GEOLOGIJA 50/1, 215–220, Ljubljana 2007
Nekaj pojasnil k pripombam dr. Polone Kralj na ~lanek
»Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod
v Sloveniji«, (Geologija 49/2, 2006)
Andrej LAPANJE Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Namen ~lanka »Izvor in kemijska sestava termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji«, (Geologija 49/2, 2006) je bil na osnovi arhivskih podatkov prikazati prostorsko porazdelitev geotermalnih virov v Sloveniji in njihove osnovne lastnosti. Izkazalo se je, da sem bil pri pisanju terminolo{ko nedosleden, ter da sem nekatere priimke zapisal napa~-no. Za slednje se prizadetim opravi~ujem. V bodo~e bom pri tem natan~nej{i. Napake so nastale nenamerno, kot, predvidevam, tudi dosledno napa~no sklanjanje mojega priimka v pripombah dr. Polone Kralj.
V nadaljevanju odgovarjam na nekaj vsebinskih pripomb.
A) Prostorska porazdelitev in osnovne lastnosti geotermalnih virov v Sloveniji
“Avtor navaja, da je namen prispevka prikaz prostorske porazdelitve in osnovnih lastnosti termalnih virov, ki temelji na arhivskih podatkih. Pri tem se avtorju ne zdi pomembno, da je zelo podobna razporeditev (slika 1) 30 lokacij termalnih izvirov in 50 lokacij vrtin s termalno in mineralno vodo v Sloveniji že bila objavljena v delu »Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji« (Ravnik et al., 1992), omenjeno sliko pa spremljata tudi tabeli, v katerih je navedena to~na lokacija, nadmorska vi{ina, globina vrtine, srednja letna temperatura kraja, temperatura vode na izviru oziroma ustju vrtine, izdatnost, vrsta uporabe in ter-mi~na mo~.’’
a)  Zbornik, v katerem je objavljen ta prispevek, omenjam v poglavju Dosedanje raziskave. V literaturi je popolnoma nenamerno izpadel. Tega prispevka pri pripravi svojega ~lanka nisem uporabil, temve~ sem podatke poiskal v izvornih objavah in strokovnih poro~ilih ali pridobil od njihovih lastnikov. Lokacij geotermalnih virov nisem povzemal iz omenjenega zbornika.
b)  ^lanek »Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji«, (Ravnik et al., 1992), v katerem je objavljenih precej napa~nih in nepreverjenih {tevilk, odseva stanje, kakr{no naj bi bilo v letu 1992. V svojem ~lan-ku predstavljam stanje v letu 2006, torej 14 let kasneje. V omenjenem ~lanku (Ravnik et al., 1992) je pogosto pretirano ocenjena koli~ina vode, ponekod pa tudi vi{ina temperature in s tem iz-ra~unana termi~na mo~ (glej npr. Rimske Toplice, ^atež, La{ko). Termalni izvir v Zagorju – Toplice je že pred I. svetovno vojno presahnil zaradi poglabljanja rudnika, omenjenih 48 l/s je bilo izmerjenih v rudniku premoga na II. obzorju v 20-tih letih prej{nje-ga stoletja, termalna izvira v Rimskih Toplicah in v Peri{~u pri ^atežu sta presahnila zaradi aktiviranja vrtin. Na nekaterih lokacijah pa se dana{nje ocene razpoložljivosti termalne vode zelo razlikujejo od tistih predvidenih v letu 1992 (npr. Maribor, Vaseno–Sno-
216
Andrej Lapanje
vik, Murska Sobota, Moravske toplice, Ptuj). c) V svojem prispevku “Chemical composition of low temperature (< 20–40 °C) thermal waters in Slovenia’’ (Kralj, Polona, 2004), je avtorica ~rpala podatke za preglednico 1 z vsemi napakami posredno iz prav tega prispevka (Ravnik et al., 1992) saj citira ~lanek “Geo-termalni viri v Sloveniji: njihov potencial in izraba’’ (Kralj, P. , 1999). V tem ~lanku (Kralj, P. , 1999) so uporabljeni podatki v tabeli 1 in tabeli 2 v veliki meri prepisani iz ~lanka »Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji« (Ravnik et al., 1992), ki pa ni citiran.
B) TDS vs. TDI
“Avtor razloži, da je zaradi nerazpolož-ljivosti podatkov o koli~ini trdnih snovi v vodah, citiram »… z uporabo programa Aquachem 5.1 (Waterloo Hydrogeologic, Inc., 2006) izra~unal koli~ino skupnih raztopljenih snovi (TDS)«, konec citata. TDS (total dissolved solids) je preostanek su{enja na dolo~eni temperaturi, v kolikor pa gre za vsoto koncentracij vseh ionov, ki so bili v danem vzorcu vode analizirani, pa se navadno uporablja izraz TDI (total dissolved ions), (Mazor, 1997).’’
Postopek dolo~itve TDS je opisan v navodilih priloženih programu Aquachem 5.1 (Waterloo Hydrogeologic, Inc., 2006). Rezultat izra~una ni TDI.
C) D’Amorejevi parametri in njihova uporabnost
“Tudi sicer v diagramih D’Amorejevih parametrov ne vidim posebno velike uporabnosti za vode v geotermalnih vodonos-nikih Murske udorine, predvsem v predter-ciarni podlagi. Tako, na primer, za vodo iz vrtine Be-2/04 v Benediktu, pokaže diagram D’Amorejevih parametrov klasti~ni tip vo-donosnika, ~eprav je voda zajeta v dolomit-nem marmorju, za vodo iz vrtine Ljut-1 in Pe~-1/91 pa metamorfni tip, ~eprav sta vo-donosni kamnini dolomit oziroma dolomit-na bre~a.”
“D’Amorejevi parametri so empiri~ni, on sam je na osnovi {tevilnih kemijskih analiz
vod in kamninske sestave vodonosnika opredelil kot metamorfni tip tisti, ki je bogat z natrijevimi in kloridnimi ioni. Zato D’Amo-rejevi parametri tudi ne drže za globoke karbonatne vodonosnike v Murski udorini.’’
Klasifikacija je razvr{~anje glede na enake ali podobne lastnosti. D’Amorejevi parametri omogo~ajo razvr{~anje podzemne vode v 4 razrede s pomo~jo empiri~no dolo-~enih odnosov (D’Amore et al., 1983). Pri~a-kuje se, da imajo vode iz litolo{ko podobnih vodonosnikov tudi podobno kemijsko sestavo. To je pravilo, vedno pa obstajajo izjeme, ki jih nobena splo{na metoda klasifikacije ali diskriminacije ne more pravilno uvrstiti. In prav tu je smisel, oziroma uporabnost D’Amorejevih parametrov. Opozorijo nas namre~ na izjeme, ki v splo{nem odstopajo od pravila. Take izjeme, med katere bi lahko uvrstili tako vodo iz vrtine Be-2/04, kot tudi vodo iz vrtin Ljut-1/88 in Pe~-1/91, je, ~e bi hoteli natan~no interpretirati njihov nastanek, potrebno skrbno in ciljano raziskati, kar pa ni bil namen preglednega prispevka.
Za vodo iz vrtine Be-2/04 bi težko rekli, da prihaja le iz dolomitnega marmorja, ki nastopa v vrtini v treh globinah, med 1260 in 1275, med 1470 in 1510 m ter med 1825 in 1857 m (Kralji} et al., 2005). D’Amorejeva klasifikacija je neodvisna od na{e percepci-je. Pri izra~unu D’Amorejevih parametrov za kemijsko sestavo te vode se pokaže, da je voda tipa ?, torej kakor da bi imela izvor v klasti~nih vodonosnikih. To dejstvo si razlagam s tem, da voda komunicira z do-lomitnim marmorji in tudi z blestnikom in da je v kemijskih interakcijah med vodo ter dolomitnim marmorjem in blestnikom nastala tak{na sestave vode, kot bi jo vseboval klasti~en vodonosnik. V nobenem primeru pa voda ni omejena le na dolomitni marmor znotraj metamorfnega kompleksa. To trditev lahko podkrepim z naslednjimi dejstvi: v terciarnih kamninah, ki ležijo nad meta-morfnim kompleksom do globine 800 m, je izmerjen zelo visok temperaturni gradient > 88 °C/km. Podoben gradient je bil izmerjen tudi v vrtini BS-2/76, ki je bila izvrtana 870 m stran od vrtine Be-2/04. Pred dokon-~anjem vrtine Be-2/04 je bilo zato privzeto, da tako visok temperaturni gradient nastopa tudi v metamorfnem kompleksu. Odgovorni geolog je predvidel tik pred dokon~anjem vrtine Be-2/04 na dnu vrtine 125 °C, na ustju vrtine pa 110 °C (Kralj, P. , 2004b). Pri ~rpal-
Nekaj pojasnil k pripombam dr. Polone Kralj na ~lanek »Izvor in kemijska sestava termalnih in ...    217
nem poskusu po končanem vrtanju je bila na ustju vrtine nato izmerjena temperatura 75 °C (Kraljic et al., 2005). Po dokončanju vrtine pa so bile v vrtini večkrat opravljene termometrične meritve (Kraljic et al., 2005), ki so v nasprotju s pričakovanji prikazale izredno nizek temperaturni gradient v območju med 800 m in 1850 m, ki dosega le 4,9 °C/km. To dejstvo nakazuje dvoje stvari:
a)   znotraj metamorfnega kompleksa se toplota prenaša s konvekcijskim kroženjem vode po razpokah in prelomnih conah,
b)  zaradi konvekcije v metamorfnem kompleksu je povišan temperaturni gradient v zgoraj ležečih terciarnih se-dimentih.
Torej je zaradi konvekcije toplote, ki se lahko odvija le s kroženjem vode, nedvoumno, da voda ni le iz dolomitnega marmorja, ampak je v interakciji tudi z drugimi meta-morfnimi kamninami.
Tudi glede vrtin Ljut-1/88 in Peč-1/91 sem mnenja, da je voda v dolomitnih kamninah v teh dveh vrtinah v stiku z metamorf-nimi kamninami. Pri tem se moram strinjati s Polona Kralj, ki pravi, da je večji del te vode mlajši od starosti samih kamnin. Debelina dolomitnih kamnin nad metamorfno podlago je majhna. Dolomit oz. dolomitna breča v vrtini Ljut-1/88 je bila navrtana v odseku od 4010 m do 4033 m, torej v debelini 23 m, pod njo je bil navrtan gnajs do končne globine 4048 m, v vrtini Peč-1 sta dolomit in dolomitno-silikatna breča navrtana med globinami 1915 m in 2030 m. Pod njima je bil navrtan filit. V času več milijonov let je bila komunikacija omogočena skozi tektonske razpoke. Interakcija je bila zelo počasna, vendar je bilo časa za reakcije dovolj.
^) Geotermometri in njihova uporabnost
“Poleg tega je Pezdič (1999) raziskoval uporabnost geotermometrov za vode v Murski udorini in ugotovil, da je zaradi termodinamičnega neravnotežja njihova uporaba vprašljiva. številna neskladja in odstopanja je opazil predvsem za Na-Ca in Na-K-Ca geotermometre, najboljšo skladnost s podatki opazovanj je ugotovil za izotopske geotermometre."
Ista neskladja je opisal v zelo dobrem ~lanku že Veseli~ (1980), pred njim je pogoje za uporabnost geotermometrov zapisal White (1970). Na pomanjkljivosti geotermome-trov opozarjam tudi v svojem prispevku na strani 355 in hkrati omenjam njihovo uporabnost za klasifikacijo in diskriminacijo.
D) Mursko – Zalski bazen
“Na drugi strani pa je zaradi pomanjkanja podatkov in necelostnega {tudija problematike izposojene ideje nametal kar v en ko{. Avtor nastanek drugega tipa vod v Mursko-Zalskem bazenu, ki ga imenuje evolucijski, opisuje v kontekstu spreminjanja sestave vode od Ca-Mg-HCO3 tipa v plitvej{ih plasteh do Na-HCO3 tipa v globljih plasteh, vzrok za to pa je v predvsem v preperevanju glinencev in ionski izmenjavi na mineralih glin. Pri tem pa pozablja, da je Murska udorina del artezijskega bazena. O nastanku termalnih in mineralnih vod je bilo napisanega že kar nekaj ~lankov, ki so iz{li tudi v tujih revijah (Pezdi~, 1991; Pezdi~, 1999; Kralj & Kralj, 2000a; Kralj, 2001). Iz dela Kralja (2001) bom povzela samo najbolj bistveno. Iz najglobljih delov Murske udorine se zaradi kompakcije iztiskajo vode iz osrednjih delov proti robnim, pri ~emer se sestava vod spreminja zaradi ohlajanja, spremembe tlaka, kemi~nih reakcij s prikamnino (pogosto zaradi prisotnost ogljikovega dioksida, ki mo~no pove~a reaktivnost vod) ali z organsko snovjo. Kjer je litostati~ni tlak vi{ji od hidrostati~nega se vode iztiskajo preko slabo prepustnih, delno litificiranih drobnozrnatih sedimentov, pri ~emer ti delujejo kot molekularna sita in filtrirajo ione. Hkrati so v robnih delih Murske udorine plasti pogosteje in mo~ne-je razlomljene in premaknjene, zaradi ~esar lahko ob prelomnih conah prihaja do naravnega me{anja vod. Kot primer navajam geo-kemi~no interpretacijo vod iz vrtin v Murski Soboti, Moravskih Toplicah, Lendavi in Veržeju (slika 4), ki ve~inoma zajemajo vodo iz vodonosnika Termal I. Voda iz Moravskih Toplic izstopa po vsebnosti kloridnih ionov, zato je bilo to interpretirano kot naravno me{anje vod iz razli~nih vodonosnih plasti vzdolž prelomnih con, ali pa zaradi tektonskih premikov plasti tako, da sta razli~na vodonosnika v tektonskem kontaktu. Tudi v robnih delih, kjer je prisotno tudi napajanje s povr{ja, lahko prihaja do me{anja vod. Ta-k{ne vode lahko vsebujejo razli~na razmerja
218
Andrej Lapanje
natrijevih, kalcijevih, magnezijevih, hidro-genkarbonatnih in kloridnih ionov, mednje pa {tejemo tudi mineralne vode [~avni{ke doline (Kralj, 2001)’’.
Veliko pripomb se ti~e interpretacije kemijskih analiz termalnih in termomineral-nih vod s podro~ja Mursko–Zalskega bazena (Fodor et al., 2002). Pri tem je potrebno poudariti, da so interpretacije kemijske sestave in izvora vode s tega obmo~ja problemati~ne zaradi:
a)  pomanjkljivo definiranega geolo{kega modela Mursko-Zalskega bazena in
b)  zaradi na~ina odvzema vzorcev vode. Ti so najve~krat odvzeti na ustju vrtin, ki pogosto zajemajo dve razli~ni geo-lo{ki formaciji ali ve~ le teh, v katerih nastopajo med seboj razli~ne vode. Na to dejstvo opozarjata tudi P. in Polona Kralj (2000a).
V Mursko-Zalskemu bazenu je na osnovi raziskovalnih vrtin in geofizikalnih meritev zadovoljivo re{ena le geometrija reliefa predterciarne podlage. To pa ne velja v popolnosti za stratigrafske, sedimentolo{ke in formacijske odnose znotraj terciarnih se-dimentov in kamnin, ki bi nudili zadostno oporo za neizpodbitno pravilno interpretacijo razmerja napajanje – iztok v termalnih vodonosnikih in interpretacijo razvoja kemijske sestave vode. Prav tako je zelo slabo poznana tudi notranja zgradba predterci-arne podlage, predvsem strukturo – geolo-{ke zna~ilnosti. Eden izmed problemov je definiranje geometrije in pomena Rabske prelomne cone, ob kateri je nastal t.i. Radgonski tektonski poljarek, ki je stopni~asto pogreznjen (Szabo, 1972). Predpostavljam, da je pojavljanje slatin in mofet v Slovenskih goricah in na obmo~ju Nuskove na Go-ri~kem ter pojav CO2 v vrtinah v Benediktu, v [~avni{ki dolini, Bad Radgersburgu, Strukovcih in Radencih genetsko vezano na Rabsko prelomno cono. Podobnega mnenja je bil že Žlebnik (1978).
Nedore~enost geolo{kega modela dopu-{~a razli~ne interpretacije geolo{kih, hidro-geolo{kih in geotermi~nih lastnosti tega ob-mo~ja.
Splo{no znano je, da znotraj Mursko-Zalskega bazena obstaja vertikalna stratifi-kacija vodonosnikov, ki se med seboj lo~ijo po ve~ lastnostih. To ugotovitev povzemata tudi P. in Polona Kralj (2000a, 2000b) ter P. Kralj (2001, 2004a). Pred njima je bilo to
ugotovljeno že v raziskavah za odkrivanje leži{~ nafte in plina, v raziskavah za zajem mineralnih, termalnih in termomineralnih voda ter v raziskavah za iskanje podzemnega skladi{~enja plina. Pri teh raziskavah je sodelovalo ve~ strokovnjakov (predvsem iz podjetij Ina Naftaplin Lendava, Geolo-{ki zavod Ljubljana, In{titut Jožef Stefan Ljubljana in Radenska Radenci), ki so vsak po svojih mo~eh prispevali k dana{njem poznavanju geologije, hidrogeologije, hidro-geokemije in geotermije Mursko-Zalskega bazena. Poimensko velja omeniti Žlebnika (1974, 1975, 1978), ki ga od kasnej{ih raziskovalcev citira le Pezdi~ (1991).
Po Tothu (1995) je na obmo~ju sedimenta-cijskih bazenov glavna in najpomembnej{a gonilna sila toka podzemne vode gravitacija, {ele nato sledijo kompakcija sedimenta, osmoza ter tektonska kompresija. Meteorna voda ponika v porozne sedimente na obmo~-ju Gori~kega in na južnem del Slovenskih goric, od kjer odteka proti obmo~jem z nižjim hidravli~nim potencialom. Regionalni tok podzemne vode je razvit le v zgornjem aktivnem vodonosnem sistemu znotraj pli-okvartarnih, pliocenskih in zgornjepontij-skih sedimentov (v prodih, peskih in pe{~-enih meljih), medtem ko je v spodaj leže~ih vodonosnikih voda stagnantna. Tudi tu so izjeme ob mo~nej{ih prelomih, predvsem na obmo~ju Radencev, kjer predvidevam, da se z natrijem in kloridom bogata voda iz spodaj leže~ih vodonosnikov dviga ascendentno proti povr{ju skozi prelomne cone skupaj z ogljikovim dioksidom iz predterciarne podlage, predvsem zaradi razplinjanja. Izvirno podro~je termomineralnih voda v Pomurju predstavlja {ir{e obmo~je Radencev, možno pa je, da se termalna ali termomineralna voda izliva {e kje drugje v kvartarni prod, vendar to do sedaj {e ni bilo odkrito. Ob-mo~je, kjer se regionalni vodonosni sistem prazni, to je obmo~je Radencev, pa je geo-lo{ko kot tudi hidrogeokemijsko izredno zapleten sistem (Žlebnik, 1978; Pezdi~, 1991). Tu iztekajo stare meteorne vode, ki so po-me{ane z mladimi meteornimi vodami in z vodo z veliko vsebnostjo Na+, Cl- in CO2 iz spodnjepontijskih in starej{ih sedimentov in iz kamnin v razli~nih razmerjih (Pezdi~, 1991). Reakcija izmenjave Ca2+ in Na+ ionov na mineralih glin v normalnih pogojih v vo-donosniku verjetno ni reverzibilna, tako da se pri toku proti povr{ju voda tipa Na-HCO3 ne spreminja v interakciji s sedimentom nazaj v vodo Ca-Mg-HCO3 tipa (izjema je seve-
Nekaj pojasnil k pripombam dr. Polone Kralj na ~lanek »Izvor in kemijska sestava termalnih in ...    219
da zopet obmo~je Radencev, kjer so zaradi velike koli~ine CO2 pomembne druge reakcije, ne pa ionska izmenjava). V ~lanku sem le prikazal osnovne lastnosti termomineralnih vod z obmo~ja Radencev, nisem pa se ukvarjal z natan~no analizo tega sistema, kar so ga opravili že prej{nji raziskovalci; predvsem skupini pod vodstvom Žlebnika (Geo-lo{ki zavod Ljubljana) in Pezdi~a (In{titut Jožefa Stefana).
Starej{i sedimenti in kamnine, tako terciarni (melj, pesek, pe{~enjak, konglomerat), kot v podlagi terciarnih kamnin, so ve~ino-ma dobro konsolidirani in litificirani. Voda v teh vodonosnikih je stagnantna ali pa je njeno gibanje zelo omejeno. Voda iz vrtin, po tem ko jih zbudimo, te~e sama na po-vr{je zaradi temperaturnih razlik »termo-lift« in razplinjanja »gas-lift«. Posledi~no je voda visoko mineralizirana in druga~nega hidrogeokemi~nega faciesa. Da je napajanje teh vodonosnikov omejeno, je bilo med drugim ugotovljeno v Murski Soboti (Kralj, P. & Kralj, Polona, 2000b) in tudi pri izko-ri{~anju vode iz vrtin Mt-1, Mt-4 in Mt-5 v Moravskih toplicah. ^rpanje vode iz vrtin, v katerih hidravli~ni tlak stalno pada, imenujemo »rudarjenje« in je posledica izkori{~-anja, ki je ve~je od napajanja vodonosnika. V Moravskih toplicah, Banovcih in v Murski Soboti so izvrtane vrtine, ki imajo vgrajene filtrske odseke v zgornjem aktivnem in v spodnjem stagnantnem vodonosniku. Posle-di~no prihaja v vrtinah do me{anja voda iz razli~nih vodonosnikov in s tem do težav pri interpretaciji njihove kemijske sestave. V ta sklop sodi tudi povi{ana koncentracija kloridov v vrtinah Mt-6/83 in Mt-7/93 v Morav-skih toplicah, ki jo dr. Polona Kralj razlaga z dotokom voda iz spodaj leže~ih vodonosni-kov po prelomnih conah. V vrtini Mt-8g/05, ki je od vrtine Mt-6/83 oddaljena le 400 m, je klorida le 13 mg/l, v vodi iz vrtine Mt-6/83 pa je klorida preko 100 mg/l. Moje mnenje je, da vrtini Mt-6/83 in Mt-7/93, s filtrskimi odseki name{~enimi blizu dna vrtin, posegata že v spodnji vodonosnik.
Glavna dela, ki obravnavajo kemijsko sestavo termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji, so na{teta v poglavju Dosedanje raziskave. V ~lanku sem zbral dostopne podatke o kemijski sestavi termalnih in termomineralnih vod v Sloveniji na enem mestu in so predstavljeni na enoten na~in. Geotermalni viri so klasificirani glede na geotermalne sisteme po Hochsteinu (1988), kemijska sestava vod pa je sistemati~no pri-
merjana po enotnem metodolo{kem postopku. Ta pregled je izhodi{~e za primerjanje kemijske sestave voda razli~nih geotermal-nih virov v Sloveniji in osnova za razmislek o nadaljnjih raziskovalnih izzivih.
Literatura
D’Amore, F. , Scandiffio, G. & Panichi, C. 1983: Some Observation on the Chemical Classification of Ground Water. – Geothermics, 12/2–3, 141– 148.
Fodor, L., Jelen, B., Márton, E., Rifelj, H., Kralji}, M., Kevri}, R., Márton, P. , Koroknai, B., & Báldi – Beke, M., 2002: Miocene to Quaternary deformation, stratigraphy and paleogeography in Northeastern Slovenia and Southwestern Hungary. Geologija, 45/1, 103–114.
Hochstein, P. M. 1988: Assessment and modelling of geothermal reservoirs (small utilization schemes). – Geothermics 17/1, 15–49.
Kralj, P. 1999: Geotermalni viri v Sloveniji: njihov potencial in izraba. V: P. Kralj (ur.) Geoter-malna energija: islandske in slovenske izku{nje, str. 29–42, Ministrstvo za Znanost in Tehnologijo, Ljubljana.
Kralj, P. 2001: Das Thermalwasser-System des Mur-Beckens in Nordost-Slowenien. – Mitteilungen zur Ingenieurgeologie und Hydrogeologie 81, RWTH Aachen.
Kralj, P. , 2004a: Trace elements in medium-temperature (40–80 °C) thermal waters from the Mura basin (North-Eastern Slovenia). – Environmental Geology, 46, 622–629.
Kralj, P. , 2004b: Geotermalna energija v Benediktu. – Eges, 4, 95–97.
Kralj, Polona, 2004: Chemical composition of low-temperature (< 20–40 °C) thermal waters in Slovenia. – Environmental Geology, 46, 635– 642.
Kralj, P. & Kralj, Polona, 2000a: Thermal and mineral waters in north-eastern Slovenia. – Environmental Geology 39, 488–500.
Kralj, P. & Kralj, Polona 2000b: Overexploita-tion of geothermal wells in Murska Sobota, Northeastern Slovenia. – Proceedings of the World Geothermal Congress 2000 (Eds. E. Iglesias, D. Blackwell, T. Hunt, J. Lund & S. Tamanyu), 837– 842, Tokyo.
Kralji}, M., Lisjak, L. & Kasjabi, A. 2005: Po-ro~ilo o izgradnji vrtine Benedikt-2 (Be-2). Nafta Geoterm, Lendava.
Ravnik, D., Rajver, D., Žlebnik, L. & Kralj, P. 1992: Geolo{ke strukture: viri termalnih in mineralnih vod v Sloveniji. V: P. Kralj (ur.) Mineralne in termalne vode v gospodarstvu in znanosti Slovenije, III. Posvet, 9–32, Geolo{ki zavod Ljubljana, Ljubljana.
Szabo, J. 1972: K tektoniki obmo~ja Radenci. 2 str., 5 pril. Ina Naftaplin Lenadava.
Toth, J. 1995: Hydraulic continuity in large sedimentary basins. – Hydrogeology Journal, 3/4, 4–16.
Veseli~, M. 1980: Vpliv hidrolo{ke sredine na uporabnost Na-K-Ca in SiO2 geotermometrov. – Portorož : 6. jugoslovanski simpozij hidrolo{ke in inženirske geologije, 1, 391–400.
220
Andrej Lapanje
Žlebnik, L. 1974: Hidrogeolo{ke razmere v Nu-skovi na Gori~kem. – Geologija, 17, 477–492.
Žlebnik, L. 1975: Termalne in termomineralne vode v Prekmurju in Slovenskih goricah. Radenski vestnik, XIV, {t. II, 25–30.
Žlebnik, L. 1978: Terciarni vodonosniki v Slovenskih goricah in na Gori~kem. Geologija, 21/2, 311–324.
Waterloo Hydrogeologic, Inc. 2006: programski paket Aquachem 5.1., Waterloo, Kanada.
White, D.E. 1970: Geochemistry Applied to the Discovery, Evaluation and Exploitation of Geo-thermal Energy Resources. (v:) E. Barbier (ur.): Proceedings of the U.N. Symposium on the Development and Utilization of Geothermal Resources – Pisa. Geothermics, special issue 2/1, 58–80.