ŠOLSKA TEORIJA Podjetništvo v 21. stoletju: Raziskava o podjetniških kompetencah med študenti višjih strokovnih šol dr. Vesna Trančar, profesorica strokovno teoretičnih predmetov, ŠC Ptuj Izobraževalni programi, ki vsebujejo tematiko podjetništva, trženja in ekonomike, zago- tavljajo možnosti maksimiranja potenciala podjetniškega izobraževanja. Študentje, ki so deležni tovrstne izobraževalne tematike, so bolj nagnjeni k razmišljanju, da postanejo pod- jetniki, hkrati pa imajo tudi bolj razvite sposobnosti za upravljanje in vodenje. Študija, ki smo jo izvedli med višjimi strokovnimi šolami v Sloveniji, nudi rezultate, iz katerih je mogoče ob- likovati priporočila za krepitev podjetniških vsebin v vseh izobraževalnih programih na vseh ravneh in v ospredje postaviti pomen razvijanja podjetniških kompetenc, ki omogočajo uspešno poslovno kariero in premagovanje ovir v vsakdanjem življenju. Uvod pogoj za podjetništvo. Res je, da so bili nekateri Podjetništvo je večplasten proces in pomeni usta- izmed najbolj znanih ustanoviteljev startupov novitev nove organizacije ali prestrukturiranje orga- osipniki. Toda mnogi drugi, uspešni podjetniki nizacije, ki že obstaja. Za udejanjanje podjetništva pravijo, da so imeli od podjetniških izobraževanj1 potrebuje gospodarstvo posameznike, ki razpola- številne koristi, predvsem, da so imeli priložnost gajo z edinstvenimi osebnostnimi lastnostmi, to so: za izkustveno učenje in osredotočanje na osno- komunikacijske spretnosti, potrpežljivost, zmožnost ve podjetništva. Tak primer sta Kevin Systrom in predvidevanja, samozavest, sposobnost osredoto- Mike Krieger, ustanovitelja Instagrama. Kot štu- čenja, sposobnost iskanja priložnosti in podobno. denta sta se srečala prav na študijskem progra- Prispevek se osredotoča na ocenjevanje ravni pod- mu podjetništva. Podjetniško izobraževanje sta jetniških kompetenc med študenti višjih strokovnih dojemala kot najbolj pronicljivo izkušnjo, ki zdru- šol v Sloveniji. V raziskavo smo vključili študente žuje pouk, mentorstvo in urjenje v podjetniških zaključnih letnikov. Izbrali smo deset podjetniških spretnostih. kompetenc, ki jih strokovna literatura najpogosteje omenja. Te so: sposobnost iskanja priložnosti, vztraj- Da, nekateri bodo trdili, da je podjetništvo še ve- nost, zavzetost in predanost, zahteva po kakovosti dno prej umetnost kot znanost, ki včasih zahteva in učinkovitosti, sposobnost prevzemanja tveganja, improvizacijo v edinstvenih in negotovih situaci- sposobnost postavljanja ciljev, sposobnost iskanja jah, pa vendar obstajajo očitne lastnosti, ki si jih informacij, sposobnost sistematičnega načrtovanja delijo uspešni podjetniki. Med njimi so: in spremljanja, sposobnost prepričevanja, sposob- nost mreženja in samozavest. • osebna strast do reševanja problema, • vizija za tisto, kar je inovativno, Študija je bila usmerjena v proučevanje stopnje • spretnosti za izgradnjo izdelka ali storitve in razvitosti podjetniških kompetenc v različnih pro- podjetja, gramih višjih strokovnih šol. Ugotovitve omogo- • vztrajnost pri iskanju povratnih informacij, čajo oblikovanje priporočil, usmerjenih v krepitev • ponavljanje in vrtenje okrog podjetniške zamisli, podjetniških kompetenc med študenti na višjih • sposobnost empatije in navdihovanja ljudi okoli strokovnih šolah. Eno izmed priporočil je trajno- sebe. stno umeščanje podjetništva v vse izobraževalne programe višjih strokovnih šol, kar bi omogoči- Podjetniške kompetence lo razvoj in krepitev podjetniške miselnosti med Podjetniške kompetence razdelimo na osebne študenti, posledično pa izboljševanje podjetniške podjetniške kompetence in kompetence za za- klime slovenskega gospodarstva. četek podjema oziroma podviga. Slednja kom- petenca zajema sposobnost za zagon podjetja in Kako vzgajati za podjetništvo? kasneje sposobnost upravljanja in vodenja podje- Podjetniško-poslovna izobraževalna tematika ni tja (slika 1). 56 1 Literatura (Pena 2016) jih imenuje akademski tečaji podjetništva. Didakta Podjetniške kompetence Osebne Kompetence podjetniške za začetek kompetence podviga Kompetence Kompetence za zagon upravljanja podjetja podjetja Slika 1: Delitev podjetniških kompetenc (Vir 1) V nadaljevanju predstavljamo podjetniške lastno- niških smeri. Strokovno argumentacijo smo obrav- sti, bolj znane kot osebne podjetniške kompeten- navali zgolj znotraj izbranega raziskovalnega po- ce, ki jih literatura (Hoffarh 2019; Calvin 2003 in Vir dročja, t. j. v okviru zastavljenih raziskovalnih vpra- 2) najpogosteje navaja. To so: šanj, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. • iskanje priložnosti, Raziskovalno vprašanje izhaja iz zanimanja o tem, • vztrajnost, ali so študentje, ki zaključujejo višje strokovne šole v • predanost delovni pogodbi, Sloveniji, opolnomočeni z danes neobhodno potreb- • prevzemanje tveganja, nimi podjetniškimi kompetencami, med katere naj- • zahteva po učinkovitosti in kakovosti, pogosteje uvrščamo sposobnost iskanja priložnosti, • postavljanje ciljev, vztrajnost, zavezanost ali predanost, sposobnost pre- • iskanje informacij, vzemanja tveganja, zahtevo po lastni kakovosti, spo- • sistematično načrtovanje in spremljanje, sobnost iskanja informacij, pozitivno tekmovalnost • prepričevanje in mreženje, in druge, ki so za uspeh v podjetniških vodah najbolj • samozavest, relevantne. Drugo raziskovalno vprašanje se nanaša • zavzetost in predanost, na odločenost študentov, da po končanem študiju • sposobnost mreženja. pričnejo samostojno podjetniško pot. Ker je v vsaki generaciji študentov izjemno malo takih, ki so odlo- Poleg zgoraj opisanih podjetniških lastnosti pri čeni, da se po diplomi vidijo v podjetniškem poklicu, uspešnem podjetniku najdemo še kreativnost, na- smo z raziskavo želeli pridobiti vpogled v to, kolikšen darjenost, vizionarstvo, sposobnost soočanja s kriti- odstotek vseh slovenskih študentov ima namero, ko, poslanstvo in sledenje višjemu cilju, skromnost, da ustanovi svoje podjetje. Z raziskavo smo želeli preprostost in osredotočenost (Rusu et al. 2012). ugotoviti tudi, katere podjetniške kompetence slo- venski študentje višjih strokovnih šol že posedujejo Raziskava o podjetniških kompetencah štu- in katere podjetniške kompetence pridobijo tekom dentov višjih strokovnih šol študija na izbranih šolah. Zanimalo nas je tudi, kako Namen raziskave je pridobiti vpogled v poznavanje podjetniško so naravnani slovenski študentje višjih in razumevanje pomena podjetniških kompetenc strokovnih šol oziroma koliko anketiranih študentov pri mladih, ki se vključujejo na trg dela. Pri obliko- je prepričanih, da se bodo po izobraževanju odločili vanju raziskovalnega vprašanja smo izhajali iz iden- za samostojno podjetniško pot. tifikacije problemov, ki jih izpostavlja tudi sodobna literatura (Pena 2016; Rusu et al. 2012) in smo jih Uporabili smo bazo naslovov, ki je javno objavlje- predstavili zgoraj. Trenutno izpostavljamo dva, to na na spletu Skupnosti višjih strokovnih šol. An- sta: nizka stopnja zanimanja diplomantov za samo- keta je bila posredovana preko elektronske pošte stojno podjetniško pot in nezadostno vključevanje vsem višjim strokovnim šolam in objavljena v e- podjetniških vsebin v izobraževalne programe teh- -novicah Skupnosti višjih strokovnih šol. 57 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Vzorec raziskave: K sodelovanju v anketni raziska- vi smo povabili vse višje strokovne šole v Sloveniji, skupaj 59 šol. Uporabili smo seznam šol, ki je bil objavljen na spletnem naslovu Skupnosti višjih strokovnih šol, dne 14. 12. 2021. Način izvedbe raziskave: Nagovorjeni responden- ti so vprašalnik izpolnili na spletu. Rezultati raziskave in interpretacija Izmed 59 nagovorjenih višjih strokovnih šol je na anketo odgovarjalo 299 anketirancev. Ker sta bili prvi dve vprašanji neobvezni, je nanju odgovorilo 72,54 % anketirancev. Na vprašanje zaprtega tipa »Ali je kateri predmet/ modul na višji strokovni šoli vseboval tudi podje- tniške vsebine (iskanje idej, vrednotenje zamisli, start-up podjetja, podjetniški inkubator, delo v timu in podobno)?« je 92,2 % anketiranih študen- tov odgovorilo, da so se v času študija s podjetni- škimi vsebinami srečali, 4,1 % študentov trdi, da v njihov program ni bilo vključenega podjetniške- Z naslednjim vprašanjem smo s pomočjo lestvi- ga izobraževanja, 3,7 % študentov pa na vprašanje ce od 1 do 5 poskušali ugotoviti, kako študentje ni znalo odgovoriti (slika 2). ocenjujejo pridobivanje podjetniških kompetenc v času študija. Z ocenami od 1 do 5 so lahko anke- tiranci ocenili, katero od zapisanih kompetenc so v času študija najbolj razvijali. Prav tako je ocena 4,10% 3,70% 1 pomenila, da določene kompetence niso razvi- jali, 5 pa, da so jo razvijali zelo aktivno. Rezultati kažejo, da so študentje v času študija razvijali vse Da sposobnosti, ene bolj in druge manj. 96,8 % an- ketiranih je s povprečno oceno 4,0 razvijalo spo- Ne sobnost iskanja informacij, 96,3 % anketiranih je Ne vem s povprečno oceno 3,8 razvijalo sposobnost po- stavljanja ciljev, 95,8 % anketiranih je s povpreč- no oceno 4,0 razvijalo zahtevo po lastni kakovosti, 94,5 % anketiranih je s povprečno oceno 3,6 razvi- 92,20% jalo sposobnost prevzemanja tveganja, 95,8 % an- ketiranih je s povprečno oceno 4,0 razvijalo zah- tevo po lastni učinkovitosti, 95,0 % vprašanih je s Slika 2: Vprašanje »Ali je kateri predmet/ povprečno oceno 3,6 razvijalo sposobnost siste- modul na višji strokovni šoli vseboval matičnega načrtovanja in spremljanja aktivnosti, tudi podjetniške vsebine?« 94,4 % vprašanih je s povprečno oceno 3,7 razvija- lo pozitivno tekmovalnost, 93,5 % anketirancev je s povprečno oceno 3,7 razvijalo vztrajnost, 93,1 % anketirancev je razvijalo sposobnost iskanja prilo- žnosti s povprečno oceno 3,4, sposobnost mreže- nja s povprečno oceno 3,6, zmožnost prepričeva- V nadaljevanju so anketiranci lahko na lestvici od nja s povprečno oceno 3,4, 91,3 % anketiranih pa je 1 do 5 ocenili svojo podjetniško kompetenco, pri s povprečno oceno 2,4 razvijalo samozavest. čemer je 1 pomenila, da je nimajo razvite, 5 pa, da jo imajo močno razvito. Rezultati kažejo, da imajo Iz podatkov lahko sklepamo, da so anketirani anketiranci (98,3 %) po lastni oceni najbolj razvite najmanj razvijali samozavest, saj je med anketi- sposobnosti iskanja priložnosti, pozitivne tekmo- ranimi 8,7 % takih, ki so mnenja, da je sploh niso valnosti, zavzetosti in predanosti, zelo nizko sto- razvijali, sledijo zmožnost prepričevanja, sposob- pnjo razvitosti pa kažejo pri sposobnostih mreže- nost mreženja in sposobnost iskanja priložnosti, nja, vztrajnosti, samozavesti, postavljanja ciljev in pri katerih je 6,9 % anketirancev mnenja, da jih v prevzemanja tveganja. času študija niso razvijali (slika 3). 58 Didakta 18,30% 36,20% Sposobnost iskanja priložnosti. 30,00% 8,30% 6,90% 28,90% 36,70% Vztrajnost. 23,90% 4,00% 6,50% 25,70% 33,00% Sposobnost mreženja. 26,10% 8,30% 6,90% 19,70% 34,40% Zmožnost prepričevanja. 30,00% 8,70% 6,90% 23,40% 40,40% Sposobnost načrtovanja. 22,90% 8,30% 5,00% 28,00% 31,70% Samozavest. 24,80% 6,90% 8,70% 36,20% 26,10% Pozitivna tekmovalnost. 24,80% 7,30% 5,60% 28,40% 39,90% Sposobnost postavljanja ciljev. 23,40% 4,60% 3,70% 40,80% 34,40% Sposobnost iskanja informacij. 17,40% 4,20% 3,20% 39,90% 34,40% Zahteva po lastni učinkovitosti. 17,40% 3,70% 4,60% 43,10% 32,10% Zahteva po lastni kakovosti. 17,40% 3,20% 4,20% 24,80% Sposobnost prevzemanja tveganja. 36,70% 24,30% 8,70% 5,50% 25,70% 41,30% Zavezanost ali predanost. 23,40% 4,60% 5,00% 5 4 3 2 1 59 Slika 3: Povprečna ocena razvitost podjetniških kompetenc Didakta ŠOLSKA TEORIJA Da bi izvedeli, kako bodo študentje podjetniške cev mnenja, da se bodo za samostojni poklic odlo- kompetence uporabili v praksi, smo jim zastavili čili zelo verjetno, 61,5 % anketiranih se bo odločilo vprašanje »Ali razmišljate, da bi po zaključku študi- verjetno, 11,60 % pa je takih, ki v svojo trditev niso ja odprli podjetje in se podali na samostojno pod- prepričani (slika 5). jetniško pot?«. Pri tem vprašanju smo uporabili anketno logiko, kar pomeni, da smo anketirance, Iz analize podatkov, ki jih je omogočila spletna ki so na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, anketa, izvedena v vseh slovenskih višjih strokov- usmerili na vprašanje »S kakšno verjetnostjo bi se nih šolah, lahko povzamemo, da so podjetniške odločili za samostojno podjetniško pot?«. Rezultati kompetence pri študentih zaključnih letnikov pri- so pokazali, da je 35,2 % vprašanih prepričanih, da dobljene tekom izobraževalnega procesa na višjih bodo odprli lastno podjetje, 27,8 % anketiranih se strokovnih šolah. Presenetljivo je, da so študentje za samostojen poklic ne bo odločilo, 37 % vpraša- med desetimi izbranimi podjetniškimi veščinami, nih je ostalo neopredeljenih (slika 4). ki so jih razvijali v času študija, dali največji pomen sposobnosti iskanja informacij, sledijo sposobnosti postavljanja ciljev, zahteva po lastni kakovosti, spo- sobnost prevzemanja tveganja, najmanjšo oceno razvijanja pa so podali za razvijanje samozavesti, zmožnosti prepričevanja, sposobnosti mreženja in sposobnosti iskanja priložnosti. Za razliko od naštetih podjetniških kompetenc drugih avtorjev, omenjenih v prispevku, izstopata predvsem visoka stopnja razvijanja sposobnosti iskanja informacij in sposobnost postavljanja ciljev. Lahko sklepamo, da se študentje zavedajo, da uspeh zavisi od podjetniških lastnosti in od usvo- Da jenega znanja ter za poklic potrebnih kompetenc. Ne Študentje so pri odprtem tipu vprašanja »Navedite Ne vem razlog, zakaj se boste odločili za samostojno pod- jetniško pot?« izpostavili številne argumente: s po- Slika 4: Vprašanje »Ali razmišljate, da bi poldansko dejavnostjo lahko ponudim kakovostne po zaključku študija odprli podjetje in se storitve in dodatno zaslužim; ker si želim nekaj svo- podali na samostojno podjetniško pot?« jega; ker sem pravi mojster in ne bom svojega zna- nja in idej podaril nekomu, ki tega ne bo cenil; ker si želim ustvariti organizacijo, ki bi bila pravična in Na vprašanje »S kakšno verjetnostjo bi se odločili prijazna do zaposlenih, kupcev in okolja; ker si eno- za samostojno podjetniško pot?« so odgovarjali le stavno želim v življenju nekaj ustvariti, ker želim de- tisti študentje, ki so na predhodno vprašanje od- lati zase; ker si lahko pravilno razporedim čas; ker govorili pritrdilno. Od slednjih je 26,9 % anketiran- imam kompetence za vodenje podjetja; ker je to Zelo verjetno Verjetno Niti verjetno, niti neverjetno Malo verjetno Zelo malo verjetno 60 Slika 5: Vprašanje »S kakšno verjetnostjo bi se odločili za samostojno podjetniško pot?« Didakta moja osebna želja; ker vidim prednost predvsem v tem, da sem sam svoj šef; ker želim ustvariti ne- kaj novega, inovativnega in unikatnega; ker želim v življenju početi nekaj več; ker lahko zaradi izzivov, ki jih prinaša podjetništvo, osebnostno bolj rastem in se razvijam; ker lahko sam izbiram ljudi, s kate- rimi bom delal, ustvarjal ter si zagotovil finančno neodvisnost; ker uživam v timskem delu; ker vem, da sem podjeten; ker nočem imeti nadrejenih, ki me ne bi spoštovali … Pri vprašanju »Navedite razlog, zakaj se ne bi odlo- čili za samostojno podjetniško pot?« so anketirani najpogosteje navajali, da jih podjetništvo in odprtje lastnega podjetja ne zanimata; da bodo z izobraže- vanjem še nadaljevali; da se jim zdi podjetniški po- klic preveč tvegan; da niso osebnosti za podjetništvo; da podjetništvo predstavlja veliko dela; ker je na trgu prevelika konkurenca; ker menijo, da nimajo zado- stnega kapitala v znanju in sredstvih; ker do trenutka te ankete o odprtju lastnega podjetja še niso razmi- šljali; ker še niso imeli priložnosti, da bi razvili poslov- S študijo smo poskušali raziskati, v kolikšni meri so no idejo; ker niso dovolj samozavestni; ker si želijo študentje zaključnih letnikov višjih strokovnih šol pridobiti čim več praktičnega znanja; ker že imajo opolnomočeni s podjetniškimi kompetencami in varno službo z zelo visoko plačo; ker so prepričani, da na podlagi rezultatov podati priporočila, usmer- jim trenutno podjetje, kjer delajo, nudi boljšo priho- jena v krepitev podjetniških kompetenc na višjih dnost; ker se nekateri zavedajo, da se brez temeljite strokovnih šolah. Umeščanje podjetništva v izo- analize trga, izračuna potrebnega začetnega kapita- braževalne programe ne le višjih strokovnih šol, la, možnosti trženja izdelkov oz. storitev, povezovanja temveč tudi v univerzitetne programe, omogoča s potencialnimi partnerji, pregleda vseh drugih fak- krepitev podjetniških lastnosti in pripravo študen- torjev za uspešen začetek lastnega posla, ne bi spu- tov za »generacijo podjetnikov«, saj potreba po stili v samostojen poklic in podobno. njih ni bila še nikoli večja. Sodeč po analizi rezultatov ankete in odgovorih Literatura in viri lahko povzamemo, da se anketiranci zavedajo po- Adenutsi, Deodat E. (2009): »Entrepreneurship, Job Creation, mena podjetništva in življenjskega stila podjetni- Income Empowerment and Poverty Reduction In Low-Income Economies«, MPRA Paper 29569, University Library of Munich, ka, ter da je pri sestavljanju podjetniške ekipe še Germany. kako pomembno, da izberejo takšne sodelavce, ki Calvin, R. J. (2003): Entrepreneurial Management. New York: The McGraw Hill Executive MBA Series. International Edition. bodo v delovnem okolju znali med seboj dobro ko- De Vita, Luisa; Mari, Michela in Poggesi, Sara. (2014): Women En- municirati, sodelovati, se med seboj dopolnjevati trepreneurs In And From Developing Countries: European Ma- nagement Journal, Elsevier, vol. 32(3), str. 451–460. in ustvarjati pozitivno klimo. Zagotovo obstaja še Dnevnik.si. (2010): Najpomembnejša kompetenca podjetnika je veliko potencialnih študentov, ki bi jih lahko s pra- prepoznavanje potreb strank. Dostopno na https://www.dnev- nik.si/1042745974, 12. 1. 2022 vimi izobraževalnimi vsebinami izobrazili in pripra- Hoffarth, Matthew, J. (2019): From Achievement To Power: David vili do tega, da postanejo podjetniki. C. McClelland, McBer & Company, and the business of the The- matic Apperception Test (TAT), 1962–1985. Dostopno na https:// doi.org/10.1002/jhbs.22015, 20. 12. 2022 Zaključek Li, X. (2009): Entrepreneurial Competencies as an Entrepreneu- rial Distinctive: An Examination of the Competency Approach in Kot vemo, izobraževanje ni namenjeno le pridobi- Defining Entrepreneurs. Dostopno na http://ink.library.smu.edu. vanju diplom. Izobraževanje omogoča veliko več. sg/etd_coll/14, 17. 1. 2022. Oganisjana, K. in Koke, T. (2012): Does Competence-Oriented Hig- Omogoča pridobivanje »skritih« kompetenc, ki jih her Education Lead to Students Competitiveness? Engineering v izobraževalnem sistemu ne ocenjujemo, vendar Economics, 23(1), 77–82. Pena, Mike. (2016): Entrepreneurship Can Be Learned. Stanford pa pripomorejo, da študent hitreje napreduje in University. Where Entrepreneurs Find Inspiration. Dostopno na uspešno zaključi študij. Danes so v svetu v ospred- https://ecorner.stanford.edu/articles/entrepreneurship-canbe-le- arned/, 10. 2. 2022. je postavljene podjetniške lastnosti, ki so po- Rusu Sergiu, Florin Isac, Radu Cureteanu in Luiela Csorba. (2012): membne tako za poslovno kot osebno življenje in Entrepreneurship and Entrepreneur: A Review Of Literature Concepts. Dostopno na https://academicjournals.org/journal/ so v globaliziranem družbeno-ekonomskem siste- AJBM/article-full-text-pdf/C107B4E33032, 12. 12. 2021. mu postale neizogibna nujnost. Nujnost slednjega Vir 1: Entrepreneurial Competencies. Dostopno na: http:// www.simplynotes.in/e-notes/mbabba/entrepreneurship-deve- zaostrujejo globalizacija, tehnološki napredek in lopment/entrepreneurial-competency/, 20. 1. 2022. demografske spremembe kot tudi spremembe Vir 2: Mcclelland and McBer. Entrepreneurial Competencies. Do- stopno na https://www.slideshare.net/aderusakura/ent300-mo- vrednosti in preferenc družbe kot celote. dule02, 8. 1. 2022. 61 Didakta