LAS

list slovenskih delavcev y Ameriki*
TELEFON: CHelsea a—1242
No. 182. — Stev. 182.
Entered as Second Clasi Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3,
1879.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 5, 1936—SREDA, 5. AVGUSTA, 1936
TELEFON: CHelsea 3—1242
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
SPANSKA VLADA ZAPLENJA CERKVENO LASTNINO
ČASTNIKI NEMŠKIH BOJNIH LADJI SO SE IZKRCALI V MAROKU IN OBISKALI GENERALA FRANCA
Španska vlada je zaplenila več milijonov v gotovini in bondih. — Skof je bil vržen v ječo. — Vlada zasedla vse avtomobile. — Francija pripravljena zalagati Špansko z orožjem. — Vroči bo ji za posest Madrida. — Ruske demonstracije.
MADRID, Španska, 4. avgusta. — Vladni vojaki so pričeli vlamljati v skrivne prostore samostanov in cerkva ter so se polastili denarja v gotovini in v državnih bondih za več milijonov dolarjev.
Istotako je vlada vzela vse avtomobile dežele in jih porablja za prevažanje vojaštva in vojnega materijala.
Medtem pa se vladne čete severno od Madrida obupno bore proti fašistom, da ubranijo glavno mesto. Varnost Madrida je tako dvomljiva, da je ameriški poslanik pozval še ostale Am)erikance, da takoj odpotujejo v Valencio, do koder je železnica še odprta. Toda le malo jih je odpotovalo in 74 Amerikancev se še vedno nahaja v poslaništvu.
Fašisti so v ponedeljek naznanili, da se bliža konec državljanske vojne, ko je pri Buitrago, 40 milj severno od Madrida 1000 vladnih vojkov prešlo na stran upornikov.
Tretji teden državljanske vojne so vladni letalci bombardirali fašistične utrjene postojanke na polotoku in na Balearskih otokih.
V	samostanih so vladni vojaki zaplenili denarja in bondov v vrednosti 22,700,000 peset (to je
$3,098,750). V Ge roni so v škofijski palači dobili vrednosti nad 1,000,000 peset ($136,500). Škofova sestra je imela pri sebih skritih 8,000,000 peset ($1,092,000). Skof in njegovi sorodniki so bili poslani v ječo, cerkev pa je bila spremenjena v ječo.
V	Guadarrama pogorju se bijejo vroči boji za posest Madrida. V Toledi uporniki še vedno drže Alcatras vojaško akademijo, toda konjski hlevi so zgoreli. Položaj v Toledi je obupen.
PARIZ, Francija, 4. avgusta. — Francija je pripravljena pošiljati španskim vladnim četam orožje, ako Anglija in Italija naglo ne sprejmeta njenega predloga, da vse tr: države razglase nevtralnost v španski državljanski vojni.
Francija -se ne čuti vezane, da bi odklonila španska naročila vojnega materijala, toda bi rajšk sklenila z državami sporazum, da nobena država ne zalaga z orožjem niti španskih vladnih čet, niti upornikov.
TANGIER, Maroko, 4. avgusta. — Častniki nemške bojne ladje Deutschland in rušilca Luchs so se izkrcali v Ceuti v španskem Maroku ter so obiskali poveljnika španskih upornih čet generala Francisco Franco.
MOSKVA, Rusija, 4. avgusta. — Sovjetska u-nija, četudi ne uradno^ se je postavila na stran španske "oblegane" vlade z velikimi demonstracijami delavcev na Rdečem trgu.
Na Rdečem trgu se je zbralo nad 100,000 delavcev ter so izrekli svojo solidarnost do "španskih delavcev, ki branijo demokratično svobodo proti fašističnim nazadnjakom." Sklenili so, da bodo dali sparyskim delavcem gmotno pomoč. Drugi delavci, za katere na Rdečem trgu ni bilo prostora, so zborovali po parkih po celem mestu.
Strokovna unija je sklenila, da bodo delavci darovali za svoje španske tovariše po pol odstotka svoje mesečne plače. Na ta način bo nabranih okolr 200,000,000 rabljev«	| '
A. F. L bo danes odločila glede Johna L. Lewisa
ROOSEVELT OBISKUJE KRAJE SUŠE
Pospešil je odpomoč farmer jem. — Predsednik odobril načrt za predsedniško kampanjo.
HYDE PARK, N. Y., 4. avg. — Predsednik Roosevelt je odobril načrt narodnega demokratskega odbora za letošnjo predsedniško kampanjo. Po dveur-iii konferenci, pri kateri so bili navzoči člani odbora in vi soki uradniki, je izjavil predsednik demokratskega odbora James A. Farley, časnikarskim poročevalcem:
"Poročal sem, da smo pri prarvljeni od sedaj pa do novembra voditi agresivno kampanjo. Izgubili ne bomo nobenega časa. Pripravljeni smo takoj pričeti."
Predsednikov tajnik Stephen T. Ea-rle je rekel, da se je predsednik eno uro razgovarjal s poljedelskim tajnikom Wal-laceoin in Chester Davisom glede suše in da je sklenil, da bo prepotoval kraje suše in bo skribel, da bodo farmerji čim prej dobili pomoč. Earle je rekel, da bo predsednik svoje nameravano potovanje po državah Ohio, Pennsylvania, New-York in Connecticut, kjer namerava vlada zgraditi jezove proti poplavam, za nekaj časa preložil.
Predsednik bo v nedeljo odpotoval v Washington, kjer bo ostal nekaj dni, predno odpotuje proti zapadu. Na 'vprašanje, ako bo predsednik na svojem potovanju imel kak političen govor, je Earle odvrnil, da to sedaj še ni v njegovem načrtu in da je potovanje po krajih suše nepolitično.
•Poljedelski tajnik Wallace ie rekel, da je prišel v Hyde Park samo v namenu, da s predsednikom razpravlja o suši, ne pa o političnih zadevali.
Wallace je poleg tega rekel, da je predsednik naročil, da so ' mu v Washington« predloženi vsi načrti za preprečenje suše.
LIGA NARODOV NAJ VZDRŽUJE ARMADO
Paul - Boncour zahteva mednarodno izvrsevalno oblast. — V srcih ne živi volja za mir.
BLOIS, Francija, 4. avgusta. — V svojem govoru pred 5000 kanadskimi veterani iz svetovne vojne je bivši ministrski predsednik Joseph Paul Boneour na banketu, ki ga je priredila oblast mesta Blois i-nozemskim veteranom, izjavil, da mednarodna pravica zahteva, da je ustanovljena mednarodna izvrševalna oblast in da je prazno govorjenje, ako kličemo po miru, ako ga postavno ne zasidramo.
Da tako ne more iti, je bilo že dovolj dokazano. Ne da bi v tehniki bilo kaj napačnega, tudi ne obstoje materijalne nezmožnosti. Samo v srcih ne živi volja, da bi bil postavljen mir.
Kot je rekel Paul - Boncour. se je Francija zaman trudila za načrt, ki ga je že mnogokrat predložila pri mednarod -i)ill zborovanjih.
'Mednarodna razsodišča ne bodo nikdar dosegla, dokler ni postavljena mednarodna vojaška sila, ali pa saj mednarodna organizacija na podlagi medsebojne pomoči, kakor določajo pravila Lige narodo-v In edino Liga narodov bi inogla izvesti sankcije.
KONVENCIJA PROGRESIVNE STRANKE
VOJNO STANJEV ATENAH
ATENE, Grška, 4. avgusta. — Grška vlada je danes proglasila obsedno stanje in razpustila parlament. To se ji je zdelo potrebno, ker je prišla na sled komunistični zaroti.
Radikalne strokovne organizacije so proglasile enodnevni generalni štrajk, ki bi se imel začeti danes opolnoči, v protest proti novi postavi, katera določa minimalne plače in prisilno poravnavo v vseh sporah med delavci in delodajalci.
WASHINGTON, D. C., 4. avgusta. — WLsconsinski senator La Follette je izjavil danes, da se bo vršila namerava na narodna konvencija progre-sivcev koncem avgusta ali zgodaj v septembru v Chicago, Illinois.
VELIKE DEMONSTRACIJE V MARSEILLE
MARSEILLE, Francija, 3. avgusta. — Ker je družba povišala voznino na pouličnih železnici, je danes kakih tisoč delavcev vprizorilo demonstracije. Par voz poulične železnice so prevrnili ter poškodovali motorje "V osmih busih. Šest demonstrantov je policija a-retirala.

naročite na "glas
NARODA", največji slo venski dnevnik v ynfi DRŽAVAH.
NAPAD NA ŠPANSKO POSLANIŠTVO V MEHIKI
MEXICO CITY, Mehika, 3. avgusta. — Nocoj je bil z bombo porušen vhod v tukajšnje špansko poslaništvo. Vrgel jo je najbrž kak prijatelj španskih vstašev, toda policija doslej še ni mogla izslediti atentatorja. Ob času eksplozije nI bilo španskega poslanika Gor-dona Audaza v uradu.
ZA KOMPROMIS V FEDERACIJI
Delavski voditelj iz Wis-consina se zavzema za mir. Predlaga odgodi-tev seje izvr sevalnega odbora.
WASHINGTON, D. C., 4. avgusta. >— Ko je pred disciplinarnim sodiščem American Federation of Labor John P. Frey proti predsedniku United Mine Workers of America, J. L. Lewisu, in 11 drugim delavskim voditeljem dvignil obtožbo, da so s tem, da so postavili odbor za organizacijo industrijskih unij kršili pravila Delavske Federacije, je predsednik Delavske Federacije v državi Wisconsin, Henry J. Olil, predlagal, da je disciplinarno postopanje odgodeno in naj so prične s kompromisnimi pogajanji.
Frey, ki je vodja kovinskih delavcev v Delavski Federaci-' ji, je predlagal, da so voditelji industrijskega odbora suspen -dirani kot člani Federacije.
LewLs in 11 drugih obtožencev se povabilu, da pridejo pred sodišče izvrševal nega odbora Delavske Federacije, ni odzvalo.
Predsednik Delavske Federacije William Green je časnikarskim poročevalcem rekel, da je vsled tega, ker voditelji industrijskega gibanja niso prišli pred sodišče, izgubili upanje, da bi bilo mogoče mirnim potom poravnati spor med pristaši strokovne organizacije delavcev iu med zagovorniki industrijske organizacije.
Medtem ko Greenova skupina zahteva organizacijo delavcev po strokovnih unijah, zahteva Lewisova skupina organizacijo delavcev po industrijah, ne glede na njihovo strokovno znanje in unijo.
Ohl je hotel spor odstraniti s tem, da je predlagal, da se opuste proti Lewisu in njegovim tovarišem vse obtožbe in da naj bi Delavska Federacija industrijskefcnu odboru pomagala organizirati delavce v jeklarskih podjetih in gumijevih tovarnah, organizacijski odbor pa naj bi organiziranje omejil samo na ti dve industrijski veji. Slednjič je Ohl predlagal, da naj bo spor glede organizacijskih načel predložen prihodnji konvenciji Delavske Federacije.
ŽIDOVSKEGA FOTOGRAFA SOUNCAU
LVOV, Poljska, 3. avgusta. — V mestu Makovska se je vršila velika svečanost v spomin ukrajinskim legijonarjem, ki so padli leta 1915. Ko je hotel slavje fotografirati neki židovski fotograf, so planili nanj in ga do smrti pretepli.
IZVRŠILNI ODBOR FEDERACIJE PRESOJA D0KAZILNI MATERIJ AL
WASHINGTON, D. C., 4. avgusta. - Člani izvršilnega odbora Ameriške Delavske Federacije so začeli danes študirati dokazilni materijal, ki jim bo služil v to, da bodisi izključijo Lewisa in njegove tovariše ali jim pa spregledajo njihov 'greh'.
Če bo Lewis izključen, bo ž
NEGUŠ SE BO SE BOJEVAL
Vrnil se bo v Abesinijo in se bo boril proti Italijanom. — Pravi, da je dobil posojilo.
LONDON, Anglija, 4. avgusta. — Cesar Haile Selassie je trden v svojem sklepu, da se vrne v zapadno Abesinijo, kjer
se bo z armado, ki mu je še o-	-	— —---—
stala zvesta, boril proti Itali- *>ro Z"ana Italijana. — Prvi je
njim vred zapustila Federacijo tretina članstva. Kot toži telj je nastopil John P. Frey, ki je zahteval izključitev Le -wisa in vseh onih, kateri zavzemajo stališče, naj bodo delavci vsake posamezne velike industrije organizirani v svoji lastni uniji.
Obtoženci niso bili navzoči, ko je Frey napadal Lewisa in Charlesa P. Howarda, tajnika odbora za industrijalno orga nizacijo.
— Oba voditelja, — je dejal. — me spominjata na dva do-
janom.
NeguŠ pravi, da je dobil posojilo, s katerim bo mogel kupiti dovolj orožja za svojo armado.
"Nikdar ne boni opustil bojev za neodvisnost svoje dežele/7 je rekel kralj kraljev," in v izgnanstvu ne bom umrl.
*1 Trdno upam, da 'bom kje drugje 'dobil posojilo, katerega nisem mogel dobiti v Ženevi. Bil je sestavljen odlbor >v ta namen iu dosedanji uspehi mnogo obljublj. ioy ' ^
"Od sedaj naprej je mojim četam na severu in jugozapa-du zagotovljenega dovolj oro žja in municije. Moja dolžnost je bojevati se ob strani svojih čet v poslednjem boju."
Po nekem poročilu operira abesinska vlada 25U milj zapadno od Addis Ababe v pokrajini, ki je Italijani še niso zasedli.
NANKING JE SPOROČIL 0 USPEHIH
Kitajska osrednja vlada zahteva, da se uporna provinca Kwangsi podvrže Nankingu. — Streljanje ob meji.

HONGKONG, Kitajska, 4. avgusta. — Čete južno-kitaj-ske vlade so čete osrednje vlade v Nankingu pri Mušangu po Fed emu rn eni boju premagale. Isto poročilo pa tudi naznanja, da je dospel rv Kwangsi radikalni voditelj Eugen Cen, ki bo vodil borbo južne kitajske države proti Nankingu.
Voditelji vlade v Nankingu so vodilnim uradnikom Kwangsi »province poslali ultimatum, v katerem zahtevajo, da do srede pojasnijo svoje stališče.
Po japonskih poročilih so
sličen brezsrčnemu diktatorju Musoliniju, kateremu večkrat zavre kri v glavi. Drugi je M a chiavelli, ki je naučil kralje in vladarje lbgaške umetnosti diplomacije ter načina govorjenja, s katerim je mogoče prikrivati resnične misli in namene.
Lewis je bil ob ca.su tega napada v svoji pisarni ter je re-gel časniškim poročevalcem :— Nikogar nisem videl in z ni konj ur nisem govoril. Vem le to, kar sem čital t listih.
Predsednik Federacije, Wm. Green, je pozneje izjavil, da je prišel izvršilni odbor do sledečega zaključka:
1. da je 44 Committee for Industrial Organization" konkurenčna organizacija Ameriške Delavske Federacije; 2. da so strokovne unije, priklopi jene komiteju, krive vstaje; 3. da so te strokovne unije kršile pogodbe, ki so jih sklenile z Delavsko Federacijo; 4. da kršijo sklepe, ki so bili uveljavlje ni na konvenciji v Atlantic City leta 1935.
DOBRA LETINA NA MADŽARSKEM
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 4. avgusta. — Medtem ko preti svetu pomanjkanje pšenice, je Madžarska blagoslovljena z največjo letino v svoji zgodovini. Po nekaterih krajih velike madžarske puste je mogoče slišati cele nooi petje žanjie.
vojaki province Kwangsi prekoračili mejo Kwantunga iu zasedli več obmejnih krajev, čijih oblasti se trudijo, da bi odvrnile vpad. Ameriški konzul v Kantonu pa poroča o zbiranju vojaštva v bližini Vucova. Konzularni uradniki pa zatrjujejo, da tujcem ne preti nU kaka nevarnost, ker se nahaja* jo blizu Vueova ameriške iu druge bojne ladje.


New York, Wednesday, August 5, 1936
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32<
"Glas Naroda"
(A Corporation)	u
Owned and Published by	. I " 1
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Frank B»kaer, President__^ Ban^« Tm**.
i
Mednarodni položaj v Evropi
i i	t ii	tr
Place of basinets of the corporation and nrirtroim of above officer«: «19 Wttrt lith Stout, Qerecigfa ef Mnnhattw. New York Otr. N. I.
-GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Btery Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja.sa Ameriko In
Kanado ..................... J&OO
Za pol leta ............................93.00
ga te trt leta..................$LM
Za New Yq»* sa celoieto......»7-00
Za pol leta.................... |3.50
Za Inozemstvo sa celo Isto......|7.00
■Za. pol leta ....................-9S.60
Subscription Yearly 96.00
Advertisement on Agreement
Doplai brez podpisa in osebnosti se ne prioMoJeJo. Denar naj se blagovoli polUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje n*]A»nf naslovnika.
Za "Gtlas Naroda" napisal N. N.
MGlaa Naroda" izhaja vsaki dan IzvzemSl nedelj In praznikov
"GLAS NARODA", 116 W. 18th Street, New Yerk. N. Y-
Telephone: CHelsea 3—1242
no
FRANK K £ R 2 E
Po novem letu je začel "Glas Naroda" objavljati skraj-zanimive Članke Mr. Franka Keržeta, najboljšega publicista, kar jih premora ameriška Slovenija.
Mr. Kerže je star prijatelj "Glasa Naroda".
Pred več nego tridesetimi leti je že pisal zanj, obenem pa tudi urejeval "Komarja" humoristični in satirični tednik, ki je pa po njegovem odhodu iiz New Yorka moral prenehati izhajati, kajti uredniku ni bilo mogoče dobiti namestnika.
Iz New Yorka se je podal Mr. Kerže v Chicago, kjer se je začel vdejstvovati pri Slovenski Narodni Podporni Je-dnoti. Bil je prvi urednik tedanjfcga Jednotnega glasila, pa je odstopil, ker so zahtevali od njega, da bi v nekem slučaju ravnal drugače kot sta mu narekovala razsodnost in srce.
Nato je dolgo let izdajal "Čas", mesečno revijo, kakršne ameriški Slovenci dotlej niso imeli in je najbrž nikdar -več ne bodo.
Ko se je bil začasno umaknil iz našega javnega življenja, se je živo zanimal za vse naše domače slovenske probleme.
Naše javno življenje je presojal s pogledom strokovnjaka in vestnega opazovalca.
Zgodovina slovenskega priseljevanja v Ameriko mu je znana v vseh podrobnosti, naše kulturno in društveno življenje pozna kot malokdo, isto tako tudi gospodarske razmere, v katerih žive naši ljudje.
Pred nekaj leti se je preselil v New York. Zdelo se je, da so moža strle hude življenjske skušnje in da se ne bo ni- do oboroženega spopada, do dr-
Vselej, kadar radikalci porazijo zmernejše elemente pri volitvah v demokratski državi, deluje to dejstvo porazno na mednarodne odnosa,je dotične države. Vzrok je ta, ker so z radikalno vlado borba med ra-dikalci in konservativci ponavadi takrat šele prične. To nas uče zgodovinski vzgledi, kakor ttudi primeri iz sedanjosti.
Poglej Španijo! V Španiji vlada trenutno revolucija konservativcev proti radikalcem, v Franciji pa radikalci nadaljujejo svojo nekrvavo revolucijo proti poraženemu konservativnemu življu. Kadar bodo šli francoski radikalci tako daleč, kakor njih španski tovariši, bo pa iudi na Francoskem zavrela krvava borba strank dvojnega socijalnega naziranja, baš kakor v Španiji, ker nasilje poraja nasilje.
Vsekakor je pa Francija, vkljtrb svoji dosedaj nekrvavi revoluciji mednarodno oslabljena. V nji se je pokazala razpoka ravno takrat, ko bi se morala pokazati pred celim svetom kot granitno trdna enotna skala. Pozornost Francije je sedaj obrnjena na njene notranje težkoče. Francoski radikalci žele čim bolj ojačati svoje stališče v notranjosti države. Meščanske stranke, posebno fašisti, se bodo proti temu branili ker porast radikalcev se more završiti samo na škodo konservativcev.
Tako se je začela francoska notranja borba, ki je že do sedaj Francijo tako oslabila, da si ne upa braniti versajske mirovne pogodbe, ki je bila vendar simbol francoisko-zaveznrške zmage.
Ta notranja borba se bo na Francoskem nadaljevala, pač
kdar več pojavil v našem javnem življenju.
Zgodilo se je pa bas nasprotno. Ves oživljen, prerojen in mladosten je stopil med nas in nam s srvetim ognjem v očeli. povedal, da se je zopet lotil pisanja.
Najprej je bil objavil članek o slovenskem umetniku Perueku, po preteku par tednov je pa začel redno pisati — vsak teden en čl£fnek, ki je uredništvo izredno ponosrio nanj, kajti boljšega čtiva pri najboljši volji ne more nuditi svojim čitateljem.
Mr. Kerže že nad pol leta zajema iz neizčrpne zakladnice svojega znanja in izkušenj ter s presenetljivo preprostostjo razlaga, svetuje, kritizira, hvali in graja.
Ta članek se nam Je zdelo potrebno objaviti, da, sioer nekoliko pozno, pa navzlic temu še dovolj zgodaj, predstavi-— - Hr. Keržeta tistim našim čitateljem, katerim mogoče še
DENARNE POŠILJAT VE
Denarna nakazila izvršujemo točno-in sanes^ji-vopodnevnemikum
T JUGOSLAVMO
Za » 2.55 .....................Pin. 100
• * 5.00 .................... Din. 200
% 7.20 .................... Din. 300
*U.fO .................... » »o
$23.00 ___________________ Din. 1000
$45 JO ___________________ Din. 2000
V ITALIJO
Za
$ «.00 _________.......... Ur 100
f 17.40 .................L lir 200
$ 43.00 ____________________ Ur 500
f	...................<Iir <1000
<£164.00 .....................Ur 2000
$245.00 __________________ Ur
<M 0* Ofttfff 8B&AU SlTROMNJAJiO eO CmjfM PO&rxSMNM' BPXflMXMBl GORI Aid DOLI

Za inMnHIo vetjih
bet Xgocaj navedeno, bodisi v dinarjih sli
Urah dovoljujemo ie boljie poffoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLAJUIH
Za izplačilo t 5.— morate militi.. ' #10*- - "
•	" V ..
$40*—
...$1045
..*2L— ...$4148 ..J5L50
4oM T starem krajo taplaJIlc ^
NUJNA NABAZHLA IZVBSC JBKO PO C&pU IOTTO
iSTOJBir^O $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Naroda"
N. I.
žavljanske vojne, kakor se je to zgodilo v Španjii.
Francozi so sicer veliko pis-menejši narod, kakor Španci, toda vse, kar je na Francoskem potreba za oborožen spopad, je nekaj političnih umorov in požigov, kakoršni so povzročili državljansko vojno v so-- sednji Španski.
Potem bodo enaki vzroki vodili do enakih rezultatov. Sicer se pa ljudje, ki so bili dolgo časa na vladi, kaj hitro naveličajo prešernega zatiranja s strani prejšnje manjšine, in ta-ko bo skoraj gotovo tudi v Franciji nekaj izbruhnilo, čeprav malo kasneje, zato pa brez začetnih umorov in požigov, saj' se radikafloi ponavadi ne znajo obvladati.
Tukaj je nevarnost za Francijo: nediscipliniranost socialističnih in sploh radikalnih elementov, ki vidijo pred seboj samo enega sovražnika: kapitalistični razred. Pri tem tudi socijalistični vodje ne morejo ničesar opraviti, kar je.bilo dokazano prav pred kratkim, ko eo socijali«ti zagjozili Bfoim-u, .svojetau prvaku, načelniku francoske vlade.
Na ta način se pa francoska miselnost danes koncentrira na znotraj. Ko je v zadnjih dneh Blum prišel v Genervo m v London, je s svojim prihodom sko-rajdane osupnil svet.
Vse je pričakovalo, da bo o^ stal doma, ker ima v resnici v lastni hiši posla čez glavo, in toTpoala, ;;ki zahteva vso pozornost.
Angleži so že obnpavali nad Francijo,.1 kar je menda nadalj-nd povodca njih umik.iz-Sredo-zemlja. in kar naenkrat se vam pojavi Blum v Genevi in celo v Londonu.
Ali je doibil zato mig iz Rusi jjet Francosko notranje sta nje au prav gotovo ni dalo vzroka za -to.

Da, Blum je prišel v Genevo in v Londonu, toda Francija je ostala v svoji sestavini enako zmedena, kakor pred njegovim odhodom in po njegovi vrnitvi: oslabljena, razcepljena, boleh-na.
Blum je v Ženevi govoril in v Londonu obravnaval, toda BlUm danes ne predstavlja francoskega javnega mnenja, ki bo spregovorilo kar se tiče francoske mednarodne politike, šele takrat, ko bodo domači boji potihnili.
Blum je obljuboval Jugoslaviji zvestobo in Mali antanti francosko pomoč, pa to so bile — 'bojimo se, da je tako — samo njegove privatne dobre želje, izgovorjene "v imenu Francije", katera pa, vsaj ka-koršna je sedaj, Blumu ni dala mandata govoriti <v njenem imenu,
V Franciji so sedaj novi gospodarji, sovražniki starega reda, ki je sklenil zvezo z Jusro-slavijo in z Malo antanto. Kdo ve, ali bodo hoteli potrditi ono, kar je sklenila prejšnja vlada.
Kot sociialisti bodo ostali prijatelji Rusije, toda sovjetska vlada je izredno praktična; za samoobrambo bo pripravljena tuje žrtvovati, baš kakor Angleška.
Na Ruskem vendar ni narodnostne ljubezni, ki na j vidi v Cehih in Jugoslovanih svoje slovanske (brate. Ne, Sovjeti priznavajo samo proletarsko mednarodno solidarnost.
Pomagali bodo Cehom, ker se boje Nemcev, ne pa ker ljubijo Cehe. Navsezadnje je pa za Čehe tako vprašanje postran-sikega pomena. Pomoč je, kar iščejo, in pomoč bodo dofcili od
Sovjetov.
Dejstvo pa, na katero hočemo opozoriti našo javnost je to, da si bo po angleškem primeru tudi Francija umila roke nad srednjo Evropo. Pomagala bo sicer Rusiji 'braniti, toda v skrajnosti bo radevolje žrtvovala Malo amtanto, da resi svoj proletariat.
Tako moramo priti do zaključka, da je svoboda srednje Evrope in Balkana na kocki, in za srednjo Evropo ter Balkan bodo vrgli kocko ne samo sovražniki, ampak tudi prijatelji.
Francija obljubuje, toda Francija je ženskega spola.
Eno je, kar moramo nehote Občudovati v Franciji: porast ruskega vpliva od početka francosko-ruiske zveze sem. Cisto gotovo je namreč, da izhaja okrepitev francoskega socija-lizma v sedanjem času direktno
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši-| liamo.
ali pa indirektno iz Rusije; seveda je enako tudi s Španijo.
Sovjetski vpliv torej raste na zapadu. Morda se ruski socija-listi tega vesele, toda bojimo se, da je to abortivna, predčasna zmaga, kajti ravno nekaj takega je bilo treba, da se vrže Anglijo v naročje Nemčiji in Italiji.
Ali ni mogoče .to zopet na-daljni povod, zakaj je bila Anglija napram Mussoliniju tako popustljiva? Ali ni mogoče Anglija predvidevala- ^mago ruskega vpliva na franooskor
španskih tleli? •	...
Ako je temu ras tako — verr jetno je vsekakor — potem bo Anglija posvetila svoj vpliv in svoja materijalna sredstva v prilog fašizma. Kaj ne snubi Nemčije s svojimi surovinami?
Bojimo se, boiimo, in to zaradi nase Male antante in Balkana, da pomeni radikalna zmaga v Franciji in Španski, predčasno eksplozijo, ki bo za nas vs*» pokvarila.
Bojimo se, da bo Rusija pri-morano zaradi tega prepustiti srednjo Evropo in Balkan fašistom, Hitlerju in Mussolinijn — brez boja.
"Don't swap horses in the midstream,'7 pravijo Amerf-kanci. Tako bi bili morali tudi i stanovanje. Francozi ohranili hladno kri v sobo, Stern pa je takoj zahte
Iz Slovenije.
PROF. DR. IVAN SVETINA UMRL
Na svojem rojstnem domu \ Breznici na Gorenjskem je umrl zastni kanonik, upokojeni gimnazijski profesor dr. Ivan Svetina v visoki starosti 85 let. Rodil se je 18. aprila 1851, kot sin kmečkih staršev. Bil je v daljnem sorodstvu s Prešernom. Njegova stara mati je bila sestra Prešernove matere.
MARIBORSKA MORILCA ARETIRANA V AVSTRIJI
V Mariboru je bil 8. julija v svojem stanovanju umorjen finančni preglednik Ivan Strajn-sek Morilci so odnesli 20 do 30 tisoč Din. Kot osumljenca tega umora je mariborska policija zasledovala 23-letnega Karla Sterna in 28-ietnega tkalca [vana Kolarja, oba iz Maribora. Na podlagi dopisnice, ki jo je pisal Kolar iz Avetrije v Maribor, je zvedela mariborska • fplicija, da sta oba pobegnila v Avstrijo. Orožniška patrulja v Oberzeliringu je oba imenovana videla. Kar pa postaja še ni imela brezžične brzojavke orožniške komande o obeh morilcih, so Sterna in Kolarja pustili na miru. Ko pa je prispela brzojavka, je orožniška postaja oibvestila vse sosednje postaje, ki so nato začele zasledovati Sterna in Kolarja.
22. julija ob 5. popoldne so avstrijski orožniki aretirali oba morilca. Pri njima so našli dve zapestnici in dve dozi za-puder. Od ukradenega denarja niso našli ničesar. Morilca sta najprej tajila, končno pa priznala svoje dejanje. It izpovedi Stema izhaja, da je Stern prosil umorjenega Štrajnška za Ta ga je povabil
II llBSIfl
Peter Zgaga



vspričo hudournega razvoja v evropskem mednarodnem položaju.
Posledica predčasne ekis-plo-zije v Franciji bo zmaga fašizma v Evropi.
Anglija sicer do sedaj ne ve, kam bi, toda, kakor hitro bo zavohala boljševizem pred svojim pragom, se bo odločila za fašiste
S svojimi bogatimi surovinami zamore Anglija fašistom pripomoči k prav lahki zmagi.
POTREBUJEM
10 MOŽ za sekanje kemičnega lesa. Plača $1.50 od corda. JOE KOCJANCIO
BOX 796 ^ SHEFFIELD, Pa.
(2x)
.Advertise in 'Glas Naroda"
val od njeg:a. naj mu izroči svoj denar. Strajnšek je odhitel v sosedno sobo po svojo staro službeno sabljo. Stern mu je sabljo i z vil iz rok ter Strajnše-ka nato zadavil. Kolar je med tem poiskal denar in ostale dragocenosti, nakar sta oba pobegnila. Te dni sta bila Stern in Kolar izročena okrožnemu sodišču v Leobnu
NEVAREN VLOMILEC
Orožnikom v Marenbergu se je posrečilo aretirati 19-Ietnega Albina Jevšjaka, ki je bil kljub mladosti že nekajkrat kaznovan zaradi raznih tatvin in vlomov Aretirali so ga na državni cesti pri Marenburgu na podlagi tiralice. Aretiranca so spravili na orožnišiko postajo, kjer so ga orožniki izprasevali. Po daljšem oklevanju je aretirani Jevšjak naposled priznal številne vlomte. Povedal pa ie tudi stvari, zaradi katerih prav za prav -ni bil zasledovan.
POGLED NA BARCELONO
iPogled iz letala na Barcelono, glavno mesto španske avtonomne pokrajine Katalonije, kjer
je "bila takoj v začetku z adusena fašistična vstaja.
Kapitan in višji inženjer velikega prekooceanskega parni-ka, sta se dolgo prepirala o tem, koga bi lahko pogrešali, ne da bi s tem kaj trpela vožnja. Ker se nista mogla zedi-niti, sta sklenila za en dan za-menja.ti svoja mesta. Višji inženjer je odšel na kapitanski mostrček, kapitan pa v strojni oddelek.
Toda čez pičlo uro se je kapitan ves umazan in upehan vrnil na krov ter zaklical inže nerju: Takoj morate k strojem. Ladje ne morem spraviti niti za korak naprej.
— To sem si tudi mislil, — je odgovoril inženjer, — kajti zavozili smo na skale.
Današnja mladina je zelo brihtna. Človek se ji mora čuditi. Iz starega kraja mi poročajo o zanimivem slučaju.
Učiteljica je vprašala osem let starega šolarja, zakaj odle-te jeseni štorklje proti jugu.
Fant je nekoliko pomislil in moško odvrnil: — Zato, ker hočejo ime ti, tudi Italijanke o troke.
*
Ko so sele ustanavljali Ligo narodov, sta se posebno mesti Bruselj in Haag potegovali, da bi ju izbrali za sedež Lige. Ko pa se je večina držav odločila za Švico, je nastala vprašanje: Lausanne ali Ženeva.
Tiste dni je imela ameriška linija še zelo vplivno in odločilno besedo v zadevah, ki so se tikale Lige narodov.
Polkovnik House, Wilsonova desna roka, se je lotil rešitve tega težkega vprašanja in ko se nikakor ni mogel odločiti, je vprašal za mnenje — nekega švicarskega natakarja. Vprašal ga je, ali je za Lausanne ali Ženevo.
— Ženeva! — je takoj odvrnil natakar, — v Lausanni je prevroče poleti!
Na to se je polkovnik House odločil za Ženovo.
Gospod se pelje v štritkari. Ženske stoje. Gospodje sede, kakor vedno. Kar se neka ženska ojunači in pravi pred seboj sedečemu gospodu:
—	Ali bi bili tako prijazni, da bi vstali?
Gospod pomežikne in odgovori :
—	Ah, ta trik že poznam. Jaz bi vstal, vi bi pa sedli na moje mesto. •
Mnogo se govori o stabilizaciji dolarja.
Stabiliziran je dolar tedaj, ko mu ne šviga vrednost enkrat gori, enkrat doli.
Stabiliziran dolar je po naše rečeno: stanoviten dolar. Stvar je precej zapletene, pa jo bom navzlic temu skušal pojasniti.
Če dobiš danes, jutri in pojutrišnjem tri žemlje za groš, je to znamenje, da je denar, s katerim jih plačaš, stabiliziran. Če si dobil »včeraj za nikelj samo dve zemlji, danes pa pet, pomeni to, da je bil včeraj ni-kel poceni, danes je pa drag. Pred osmimi leti je bil denar poceni, in če si daA za hišo deset tisoč dolarjev, je nisi preplaval. A{ko hočeš danes hišo prodati za šest tisočakov, bodo rekli kupci, da zahtevaš dvakrat preveč.
Utvar je potemtakem povsem preprosta in lahko razumljiva. In tudi precej denarja bi se dalo napraviti v obeh slučajih — ko je dolar drag in ko je "dolar počen*. Nerodno je^le to, ker bas takrat nima človek denarja.


—■—

"QL7LB VAROT)?I*9
New York, Wednesday, August 5, 1 936
TRE LARGEST SLOVENE DAILY IN VA3k
I	= -^rV -
..I II, .i
PIERRE DE BRISSAQUE:
Pri oknu krčme v Sarcellesu sedi Jackues Lovesne, izredni komisar varnostne službe, in prisluškuje z očividno napetostjo na sleherni šum, ki prihaja od zunaj. Le zakaj jih nit Že zdavnaj bi bili morali biti tu. In kaj bodo prav za prav prinesl? ? Zakaj mu predstojnik ni povedal nobenih natančnejših podatkov?
Nekaj mora napraviti. Čuti. da je potrebno, namigne svojemu tovarišu. "Los Prosper, peljiva se jim naproti.''
Dvoje motornih koles odhru-ni v temno noč. Komaj prevozita dva kilometra, ko se že ustavita. Blesteča se luč razsvetli cesto. Ko pristopita bliže, spoznata vzrok jarke svetlobe : neki avto gori! Prav previdno se mu bližata. Petdeset korakov pred krajem nezgode, zapazita še drug avto z dvema, zasenčenima svetilkama. Dva jako gosposka gospoda stojita kraj goreče limuzine. Videti je da .sta spoznala, da tu ni <več nobene pomoči Ko pristopita Oba uradnika,,pravi eden izmed tujcev svojemu tovarišu:
"Vse zaman. Vsi trije so mrtvi. Peljiva se k Mariji Ani."
Nato se odpeljeta.
Oba uradnika previdno odpreta vrati ca še goročega avta. Dva elegantna gospoda in mlada dama in gledajo z razprtimi, ugaslimi očmi, ki' se v njih še zrcali smrtna groza. V kovče-gili imajo samo brezpomembne kose oblek. V njih listnicah ni nobenih listin.- Le v telovniku enega izmed gospodov je večkrat preganjen, nepopisan list pismenega papirja. Laveene se ga dotakne le s konci prstov in ga previdno vtakne v svojo listnico. Nato oba zapreta avto, se odpeljeta, sporočita iz bližnje krčme orožmštvu, kaj da sta našla, in oddrdnata v Pariz.
Lavesne preiskuje v svojem stanovanju tisti list papirja, ki ga je bil našel. Zapovrstjo ga obdelava z vsemi sredstvi, vendar zaman. A ko je poskusil še s svinčeno kislo soparo, se na belem papirju pokažejo rjavi pismeni znaki. La<vesne bere: "Službena postojanka A sporoča Z 221. Zvedeli, da je Z 39 aretiran in je zaradi groženj
"MARIJA ANA"
! priznal. Takoj posvarite št. Z. I 383. Vrnite se s št. 383 in 401. ! Misija Majska roža je opravije-[ na, a papirji so oddani misiji ' Mvosotis. Uporabljajte po-j srednike 24. Previdnost do Pari za.''
Lavesne si počasi požvižgava
skozi stisnjene ustnice. *
Oez uro nato sporoči vse načelniku drugega urada. Poveljnik Abrial ga molče posluša. V tem hipu je videti star in skoraj izmučen.
Lavesne ga začudeno pogleda: "Ali je ta slučaj hud, gospod poveljnik ?''
Poveljnik Abrial prav resno prikima: "Ukradeni so našli načrti za plinsko obrambo. Z 221 se je posrečilo, da jih je spet dobil, preden so bili kopirani in oddani. Zaeno je ukradel načrte naših nasprotnikov. Obe listini tvorita Mvosotis. Ti «trije načrti so bili vprav na poti k nam, da nam jih prinesejo. Avtomobilska nesreča je bila satansko delo."
"To zadevo bom sam vzel v roke, ker je moja odgovornost ogrožena. Ti trije mrtveci niso bili kar navadni ljudje; bili so moji naj bližnji sotrudniki. Delali so navdušeno, ne zaradi pohlepa po denarju. Z 221 in njegova žena Z. 383 sta bila iz najboljših pariških družin; njun prijatelj Z. 401 je govoril osem jezikov."
"Dovolite, gospod poveljnik, da vam pomagam."
Poveljnik Abrial resno in pozorno pogleda mladega uradnika in prikima. "Prav! A kje boste začeli 1 Nimamo prav nobene sledi."
"Pozabite na "Marijo Ano" poveljnik?"
"In? Kaj nam to pomaga? Ime je pač tako navadno."
'1 Pomaga! Pomaga! Če b i bila Marija Ana kaka ženska, bi ji oba Francoza dodala kak pridevek. Bržkone je Marija Ana kaka ladja. Dolgo sera razmišljal o tem in sem se že menil odpeljati *v Asnieres. Toda ondi so same potniške ladje, ki pa nimajo tega imena. A kaj, če b i se odpeljala v trgovsko pristanišče St. Denis V1
"Mislim, da bo prav tako. Kar odpeljiva se!"
V aim
• if r
i
za
Kdor Je namenjen potovati t stari kraj «li dobiti kos® od tam, Je potrebao..da Je pouten v vseh stvareh. Valed naše dolgoletne ^tfnje ,y«ja wnor«no 4»ti najboljša pejasnila Jn tudi vse potrabuo prttkrbcV. da Je j^aqJe.judobpo in Wtojo. Z^o se ---obrnile na nas »a vsa pojasnila.	>,	t

|U fcepkriibne vfe, lp#sl proteje ia povodna dovoljenja, potni llate. viieje in sploh vse, kar Je za .pftova^Je petretapo r uajhi*rej*em tam, In kar Je g^tvip, nrtm*nJfiers4roSke.
NedrinvUani naj ne odlafisjo do T*»htJ«ya; treOwlka, far jiM Ia«jftpi»lt1 — jnvsatns dov^ljfnje. BErENTRV
navodila In tšffoUfUamo Vam,
SLOVEČ PUBUSHJNQ COMPANY (Trawl Bwr^ui) , .
216 West Mth Street
New York; 'N. "Y.
— 1 f i J , i i
IflLlfl LJJ
A
Čez dvajset minut se oba u-stavita pred pristaniščem St. Denis. V redu! Ravnatelj pristanišča pritrdi, da je bil vlačilec za premog, Marija Ana, pet dni v pristanišču. Kapitan se je z listinami izkazal, da je Holandec, van Huvzen. Pred pol ure je ladja odjadrala proti prekopu Ourcq.
Poveljnik Abrial niti ne posluša do konca. Odvihra iz pi-j sarne in oba zdrvita z blazno naglico po cesti proti Eper-navu.
Na pol poti zagledata ladjo, ki sta jo iskala, mirno zasidrano v pjrstanu. Poveljnik Abrial in komisar Lavesne planeta s samokresom t r-oki na krov. Ladia je prazna. Preiščita jo. V kapitanovi kafbini dobita oddajni radio-a parat. A kaj jima pomajra ta aparat, če ne poznata tajnih znakov? Na vsej ladji ni niti koščka papirja, razen mape praznega pisemskega papirja.
Lavesne se zamišljeno poigrava z belimi listi. Mahoma se zdrzne Neki list je debeljši ko drugi; na nekaterih krajih je tudi bolj raskav. Drži ga proti luči in od veselja vzklikne. Debeli list sestoji iz dveh umetno zlepljenih tenkih lističev, ki je med njima bil list svinega papirja. Na tem listu so z iglo urezane besede in črke. Ostalo je delo nekaj sekund. Nato je besedilo že uporabno.
"K aparatu!"
Poveljnik Abrial ga zveže z električnim -tokom. Svetilke zagorijoj. Aparat zabrni. Abrial sporoča; dobiva odgovore. Zabava je kar tragično mogočna. I "Tu tajna služba, Abrial!''J
' (filli^imn A li7*1 <il 7trflTQ T>c_
J fl R A 8	L. G a n g h o f e r : •> .. - . . - , Grad Hubertu«	in''T 'Mfcimrfr* ■ i 11 jj^mm.
	:: R o m a n ::	
Zveza Pa Abrial. Zveza
za
za
, Slišimo Abrial. riz."
1 * Slišimo, Nancv!"
"Marseille, tajna služba zvezo Abrial.Jf
"Lvon pri aparatu — Abrial."
"Brest. pomorska služba — za Abrial."
"Lille pri slušalu — za Abrial."
"Tu Abrial. Prosim, ostanite pri slušalu, da natančno do--ženemo dvoje postojank, ki bosta koj poročala v tujem jeziku.'*
"Razumeli, Marseille?"
"Razumeli, Pariz."
"Tu Brest. Razumeli."
"Razumeli, Nancy."
"Razumeli, Lyon."
"Idile. Sporočilo moteno!" "Tu Abrial. Ponavljam!"
Poveljnik Abrial pogleda kvišku. Obraz mu je bel ko kreda. Zdaj se bo odločilo. Pokličite neznanega nasprotnika,
"Tu van Huvzen. Odgovorite takoj!"
Nič odgovora.
1 * Tu van Huvzen. Odgovorite takoj!"
Aparat molči. Abrial preu-darja. Aha — zdaj se spomni.
"Tu Marija Ana, van Huvzen. Odgovorite ..."
V aparatu nekaj zaškrtne. Nato jasen glas.
'1 Tu Starrtberg. Poslušamo.'' • Abrial se globoko oddahne. Zdaj mora sleherno besedo natančno premisliti.
"Vse se mora za prevoz aktov Myosoti spremeniti."
"Kronfeld je pripravljen, da se odpelje z Bugattijem, kakor je 'bilo -domenjeno."
"So ga ob Grenjejoi aretirali. Smo zalotili Abriala. Grozil je, priznal, da vas zasleduje.
'4 Bomo koj odšli z gradu.'1
"Potrebno je, da ostanete ondi. Ne zganite se, dokler ni
IZCISTITE SVOJO POLT Z MLEKOM
Dijeta, bojrata na kalciju, je ena tajnosti ljubke polti. Prepričali se boste, da velika večina žensk z ljubko kožo pije dosti mleka. Vzrok je preprost: Mleko je najbogatejši vir kalcija izmed vsa hrane. Dragi speeijalisti za kožo predpisujejo kalcij, za izC-iščenje kožnih bolezni . . . v sled česar pravimo, da je vsaka časa mleka, ki jo izpijete, lepotno zdravljenje.
SHUJŠAJTE -STROKO VNJAŠKO
Obdržite svoj dober izsled ln dobro naravo, medtem ko hujSate, kot to delajo filmske zvezdnice, ki pijejo mleko. Pišite po BREZ3LA-ČNO knjižico dijeto hujša-IVa, "The Milky Way". Po-Sljite dopisnico z vašim imenom in naslovom na: Bureau of Milk Publicity, Albany.
THE STATE OF NEW YORK
SAMOMOR Z
MOZNARJEM
17
» * : "To verjamem prej, da bo.^te še več izpolnili, kakor pa si Verner obljubuje od vas!"
Z ugodjem je počival Tasilov pogled na mla-[rdaj!"
misli šla vsa koža iz lima. In jaz ne vem, zdi se mi kot da nisem tega žgočega pričakovanja še nikdar tako silno občutil kot danes, prav
Rani vstajači Ljutomera so slišali močan pok kakor iz mož-narja, pa si ga niso znali razložiti. Nekateri so mislili, da morda strelja kdo iz samega veselja, da bo na glavnem trgu velik shod Hodžerove stranke, ki pa se naposled ni vršil. Pozneje se je izkazalo, da je strel končal življenje 29-letnega hlapca Jakoba Ščavničarja. Pri nekem posestniku je že kaki 2 leti služila za deklo 31-letna M. Potčeva, po rodu iz Melincev v lendavskem srezu. Pred kratkim je šla domov ker je bila noseča, da doma porodi. Ko je bilo truplo novorojenčka najdeno, so orožniki takoi zaceli • • —
preiskavo in v kratkem času se jim je posrečilo ugotoviti, da je bila Potčeva Marija tista, ki j« bila dete vrgla v potok. Rekla je, da so jo na poti iz Ljutomera v Melince popadle porodne bolečine in da je porodila pod milim nebom. Otroka je potem vrgla v Globetko. Marija je tudi izpovedala, da jo je nezakonski oče otrokov, J. Ščavni-ear nagovarjal, naj dete odstrani. Ali je ta izpoved resnična ali ne, se menda ne bo dalo u-erotoviti, dejstvo pa je, da si je Ščavničar to obdolžitev tako vzel k srcu, da je sklenil storiti svojemu življenju konec.
dem možu.
'4Toda, ne smel bi vas zdaj pustiti od sebe! V vas žubori kipenje. Poznam to. Leta in leta sem to preživljal, dokler se nisem pomiril. Toda vedno sem bil navajen sam opraviti z vsem. To pri vas ni slučaj. Vi imate vedno izkušenega, zvestega prijatelja pri roki. Tu v samoti se lahko zdaj v vas nekaj prebudi, nekaj novega, še napol nezavestnega."
"Nekaj novega?" Zamišljeno je Forbek stresel glavo.
"Tako je! To hrumi v vas zdaj, in nehote čutite, da vam manjka Verner s svojim svetom in svojim pomirjajočim smehljajem.7'
"Vi poznate ta smehljaj? Ne res, to je nekaj posebnega. Če se on tako smeje, to govori kakor'knjiga."
"■Umetnost, ki se je je bridko učiti. Gotovo ni bila vesela zgodba. Ce se.on tako smeje, to govori kakor knjiga."
Verner je ostal samec, morali je doživeti težko razočaranje. Forbek se je globoko dihajoč naslonil nazaj. "Ne, tega ne verjamem! Po poJnoma se je izčrpal v svoji umetnosti. Ce bi bil ljubil — mož, kakršen je, bi se bil prevaral. On je eden izmed redkih, ki jih moramo ljubiti vroče in zvesto!" . . .
Nastal je premor.
"Kje je sedaj Verner?" je vprašal Tasilo.
"V Monako vem. Dela zadnje poteze na svoji sliki za berlinsko razstavo. Bog nebeški, to bo zopet delo. Mislim, da me je le odposlal, ker bi bil jas čisto obupal, kadarkoli 'bi bil stal pred tem platnom. Včeraj mi je pisal. Upa, da bc v štirinajstih dnevih končal. Nato pride in bova potovala."
"Kam?"
"V Italijo!" Iz Forbekovih oči se je čitalo, kaj je hotel s to edino besedo povedati.
Tasilo se je smehljal. — "Vi še ne poznate Italije?"
"Ne! In Če pomislim, da bom v štirih tednih tam doli, le poglejte me: moram pritisniti pe sti na rebra, mislim namreč, da mi bo ob tej
Pogledal ie v migljanje tihe me>ečne noči.
"Vendar je mogoče, da imate vi prav: s tem novim! Za koga izmeri nas je kaj takega vedno nekaj velikega, kakor razodetje: danes sem našel sliko. Nikake študije, nikakega motiva, le sliko!"
Z rokami je posegel v zrak in skrčil prste kot da hoče nasilno zajeti, kar mu je stalo pred dušo.
"Sliko! Neverjetno lepo! Ce jo dovršim i tako, kakor jo vidim, me bo Verner poljubil. T*;ga ni še nikdar storil. Preko pohvale: 4Dobro, moj dečko,' ali preko pqtrepljaja po ramah ni še nikdar prišel v svojem priznanju, Ce pa to dovršim, to! Potlej, da!"
'Vzbujate mi radovednost! Kje ste našli o-snutek?"
"Le-tam, kjer ste me vzeli v svoj čoln. pri hišici! Že skala s skalnato in olesenelo romanco! To samo je že svatba barv in občutja."
Forbek ni opazil v svoji gorečnosti sence, ki je šinila preko Tasilovih potez. In poleg tega še veš ta okvir, ta zrak, narava v enem hipu, ko se s svojimi najmočnejšimi sredstvi postavlja v sceno. Toda jaz vam ne morem naslikati tega, kar mislim. Za to ne zadostuje besede. Kot čudež je bilo! Že ko se je pričela nevihta, to nervozno tresenje svetlobe in sence, še napol slepeč blesk, napol pa že topo ugaša nje vseh barv. In zdaj v sredo tega tesnobnega raigljanja vseh tonov prvi udar vetra in prvi naliv ves raztrgan v sive vihrajoče koprene in pasove — slika, slika! In za to se mi je še nenadoma ,ponudila edinstveno možna kulisa. To se pravi, kar sem videl, ne zadošča zase, tako lepo je bilo. Samo zase ne bi bilo razumljivo. Toda, jaz že vem. kaj bom tu dodal."
"Jaz? Tiho? Prav za prav imam vzrok za veselje, da se je to, to originalno nesporazu-rnljenje na tako preprost način pojasnilo. Menim, da bi mi dala stvar misliti. Toda zdaj — vas prosim, opravičite me pri svoji sestri, če sem morda pred njo na nekoliko nedostojen način govoril o glavi v moji — skicirki."
OALJE PRIDE
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
*
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti" ?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
IŠČEMO GOZDARJE—
za sekanje kemičnega lesa. — Lahko si sami kuhajo ali so na hrani pri bossu v kempi. Pridite ali pišite na: MORRIS CHEMICAL CO., Morris, Tioga County, Penna.	(10x)
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo ljubitelje leposlo
iz BAGUADA V STAMBUL.
4 knjige, • slikami. 627 strma! Vsebina:
Smrt Mohamed Črnina; Karavana smrti; Na bega t Goropa; Družba En Nasr
Cena_________lM
KBfŽKM PO JUTROVKM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nila; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarih; Med Jeddi
Cena____________1JM
PO DIVJEM SITRDISTANU
4.knjige, 594 starani, s slikami Vsebina:
Amadija; Beg ls ječe; Krona sveta; Med dvema, ognjema	Cena -----------------—
PO DEŽELI SfeIPETARJEV r 4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata AiadSija; Koča ▼ soteski; Mirldit; / Ob Vardarjn	Cen* _____________________IM
Izdajalec; Na lova; Spet n* divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči
1M
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Širnen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Mobamedanskl svetni*
1M
WINETOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. "	' lil
Prvikrat na divjam zapadn; Za fivljenje; Ngo-či, lepa indijanka; Proklestvo zlata; Ža detektiva; }fed Komančl In Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netov* pporaka
JN
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami. 17*4 Vsebina: J	'
Isseljenci; ,Tnma Setar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta:
Naročite jih lahko pri:
ž (j T i
i4 knjige, s aUMpri.'5A7 strani Vsebina:
boj z medvedom; Jama.draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot
.LS«
216 West 18 th Street
a v?
v v
"Gtos Naroda"
New York, N. Y.
_
GL19 NA no-D-a*

New York, Wednesday, August 5, 1936
MTE LJnOEBT SWVENE DAILY IN UJ33.
Hči druge žene
□
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 13 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Izvedel, smo da je bil Dahomvvelika plantaža, ki je prinašala mnogo dobička, da pa je bila vsled bolezni pokojnega lastnika precej zanemarjena. To je bilo nekaj za mene,' ki sem tako dolgo hrepenel po kakem deln. Svojega očeta sem prosi' ca nu izroči Daliomv kot doto, zato pa naj moja sstra pozneje dobi za doto tovarno, kolikor do tedaj njen mož že ni bil sol as t-"ri /lir?im. Pitoni sva se pogodila; moj svak me je nato •	njega sPrejmem za odpravnino majhno vsoto, da
Lil na Dahomy.ne bi bilo treba začeti s praznimi rokami S svakovo pomočjo sem tedaj postal neodvisen in tovarna mojega očeta se je zopet dvignila. Zdelo se mi je, kot bi se mi odprla jeca. Z vpeljem sem mislil na to, da bom tukaj na Dahomyju nascl delo, kolikor ga bom le hotel. Veliko zadoščenje je bilo zame, da sem mogel svoji tašči vrniti posojeni denar m jl povedati, da grem na Sumatro. Sovražno me 3e pogledala in rekla trdo in glasno: "'Toda brez otroka! Helea ostane pn meni!"	fe
Vedel sem, da Helga ne bo nikjer tako dobro preskrbljena kot pn svoji stari materi, katere pa tndi nisem hotel žaliti m ji vzeti tolažbe, d.-ioi me je pogosto ponižala. Takrat Helge tudi ne bi bil mogel vzeti s seboj na Sumatro; kaj sem hotel poe«ti z majhnim otrokom v tuji deželi? Privolil sem tedaj, da je Helga ostala pri stari materi, toda sem si izgovoril da morem imeti svojega otroka tako dolgo pri sebi, kot semi'pogubi kadar pfidem v domovino. In tedaj mi je rekla baronica San ten: "Tedaj pa boste morali stanovati na gradu fcanten, kajti moja vnukinja ne sme priti v drugo okoW" Preveč sem bil srečen, da sem bil enkrat s voboden in'sem "ji rekel smeje: "Dobro go«pa tašča, potem pa boste morali vsak tak cas bih zadovoljni z mojo družbo, kakor moram tudi jaz vaso prenašati. Zaradi Helge bova vedno morala po nekaj tednov med seboj izhajati. Sedaj, ko sem prost, me to ne l)o motilo.''
Ono vsoto ki mi jo je določila, katere pa se nisem dotaknil, sem ji zopet s ponosom dal na razpolago. Zato pa me jo jezno pogledala, kar me pa ni zadelo. Ko pa sem se nato cd nje poslovi , je rekla trdno in glasno: "Ne pozabite, da ste moji neeri dali besedo, da se nikdar več ne poročite.'' . . Skomignil sem z rameni in ji odgovoril mirno, da me po iskusnjah y prvem zakonu prav nič ne miče še drugi zakon Adelo se mi je smešno, da me je tako svečano svarila, toda bila je zadnja psica, ki jo je name izstrelilo njeno sovraštvo in ie zadela v prazno. Vedek je ravno tako kot jaz, da mi je bila .a obljuba izsiljena in da je nikdar nisem dal prostovoljno v Slovo od moje hčere ni bilo ravno težko kajti bila 'mi ie ze popolnoma odtujena, tako da se je pričela že jokati, če sem pnse v njeno .blizmo Ne vem, s čim jo je strašila, kadar sem pnsel blizu, ,toda nekako je morala naučiti otroka, da sem bitje, katerega se je treba bati. V duhu sem videl, da se bo odtujenje se povečalo, ko bo Helga dorastla in v tem se žal nisem zmotil. Štirikrat sem bil v vseh teh letih doma in sem, kot je bilo dogovorjeno, vsakikrat nekaj tednov ostal na gradu fcanten, da bi se polagoma kaj približal svoji hčeri. Pa to se mi je le malo posrečilo. Vedno je bila'tiha, toda vroča borba rao,e tas,e z-j edino last otroka. Toda, hvala Bogu imel sem toliko dobre volje, da sem vse to premagal. Kait
medtem sem ze bil srečen mož in oče, o čemur seveda ni niče-sar vedela.	'
, . Prisrčnem slovesu od domačih, posebno pa od Kati mi je obljubila, da bo vedno pogledala po mali Helgi, sem odpotoval na Sumatro Že na parniku, ki me je peljal tja, sem spoznal pravo in resnično ljubezen. Veš, da sem tedaj
dra*°	v V bogati sreči, ki mi jo prinesla
njena ljubezen, nisem spočetka niti najmanj mislil na to,-da sem bil prisiljen obljubiti, da se ne bom nikdar več poročil Ko sem pozneje zopet mislil na to izsiljeno obljubo, je bilo prepozno tedaj je že tvoja mati privolila v zakon in niti na
^kv K*6 P1 Pn,š1?' da bi 56 zaradi nespametne in prisiljene obljube odpovedal svoji življenjski sreči. Tvoji materi sem povedal, toda nikdar mi ni bilo žal, da se nisem čutil obvezanega do te obljube. Meni je bila dana beseda, to veš, vedno sve-rp9 toda tukaj se nisem čutil vezanega. Da bi pa preprečil fcake sovražnosti svoje tašče do tvoje matere in do mene, nisem domov ni. esar sporočil o svoji drugi poroki. Tudi moji domači niso o tem ničesar izvedeli, ker jih nisem hotel spraviti v zadrego, da bi baronici Santen morali kaj prikrivati, ali ji <-elo lagati. Sumatra je bila tako daleč in tvoja dragk mati in jaz sva si bila tako dovolj, da nisva potrebovala nikogar oi, bi z nama delil srečo, ki je postala popolna, ko si bila rofena ti, draga Gonda. Tedaj sem šele spoznal, kaki občutki ob-iiajajo srečnega očeta
Spočetka nama tukaj ni bilo posebno lahko. Vladale so neverjetno zavoženo razmere, tako da sem bil vesel, da je tvoja mati najprej še mogla ostati eno leto na Ramovi kot Gregova vzgojiteljica. Toda pri meni se je nabralo toliko moči, da°sem premagal vse ovire in zopet napravil red. Našel sem krasno delavno polje in sem se naravnost zibal v veselju do dela Ko sem za silo napravil red, kar je vseeno vzelo nad eno leto, sem pripeljal v hišo tvojo mater in tedaj .se je pričelo krasno življenje, polno sreče, polno blagoslova polnega dela, polno :>krenega soglasja. Pozabil sem na trpljenje s vojega prvega zakona; tvoja predobra mati me je oškodovala za vse kar sem moral prej pogrešati. Ti pa, moja draga Gonda, si me .uaucila, kako lepo je biti oče.
Sedaj »ves, zakaj sem tvojo mater in tebe vedno pustil nekaj tednov, kadar sem bil v Evropi. Tedaj sem odpotoval v evoje rojstno me?to, sem obiskal svoje domače in sem živel na gradu Santen. Moja tašča mi je vedno prihajala nasproti s svojim starim sovraštvom, toda bojazen, da bom zahteval svoje očetovske pravice in bom Helgo vzel s seboj, jo je zadrževala, da se je v svojem sovraštvu držala v pravih mejah. Občevala sva samo, kar je bilo nujno potrebno, sva ee videla samo pri jedi in vem, da je neizmerno trpela v urah, ko je bila moja hčerka pri meni. Tedaj pa je bila vedno na straži v svojnjubeznivosti do otroka. Seveda v kratkih tednih iiisem mogel odstraniti vsega, kar je zgradila med Helgo in menoj.	.. -
_ iDalje prihcdnjO.2 J
MORILEC UŽITKARJA ŠKRJANCA PRED SODIŠČEM
NOVO MESTO, 14. julija. — Danes dopoldne se je vršila pred velikim senatom razprava proti Francetu Draganu, roj. leta 1897 v Češnjicali občina Trebelno srez krški, poročenemu posestniku istotam, obtoženemu umora užitkarja Antona Škrjanca v Češnjicah.
Kratka obtožnica navaja, da je letos 10. maja zarana našel pastir Franc Peterle iz T rebel -nega pri Studencu <<Ribjek,'| 71-letnega užitkarja Antona j Škrjanca mrtvega. Truplo je)
ležalo po večini na suhem, glava pa se je namakala v vodi. Ko so ljudje mrliča potegnili iz vode, so takoj opazili, da ima mrtvec težke poškodbe na glavi. Ob priliki raztelešenja je izvedenec, mokronoški zdravnik, dr. Skulj ugotovil, da ima Škrjanc zdrobljeni obe lični kosti ter stransko steno levega očdsa in da ima poleg tega zlomljeno prsno kost, raztrgano vezivo v hilusu ter pretrgani obe arteriji in veni na prsni kosti. Izvedenec je izjavil, da
ZBIRKA.
_zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG IE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
t i
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ -35
ANDREJ HOFER _______________________________________________50e
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35«
BELGRAJSKI BISER ............................................35e
BOŽIČNI DAROVI _________________________________________________35t
BOJ IN ZMAGA ....................................................20«
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45«
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c
čarovnica s starega grada ....................25c
DEVICA ORLEANSKA ............................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA_____... 35e
FRAN BARON TRENK ............................................35c
FRA DIAVOLO ........................................................50e
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-
činski. veselomodre humoreske, 72 strani .35
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40c
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e
KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) ....................................................... 30«
KRALJEVIČ IN BERAČ ......................................30«
KRVNA OSVETA (povest iz abruškth gora) .....30e
kaj se je makaru sanjalo ........................25«
LJ UDE VIT HRASTAR, POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30«
MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MARON, krščanski deček iz Libanona ................25«
MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40c
MRTVI GOSTAČ ......................................................35c
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70«
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ......................................................... Z5t
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c
NA INDIJSKIH OTOKIH ...................................50c
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ .30
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30
PABERKI IZ ROŽA ...............................................25«
PARIŠKI ZLATAR ................................................35<
POŽIGALEC ...........................................................25«
PRSTI BOŽJI .......................................................... 30«
praprečanove zgodbe .................................35«
POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........................30«
PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez. ____________ 1.—
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L zv..................... 40« IL zv.................40«
PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena .......................... .70
PRAŠKI JUDEK ......................................................25«
PATRIA (povest Iz irske zgodovine) ________________30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c
RDEČA IN BELA VRTNICA _____________________________30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30«
ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... 30
STRIC TOMOVA KOČA. Povest Iz suženjskega življenja. Cena ......................... .5©
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................00
SUEŠKI INVALID _________________________________________________35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ___________30«
SVETA NOTBURGA _________________________________________35«
STEZOSLEDEC ..................._..................................30«
SVETA NOČ (pripovedke) ______....______________________30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ___________________________30«
TURKI PRED DUNAJEM ...................................30«
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; H. zv. $1.40; HI. zv. $L50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami. veC zvezkov
r>o ............................ JM
VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; •
slikami) .....................................................$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ______________________________________________.... 50«
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________«0«
ZLATOKOPI (povest is A laske) __________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L del --------- 40« H. del ____________40«
ZBRANI SPISI. ZA MLADINO —
!• povest; Vinski brat; osem povest! m 13 povesti
spisal Engelbert Gangl), v 1 svedra...... .56
vinski brat. (V. *v.>, Gangl .............. .m
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ JM
13 POVESTI. (III. sv.), Gangl .............. M
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street j i ; Near York, N. Y.
je Škrjanc zaradi teh poškodb moral umreti v pičli pol uri in da bi bila vsaka, še tako hitra zdraivniška pomoč zaman.
Pri ogledu na mestu se je takoj opazilo, da je bil Škrjanc že mrtev prinesen že k Ribjeku, ter so sledovi krvi vodili proti obdolženčevi hiši, kjef je kot užitkar stanoval tudi pokojni okrjanc. Ob pregledu njegove sobe so se našle kapljice sveže krvi na pohištvu in zidu, cementna tla pa so bila mokra in sveže oprana. Ker je bilo vrhu tega splošno znano, da živita obdolženec in ftkrjanc v hudem sovraštvu, se je takoj pojavil sum, da je Skrjanca usmrtil obdolženec. Obdolženec ni namreč tega sovraštva nikdar tajil in je neprestano Skrjancu grozil z umorom. Tudi Skrjanc sam si je biil s vest nevarnosti, v kateri je živel ter se je opetavano napram ljudem izrazil, da se boji, da ga bo Dragan ubil. Obdolženec in Škrjanc sta se namreč neprestano prepirala zaradi u-žitka in se tudi tožarila. Poleg tega je Skrjanc tudi kazensko preganjal obdolženca zaradi telesne poškodbe, ogrožanja telesne varnosti in žaljeiija časti. Splošno popisujejo ljudje užitkarja Skrjanca kot izredno sitnega in nadležnega človeka, do-čim smatrajo Dragana za boljšega, vendar silno vročekrvnega in surovega moža.
Sovraštvo ki ga je gojil obdolženec do Škrjanca, je bilo tako veliko, da ga je celo mrtvega vpričo ljudi suval, s čevlji ter dejal: "Pa si hudič res crknil, hudič, zdaj imaš zadosti sedaj me ne boš več tožil, mado-na, Bog, te ne sme vzeti, hudič te mora vzeti." Zato je razumljivo, da je bila vsa okolica takoj prepričana, da je Škrjan-čeve smrti kriv edino le obdolženec, ki je pa krivdo tako o-rožnikom kakor tudi sodišču v Mokronogu trdovratno tajil. Tudi pri preiskovalnemu sodniku je dolgo pri tem vztrajal ter skušal odvrniti sum na soseda Franceta Pungčarja, češ, da je hudo sovražil Skrjanca in se ž njim prepiral.
Naposled pa se je obdolženec ko je uvidel, da govori vse proti njemu, le skesal in priznal svojo krivdo. Izgovarjal se je, da ga je 9. maja zvečer Škr-janc zaradi užitka tako razburil da ga je s hlapcem za sezuva-njem škornjev na vso moč udaril po glavi. Ko se je Škrjanc zgrudil, je pokleknil nanj ter ga s kolenom pritisnil na prsni koš, nato pa ga je pričel s Čevlji suvati v glavo. Po zločinu je Dragan sobo zapustil. Čez 10 do 15 minut pa se je vrnil. Videl je, da njegova žrtev še kaže znake življenja. Umirajočega starčka je zapustil in zakleni! sobo, sam pa je legel z ženo in tremi otroki k počitku. V ranih jutranjih urah je Dragan zaradi morečih skrbi vstal in odšel v sobo, kjer je ležal Škrjanc že mrtev. Po kratkem preudarku je pograbil mrtveca, si ga oprtal na rame in ga zanesel k studencu "Ribjeku" kjer je odložil svoje strašno 'breme. — Senat se je prepi-čal o obtoženčevi krivdi in obsodil Dragana na 12 let ječe in izgubo častnih pravic. V utemeljitvi obsodbe je rečeno, da je obtoženec storil svoje dejanje po zrelem preudarku.
Na parnlkih, ki so debela tiskani, vrše v domovino isleti pod vrlstv« izkušenega spremljevalca.

i PlSite nam sa cene vosnib listov, reservaeljo kabin in pojasnila sa potovanj«.
8 LOVE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St, New York
&ooooooooooooeooooooooaož
8. avgusta:
Europa v Bremen Rex v Ueooa
12.	avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta:
lie de France v Havre
15. avgusta : Paris v Havre
19.	avgusta : Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre
20.	avgusta: Vulcanla v Trst
21.	avgusta: Bremen v Bremen
22.	Champlain v Hfvre Conte di Savooia v Genoa
26. avgusta:
j' Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
28. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen
2. septembra:
Normandle, Havre Aquitania, Cherbourg
5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8.	septembra: Saturnla v Trat
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Chamolain v Havre
12. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra: Normaodie v Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19. septembra: Conte di Savoia v Genoa
-2. septembra: Bremen v Bremen
-3. septembra:
I ji fa ye t te v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
2G. septembra: Paris v Havre
. Vuleaeia v Trst
-D. septembra :
Europa v Bremen
30. septembra,: Normandle v Havre
VAŽNO ZA NAROČNIKE
•	'"I	V---'
Poleg naslova Je razvidno do L'daj Imate plačan«* naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan Intretja ^ leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vafiein kraju ali pa kateremu Izmed zastopikev, kojih imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravi-čeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laoshln COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč Wulsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
IndianaiKJlis, Fr. Zupančič. 'LLINOIS: Chicago, 3. Bevčič, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, CIaro
in Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelen«
KANSAS:
Girard, Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller. Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in MarylapJ»
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:
Chisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže (jilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virgina, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderick NEW YORK:
Gowanda, Karl Strnisha - -Mttle Ffittn. Frank Maxle
Cleveland, Anton Bobek, Ctaaa. Karl-linger, Jacob Resnlk, John Slapnik
lOHIO:
Barber ton, Frank Troha GIrard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kuvle Youngstown, Anton KlkeiJ
(OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblsr
|PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. HupnO Export, Louis Supaniit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tau2elj Luzerne, Frank Ballocb Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Aills, fr. Sir a Sheboygan, Joseph Kak ft
WYOMING: Rock Springs, Looia Tauehar 1 Dlamondville, Joe Rollch
Vsak zastopnik izda potrdila n ivo-to, katero Je prejel. 7a»i3polke toplo
priporočamo.
J
UPRAVA -GLAS NARODA*"
"MARIJA ANA'
Nadaljevanje s 3. »tram.
MIHI lil — ..................II II M
-..... —
novih sporočil. Uničim aparat, da pridem do meje. Pošlji pomoč."
"Dobro. Če te primejo, so papirji Rembrandt."
Abrial kar žari, tako rad bi spoznal pomen tega stavka. Toda — le eno neprevidno vprašanje — in vse bi bilo izgubljeno.
4'Razumel V9
Čakali je uro dolgo, da ne bi nasprotnika po nepotrebnem posvaril. Nato pokliče spet posamezne postaje. Nasprotnik biva v četverokotu okraja Ais-ne, kjer so vasi Pernaut, Vau-Meroin; Saint Pierre P Aigle, Coeuvere in Cutry. V tem o-kraju je le en sam, napol porušen grad, kjer biva neki dozdevni Američan s svojo služin-čadjo. Vsa stvar je kaj preprosta.
Abrial in Lavesne pokličeta prefekturo Soisons, zahtevata dvajset stražnikov in odbrzita v Coeuvre. Grad so medtem že obkolili. Stražniki vderejo vanj. Nihče se ne upira, preplašene vohune vdenejo. Na ste in visi ponarejena Rm-braiidtova slika. Abrial ukaže, naj jo snamejo. Za sliko za-
gledajo skrivališče v steni. Notri so nepoškodovane listine dragocenih načrtov Myosotis.
Čez tri ure ima generalštab-na pisarna v rokah načrt zoper plinske napade Francije in načrte nasprotnikov.
NA POHORJU JE TEKLA KRI
Arehova nedelja je bila tudi letos krvava. Pri Ruski koči so se fantje spoprijeli. Kot žrtev je padel na bojišču z smrto-nevamimi poškodbami na glavi, prsih in nogi 31-letni Henrik Kapuii. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico.
OGLASI NAJ SE
i ojak P. MANDIČ, 15825 Sara-nac Rd., Collinwood, Ohio, ker pismo nam je bilo vrnjeno od pošte s pojasnilom 41 Ni v seznamu " \
Uprava "Glas Naroda". ___(3x)
Advertise in "Glas Narode** 1