriti z lastnimi iztrebki oz. iztrebki drugih. Jasno je, da so si želeli priti do zraka, zato so plezali po drugih in stisnili šibkejše. Verjamemo, da se g. Venezia na začetku ni mogel dotakniti kruha, saj so njegove roke smrdele po smrti, a kasneje se je navadil tudi na to. Ne predstavljamo si, da bi mi morali početi isto. To so res neverjetni podatki, a so resnični.« Dijaki 2. letnika so obsodili nadzornika celice, saj je obsojene na smrt še dodatno strašil, ko je prižigal in ugašal luč: »Pa saj so bili deportiranci že tako psihično uničeni, imeli so uši, vedeli so tudi, da jih ne čaka nič dobrega.« Dijakom 3. letnika pa se je zdelo grozljivo dejstvo, da je g. Venezii ostala koža mrtvega na rokah, ko se je zmehčala ob okvari v krematorijskem dimniku. Dodali so še, da se ne morejo vživeti v vlogo sonderkomanda, ki je moral držati glavo tistemu, ki ga je Nemec ubil. Če ga je ob tem poškropila kri, je tvegal svoje življenje. »A zakaj ni kdo pobegnil?« so se spraševali posamezniki ob govornih vajah. Pripovedovalci so odgovarjali, da je nekaterim ujetnikom sicer uspelo pobegniti, a ko so pripovedovali o grozotah, jim ni nihče verjel, saj so vsi drugi le hoteli dobiti vojno. »Pa tudi Nemci niso mogli tvegati, da bi kdo povedal o notranjosti plinskih celic. Sploh pa so taboriščnike obravnavali kot podgane.« Pripovedovalci govornih vaj v 2., 3., 4. letniku smeri Tehnik računalništva so izpostavili prizor, ko je umrla 2-mesečna dojenčica, ki se je dojila pri materi. Preživela je plinsko celico, a jo je paznik ustrelil, saj je pomenila dodatno in nepotrebno breme za taborišče. Ko sem kot profesorica slovenščine na strokovni šoli v 2., 3. in 4. letniku smeri Tehnik računalništva izpostavila vprašanje, ali je kdo vedel, kaj je nekoč pomenilo biti sonderko-mando, so skoraj vsi le zmajali z glavo. Povedali so, da so sicer vedeli, kaj so esesovci počeli z interniranci, da so z njimi ravnali brezčutno, saj so se prepričali, da izpolnjujejo ukaze tretjega rajha, a vloga sonderkomanda je po njihovem mnenju zapustila v človeku globoke sledi. Kaj lahko vojna naredi s človekom, so se prepričali ob poslušanju govornih vaj. Pripomnili so, da se sami sicer ne morejo vživeti v tiste dni, vedo pa, da je bilo neznosno hudo. Tisti, ki so imeli sorodnike v taborišču, so povedali, da so intervjuvani med pripovedovanjem pogosto utihnili, razmišljali in jokali. Tisti bralci, ki so predstavili delo taboriščnika Venezie, pa so izrazili svoje mnenje. Dijaku 4. letnika smeri Tehnik računalništva je bilo težko razumeti, kako so bili lahko stražarji v taborišču tako hladnokrvni ter brezbrižni, da so pobijali ljudi brez slabe vesti in zadržkov: »Verjetno zato ker so imeli oprane možgane in so verjeli nacistični propagandi o nemški superiornosti ter da je treba preostale 'podljudi' iztrebiti, da bo arijska rasa 'ostala čista'. Neki nemški častnik je pobijanje judov celo primerjal z iztrebljanjem podgan v kanalizaciji.« Dijak 3. letnika pa je zapisal: »Knjiga Sonderkommando mi je bila všeč, saj je napisana po resničnih dogodkih, ki jih je doživel avtor. Nazorno nam prikaže dogajanje znotraj taborišč, predvsem v krematorijih. Med prebiranjem si je težko predstavljati, da se je vse to dogajalo. Dela, ki so jih morali opravljati ljudje, so bila grozljiva. Sonderkomandi so bili vsak dan v stiku s smrtjo. Kot je večkrat omenil pisatelj, so postali avtomati, saj se niso več zavedali, kaj počnejo. Kot je omenjeno, se Venezia na začetku z rokami sploh ni mogel dotakniti hrane, saj je z njimi ves dan prijemal trupla. Med prebiranjem mi je bil najhujši zapis o tem, v kakšnem stanju so bili ljudje, ko so odprli vrata plinske celice. Tu se je pokazala krutost tega pobijanja, saj so se ljudje oklepali eden drugega in se borili, kdo bo dobil več zraka. Nato so jih morali ročno znositi iz celice v peč, kar pa je terjalo veliko energije. Najbolj grozno mi je bilo dejstvo, da so sonderkomandi morali tolažiti in miriti ljudi ob slačenju, preden so vstopili v plinsko celico. Ko se postaviš v kožo sonderkomandov, je to psihično obremenjujoče, saj so dobro vedeli, da vse čaka isti konec in da tolažba ni smiselna. Niti solza ni bilo. Verjetno zato, ker so bili vedno v stiku s smrtjo in so zaradi tega postali avtomati. To jih je nato zaznamovalo v življenju tudi po koncu vojne in osvoboditvi, saj so, kot je zapisano v knjigi, težko izražali svoja čustva. Menim, da bi tako knjigo moral prebrati vsakdo, saj nam pomaga razumeti preteklo zgodovino in strašne dogodke 2. svetovne vojne. Vendar pa danes ti dogodki vse bolj tonejo 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 91 Po sledeh holokavsta v pozabo, saj so se nekateri zapisi izgubili ali pa sploh niso zapisani. Zato so pričevanja preživelih ljudi še toliko bolj neprecenljiva. Spoštovanja vredno pa je že to, da ti ljudje delijo svoje izkušnje z nami, saj jim je zagotovo težko govoriti o trpljenju, ki so ga prestajali. Kot je zapisal tudi g. Venezia v knjigi, o tem ni govoril nikomur, saj nihče ni bil pripravljen poslušati. Zgodovina pa je pomembna tudi zato, ker se človek iz nje uči in zato ne ponavlja napak svojih prednikov.« Dijak 3. letnika pa je dodal: »Ta knjiga je bila prva knjiga o holokavstu, ki sem jo prebral. Zdaj bolje razumem muke, ki so jih ti nedolžni ljudje doživljali. To je bil višek krutosti, ki jo človek lahko stori, in vsi ljudje, ki so živi zapustili taborišča, nikoli več niso bili enaki kot prej. Nemci, ki so hladnokrvno pobijali Jude, so morali čutiti neizmerno sovraštvo do njih, kajti razumen človek tega ne bi mogel storiti. V tej knjigi so dogodki tako podrobno opisani, da lahko kar občutimo grozo ljudi, ki so bili tam ujeti. Najbolj me je pretresel dogodek ob Bunkerju II, ko so morali mrtve po globokem blatu nositi v jarke. Mladenič, ki ga je Moll kasneje ubil, je, kot kaže, povsem izgubil razum in ni bil več del tega sveta, ker ga je vse dogajanje psihično uničilo. Zelo žalostno je, da so ljudje, ki so jih Nemci zaplinili, mislili, da se bodo le stuširali, vendar so v strašnih mukah umrli. Kruto je tudi, da so otroke obravnavali enako kot odrasle in niso pokazali niti kančka sočutja. G. Venezia pravi, da mu je bilo najbolj mučno spodbujati ljudi, ki so bili slabotni in so jih s tovornjaki pripeljali z vlaka. Kmalu so odšli v smrt, saj ko so jih pripeljali v krematorij, jih je esesovec hladnokrvno enega za drugim postrelil. G. Venezia je imel res veliko sreče, da v taborišču ni umrl, saj je kar nekajkrat za las ušel smrti. Knjiga mi je bila zelo zanimiva in je ni bilo težko brati, pa tudi risbe, ki so v njej, popestrijo dogajanje, da si lahko zamišljamo in vsaj malo dojamemo pretekle dogodke.« Dijak 2. letnika, ki je dogajanje v knjigi Sonderkommando predstavil zelo podrobno, je o delu menil: »Mislim, da je prav, da o tem, kar se je dogajalo, pove nekdo, ki je to doživljal, saj pove drugače, kot povedo vsi zapiski in dokumenti. Velikokrat se, ko berem tako knjigo, poskušam postaviti v kožo vpletenih zato, da jo bolje doživljam. G. Venezia se mi je zdel zelo premišljen in je vedel, kaj dela; hotel je preživeti in to je tudi naredil. V vsaki situaciji je znal reagirati tako, da je bilo zanj bolje. S svojim znanjem jezikov je marsikomu pomagal, čeprav jih ni znal popolno, se je pa vsaj nekako sporazumeval. Za svoje sorodnike je hotel poskrbeti, da bodo na varnem, in za brata mu je to tudi uspelo, saj ga je premestil v krematorij, kjer je delal tudi sam. Kakor sem rekel, vedel je, kaj počne. Upam pa, da bo ta knjiga opomin in da se bomo spominjali tega, da ne bomo taki oz. tega ne bomo ponovili. Ne naredi drugemu tistega, česar ne želiš, da bi on naredil tebi! Zgodovinskih knjig sem prebral že kar nekaj, a vendar se najbolje spomnim dela Satan, njegovo delo in smrt, ki ga je napisal Tone Ferenc. V njej sem se prvič srečal s podrobnim opisom, kaj se je dogajalo v vseh največjih taboriščih. Takrat sem prvič izvedel številke, ki si jih nisem mogel predstavljati... koliko Judov je umrlo na en dan ... številke se vlečejo v več 100.000. Tega si res nisem predstavljal. Knjiga govori tudi o Chri-stianu Wirthu, ki je bil šef treh taborišč in je od veselja tudi sam skakal od trupla do trupla in mrtvim pulil zlate zobe, ki jih je hranil v konzervi za fižol. Ko jo je napolnil, je rekel: 'To je samo od prejšnjega tedna!' Včasih se vprašam, ali je bila vojna potrebna in ali smo se iz nje kaj naučili... Mislim, da se nismo ničesar naučili...« MEDPREDMETNA POVEZAVA IN UČNI CILJI (SKLEP) Šolska predmeta slovenščina in zgodovina se pri pouku dopolnjujeta. Dijaki pri zgodovini sledijo zgodovinskemu dogajanju druge svetovne vojne, vzrokom za njen nastanek, širjenju po Evropi ter njenim posledicam, ki niso zajele samo Judov, pač pa vse nearijce. Čeprav težko, a vseeno skušajo razumeti, kako se lahko ljudje podredijo in sledijo nekomu, ki se ima za večvrednega, kako lahko verjamejo, da so ljudje drugega prepričanja, nacionalnosti ter jezika zanj popolnoma nič. Skušajo razumeti pomen nacizma, kako je obvladoval posameznike, kako jih je popolnoma osvojil. Vedo, da je bil nacizem resna grožnja, predvsem pa nevarnost za širšo Evropo. Vedo, da je druga svetovna vojna popolnoma spremenila svet in ljudi, da jih je zaznamovala, da je postala njihovo življenje. Seznanijo se s trpljenjem v mnogih taboriščih, v katerih so vladale nečloveške razmere, strahotno 92 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Primeri dobre prakse za srednjo šolo trpljenje pa so ustvarili tisti, ki jim pojem človek ni pomenil ničesar. Usodne odločitve posameznika so zahtevale iztrebljanje nekega naroda. Številni nedolžni ljudje so končali v nacističnih taboriščih ne samo v Nemčiji in Avstriji, pač pa tudi na Poljskem, Češkem in v Italiji. Dijaki vedo, da so v teh deželah trpeli mnogi Slovenci, od katerih nekateri še živijo. Vedo tudi, kako velik vpliv so imeli mediji na javno razpoloženje ljudi, kakšna je bila njihova uporaba, predvsem pa zloraba. Mnogi poznajo Hitlerjeve in Churchillove govore. Razumejo tudi vzroke za številne žrtve med vojno ter poznajo razvoj odporniškega gibanja in njegovega vpliva na Slovence ter njegove povezave z zavezniki. Vedo, kako se je končala druga svetovna vojna in kako se je širil vpliv Sovjetske zveze v Evropi in na slovenskem ozemlju. Naštetim zgodovinskim ciljem dijaki sledijo pri pouku slovenščine s pomočjo govornih vaj ob prebranih delih o tistem času, ustnih pričevanjih še živečih sorodnikov, predvsem pa so se nekateri skušali vživeti v trpljenje mnogih v taboriščih, tako da so obiskali taborišči Auschwitz I in II oz. Auschwitz-Birkenau. S pomočjo branja, poslušanja ter pogovora so razvijali veščini ustnega in pisnega sporočanja ter zmožnost estetskega doživljanja s pomočjo aktualizacije dogajanja. Tvorili so jasna, razumljiva ter pravopisno pravilna govorjena ter zapisana besedila. Ob tem so uporabljali tudi drugo materialno in slikovno gradivo. Ustvarili so ga tudi sami, saj so s fotografijami na kraju dogajanja dokumentirali ostaline zgodovine. Dela, ki so jih prebrali, niso bila izbrana samoiniciativno, pač pa sem jim jih svetovala kot profesorica slovenščine z željo, da jim podrobneje odstrejo dogajanje v preteklosti. Zato sem izbrala slovensko pisateljico Branko Jurca, ki je preteklo dogajanje popisala v obliki kratkih zgodb, ter tujega avtorja Shloma Venezio, ki je v pogovoru s pomočjo francoske avtorice dijakom odstrl neznani svet dela sonderkomandov, o katerih se ne govori. Sama sem dodala tudi slovensko avtorico Angelo Vode, da bi jim še dodatno osvetlila dogajanje v taboriščih. Avtentična pričevanja v prebranih delih so jih tako spodbudila, da so spregovorili tudi o svojih sorodnikih. Literarna besedila in ustna pričevanja so tako umeščali v čas in prostor. Razumeli so pomen slovenske in evropske literature v slovenskem in evropskem prostoru. V izraženem mnenju pa so izpostavili svoje vedenje in občutja o prebranem ter ustnih pričevanjih in prostoru, kjer so se dogajala grozodejstva. Čeprav so izrazili svoje mnenje, so sprejeli tudi mnenje sošolcev ter tako razvijali zmožnost kritičnega pogovora pri pouku oz. v šolskem prostoru. VIRI IN LITERATURA Jurca, B. (2014). Pot v svobodo. Maribor: Litera. Katalog znanja. Slovenščina (2010). Srednje strokovno izobraževanje. Katalog znanja. Zgodovina (2007). Srednje strokovno izobraževanje. Venezia, S. (2010). Sonderkommando: V peklu plinskih celic. Ljubljana: Modrijan. Vode, A. (2000). Spomin in pozaba, III. knjiga. Ljubljana: Krtina. POVZETEK_ V šolskem letu 2013/2014 sem pri pouku slovenščine dijakom strokovne šole skušala osvetliti dogodke ob trpljenju v taboriščih z literarnimi in avtobiografskimi deli slovenskih in tujih avtorjev ter neposrednim obiskom kraja dogajanja nečloveškega trpljenja. Svoje vedenje o temnem delu preteklosti so tako z branjem povezali z že usvojenim znanjem pri pouku zgodovine, ki so ga nadgradili z usvojitvijo novih pojmov, npr. kdo so bili son-derkomandi ter kakšna je bila njihova vloga med vojno. Pomagali so si tudi z ustnim pričevanjem še živečih prič, kar je pripomoglo h kritičnemu razmišljanju o tistih dneh. V govornih vajah so tako pripovedovalci predstavili dogajanje v taboriščih Auschwitz I in II, ob tem pa spodbudili svoje sošolce, da so se aktivno vključili v pogovor. Njihovo vedenje ter zapisi so postali dragoceni za profesorici slovenščine in zgodovine, ker sta se šolska predmeta tako medpredmetno dopolnila. 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 93 PRIROČNIK ANIMIRAJMO! Brezplačna publikacija v elektronski obliki je objavljena v Digitalni bralnici Zavoda RS za šolstvo. Dostopno na http://www.zrss.si/zalozba/digitalna-bralnica/ podrobno?publikacija=127. Konec marca 2016 je pri založbi Zavoda RS za šolstvo izšel e-priročnik Animirajmo! Animirani film v vrtcu in šoli. Avtorji, domači filmski strokovnjaki in filmski ustvarjalci, so priročnik zasnovali tudi na pobudo pedagogov, ki so opozarjali na nujno potrebno izobraževanje za samostojno delovanje na področju animiranega filma. Animirani film se namreč vse pogosteje uporablja ne le kot umetniški izdelek, ampak tudi kot didaktični pripomoček. Zato je priročnik, ki prinaša smernice za usposobitev posameznika za samostojno ukvarjanje s filmom, namenjen predvsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju - vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem, mentorjem, izvajalcem obšolskih in zunajšolskih dejavnosti - pa tudi izvajalcem neformalnih izobraževanj in delavnic animiranega filma. Priročnik seznanja strokovne delavce najprej z animiranim filmom kot umetniško zvrstjo. Bralec sledi razvoju animiranega filma na Slovenskem, spozna osnove filmske govorice in njene zakonitosti ter posamezne značilnosti animiranega filma. Avtorji bralcem predstavijo, kako v predšolskem in osnovnošolskem programu različne tehnike animiranega filma pokrivajo likovna področja, zaradi izjemne razlagalne vrednosti pa lahko animirani film univerzalno pojasnjuje tudi zahtevnejše koncepte in vsebine na najrazličnejših področjih ter medpredmetno povezuje. Animirani film je primeren tudi za obravnavo v srednji šoli. Dijaki lahko pri ustvarjanju animiranega filma povezujejo različna predmetna področja - od pisanja scenarija (slovenščina) do zasnove likov in ozadja (likovna umetnost), realizacije (likovna umetnost in računalništvo) in zvočnega opremljanja (glasba), pri tem pa razvijajo timsko delo. Učitelj lahko animirani film kot didaktični pripomoček uporabi pri določenih vsebinah svojega predmeta, lahko pa izkoristi možnost medpredmetnega povezovanja in sodeluje s kolegi drugih predmetov. Ena od možnosti obravnave je tudi vključitev filma v dan dejavnosti v osnovni šoli (kulturni, naravoslovni, tehniški), v srednji šoli je obravnavo filma mogoče vključiti v projektne dneve v sklopu obveznih izbirnih vsebin ali pa v obliki krožka. Tudi pri zgodovini je animirani film uporaben didaktični pripomoček. Filmi z zgodovinsko tematiko so privlačni za otroke, saj jim nazorno približajo duha nekega obdobja. Animiranega filma se lahko učenci in dijaki lotijo tudi sami, pri tem bodo poglobili zgodovinsko znanje, odlična pa je tudi povezava z drugimi predmeti - slovenščino (pripovedovanje zgodbe), geografijo, sociologijo itn. Delavnice, predstavljene v priročniku, vključujejo različne pedagoške pristope, na primer praktično delo, problemski pristop, študijo primerov, zasnovo zgodbe, pripravo zgodborisa, ustvarjanje posameznih filmskih elementov (ozadje, liki, montaža ...). Predstavljene so različne tehnike, pri vsaki delavnici je za lažje načrtovanje dela naveden čas izvedbe. 94 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 Poročila Delavnice utrjujejo znanja, ki so jih učenci in dijaki pridobili na drugih področjih ali pri posameznih predmetih, poljubno jih povežemo tudi z drugimi predmeti in področji (kroskurikularno oziroma medpredmetno povezovanje). Označene so s težavnostnimi stopnjami, tako da jih lahko izvaja tudi pedagog, ki je pri animiranem filmu še začetnik, ter s starostno stopnjo otrok. V posebnem poglavju so izpostavljene še smernice za pogovor ob izbranih animiranih filmih. Avtorji so si prizadevali vzpostaviti tudi strokovno izrazoslovje in tako so mnogim izrazom premišljeno poiskali slovenske ustreznice. Priročniku je na koncu dodan slovarček z jedrnatimi opisi ključnega filmskega izrazoslovja. Pedagogi oziroma mentorji bodo v priročniku našli še spletna mesta, na katerih so dostopna reprezentativna dela slovenskih organizacij in javnih zavodov, ki se ukvarjajo z animiranim filmom, organizacijo delavnic ipd., ter predstavitve organizacij, ki izvajajo filmsko-vzgojne programe na področju animiranega filma, in festivalov, na katerih animirane filme predvajajo. Magda Stražišar 2016 I Zgodovina v šoli 3-4 95 Abstracts Tina Štupar SUMMER OF 1991 "ON THE FARM": REACTIONS TO SLOVENIA'S ATTAINMENT OF INDEPENDENCE IN THE KMEČKI GLAS NEWSPAPER IN LIGHT OF CURRENT EVENTS, FARMING, AND THE AGRARIAN POLICY, AND THE USE OF THE NEWSPAPER IN SECONDARY SCHOOL HISTORY LESSONS The use of written sources, especially newspaper articles, can be a very exciting and dynamic method for teachers to use in class. Because a newspaper is a very direct source and shows what really happened, it also leaves room for interpretation and creating one's own knowledge. In that way it follows the constructivist paradigm. A newspaper is a documentary written source, which must be adapted for use in lessons. The choice of material is crucial, since only appropriately selected newspaper articles can encourage children to work and provide them with an interesting learning method. During lessons, we can study a single article from different perspectives or discuss several articles with similar topics. Before working with newspaper articles, students must be familiarised with the historical circumstances and possess sufficient knowledge about the studied topic. The method of working with newspapers is shown on the example of working with the Kmečki glas newspaper, which has been catering to farmers ever since its first issue in 1943. It was used to consolidate the topic of Slovenia's attainment of independence. The lesson thus consists of introductory motivation; the main part, during which students work independently in groups and then report on the obtained results; and the conclusion, during which the teacher uses the "if history" method to enable the students to unwind. With a proper approach, the method of working with newspapers can be an excellent and welcome addition to history lessons. Bojana Modrijančič Reščič LITERATURE AS A HISTORICAL SOURCE During Slovenian language lessons with students of a technical school in the 2013/2014 school year, I tried to shed light on events in concentration camps using literary and autobiographical works by Slovenian and foreign authors, and by visiting the actual place where such inhumane suffering occurred. Through reading, the students connected their knowledge about this dark era in history with what they had already learnt in history lessons; they built on this knowledge by learning new concepts, such as who sonderkommandos were and what their role was during the war. They made use of the oral testimonies of living witnesses, which helped them to think about that time critically. During their oral presentations, the narrators presented events in the Auschwitz I and II camps and encouraged their classmates to become actively involved in the discussion. Their knowledge and notes became valuable sources for the professors of Slovenian language and history, because they formed a cross-curricular link between the two school subjects. 96 Zgodovina v šoli 3-4 I 2016 IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Formativno spremljanje v podporo učenju Priročnik za učitelje in strokovne delavce 2016, ISBN 987-061-03-0347-3, format A4 12,40 € Ada Holcar Brunauer, Cvetka Bizjak, Marjeta Borstner, Janja Cotič Pajntar, Vineta Eržen, Mihaela Kerin, Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, Leonida Novak, Zora Rutar Ilc, Sonja Zajc, Nives Zore Priročnik obsega 7 zvezkov, zbranih v mapi. Priročnik združuje strokovna, znanstveno-raziskovalna in osebna spoznanja avtorjev - svetovalcev ter učiteljev praktikov, ki že vrsto let učinkovito uvajajo formativno spremljanje v svoje delo. Vsak zvezek priročnika vsebuje: ■ teoretični del, ki izpostavlja nekaj bistvenih značilnosti posameznega elementa formativnega spremljanja, ■ orodje za refleksijo, ki vodi učitelja v razmislek, kako uspešen je pri uvajanju formativnega spremljanja v svojo prakso, in ■ formativno spremljanje v praksi, z različnimi primeri, delovnimi listi ipd., ki jih učitelj ob določenih prilagoditvah lahko prenese na svoj predmet oz. področje. Formativno .5premljanje J* most med ln u*enjetn Zavod Republike ii Slovenije U za šolstvo Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 E zalozba@zrss.si S www.zrss.si IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO TAKSONOMIJA ZA UČENJE, POUČEVANJE IN VREDNOTENJE ZNANJA * Revidirana BLOOMova taksonomija izobraževalnih ciljev. * Utemeljitev taksonomije, predstavitev takso nomske preglednice in prikaz uporabe taksonomske preglednice v praksi. * Temeljni priročnik, neprecenljiv vir in orodje za vse, ki se na neposreden ali posreden način ukvarjajo z izobraževanjem, * Okvir, ki omogoča učiteljem organizirati učne cilje tako, da bodo lahko razumljivi in uresničljivi. Ta uSenia, PoUi "vrednote Avtorji; Lorin W. Anderson, David R. Krathwotit idr. Prevod: Sonja SentOČnik Cena: 34,50 € Avtorici: Alenka Kompare, Tanja Rupnik Vec Cena: 31,90 € KAKO SPODBUJATI RAZVOJ MIŠLJENJA Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja • Namenjeno osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem različnih predmetov ter bodočim pedagoškim delavcem. • Učitelju omogoča spodbujanje in razvoj kritičnega mišljenja, eksplicitne poučevalne pristope, miselne izzive in naloge za razvoj na različnih stopnjah izobraževanja od osnovne do srednje šole, • Podaja različna deklarativna in proceduralna znanja s področja kritičnega mišljenja, • Namenjeno tudi vsem, ki jih zanima področje kritičnega mišljenja in spodbujanje razvoja kritičnega misleca. BRALNE UČNE STRATEGIJE * Prenovljena in z novejšimi spoznanji dopolnjena izdaja s področja učenja, • Najpomembnejši in najbolj celovit pripomoček za razvijanje bralne in tudi zmožnosti samoregulacije učenja iz pisnih virov pri nas. Namenjeno pedagoškim delavcem v najširšem smislu: učiteljem na vseh stopnjah izobraževanja, študentom vseh pedagoških smeri in šolskim svetovalnim delavcem pri strokovni pomoči učencem z učnimi težavami. Avtorici: Sonja Pečjakf Ana Gradišar Cena: 35,00 € ¡NLjruČjrje &> i mvsd \ RCMJlHfkC »c MAni* Naročanje: po posli (Zavod RS za šolstvo, Poljanska o. 28,1000 Ljubljana}, faksu (01/3005-199), elektronski pošti (zalozba@zrss.si) ali na spletni strani (http://wvzw.zrss.si).