Gospodarske stvari. Žetev o pravem času. Navadno naši poljedelci predolgo čakajo z žetvijo. Le kadar je že zrno poljskih pridelkov do cela trdo, kadar je že zrelo, prezrelo, tedaj se šele odločijo za žetev. Tako ravnanje ie v marsikaterem oziru za pridelke škodljivo. Nočemo omenjati, da se pri velikih posestvih žetev s tem zavleče do časa, ko je vse žito že prezrlo in ko se vsled tega veliko zrnja pri žetvi raztrosi in omlati. Največjega pomena \e to, da ima prezrelo zrnje jako malo moke v sebi, a mnogo luščine za otrobe. Kdor torej čaka in čaka z žetvijo, da ni vse popolnoma dozorelo, imel bo mnogo otrobov, toda malo moke. Najprimernejši čas za žetev se imenuje, kadar je žito dorumenelo. Sok v zelenem zrnu se takrat strdi in trdi sok občutiš, kakor bi imel vosek med prsti. Poraniti je tudi treba, da pri zrelosti poljskih pridelkov ni treba paziti na bilke ampak na klasje. Vsako žito začne zoreti pri klasu, in bolano je ono žito, ki zori najprej v bilki. Seveda ni treba čakati z žetvijo, ako začnejo zoreti bilke. Kajti potem klasje iz debla ne more več dobiti nobene redilne moči, in najboljše je, ako se setev požanje. Nekatere žitne vrste Se kažejo posebna znamenja, kadar so za žetev zrele. Pri pSenici in ovsu se opazi to znamenje na klasu in na bilki kake tri prste od klasa navzdol. Ako sta klas in zgornji del bilke postala slamnato-rumena, ako je ovsovo klasje postalo trdo, a pSenično bodeče, ako bilka v zgornjem delu nima nobenega mokrega soka več v sebi, je znamenje, da sta pšenica in oves zrela. Kadar se je pšenično klasje že sklonilo proti zemlji, je brezdvomno pšenica že preveč dozorela. Ječmen je zrel, kadar imata bilka in klas jednako rumeno barvo in kadar sta postala trda, le težko ganljiva. Ječmen, ki se priklanja in odklanja vsaki sapici, ni Se popolnoma zrel. To so le nekateri migljaji poljedelcem gledč žetve. Ne škodilo, ampak koristilo jira bo, ako se bodo po njih ravnalf. Znižana cena smodnika. Dopisnik iz ljutomerskih goric je v zadnji Stevilki Vašega lista stavil javno vpraSanje, kje se dobi smodnik, kateremu je c. in kr. vojno ministerstvo dovolilo znižano ceno. Na to vprašanje podajamo sedaj odgovor. C. in kr. vojno ministerstvo je res dovolilo, da oddaje topničarsko skladiSče v Gradcu smodnik po znižani ceni, klg. za 38 kr. A stavilo je pogoje. Vzeti se mora najmanj 25 klg. Smodnik se sme rabiti samo za streljanje proti toči, in okrajni zastopi in občinski uradi morajo strogo paziti, da se ne uporablja v druge namene. Naročiti se mora pri štajarskem deželnem odboru potom okrajnega zastopa ali občinskega odbora. Kdor torej hoče imeti smodnik za streljanje proti toči, naj pri obCinskem ali okrajnem odboru naznani, koliko ga želi in naj položi že denar. Občinski odbor ali okrajni zastop pošlje potem naročilo na deželni odbor, kjer se bo vse potrebno ukrenilo, da naročnik dobi svoje blago. Pozabiti pa se ne sme pri naročilu izrecno dostaviti, da se bo smodnik rabil le za streljanje proti toči. Sejmi. Dne 4. julija v Vojniku, Rečici, Podplatu, Vidmu, Vuzenici, Mariboru (levi breg). Dne 5. v Radgoni. Dne 6. v LuCah, Imenem, Spielfeldu. Dne 7. v Brežicah. Dne 8. v Hajdinju, Pišecah, Št. Emi pri Šmarju, Št. Juriju ob Pesnici.