Listek. 703 so obdelovali zemljo, in nagledovali delavce. Ker se stanu pri Hanžicu je velelo: »Hof«, je moralo nekdaj tam naj imenitniše poslopje stati, in tam je stanoval oskrbnik klošter-skih posestev. Še zdaj cela stavba kaže, da so v tem dvoru bile nekdaj celice za menihe. Kedaj se je cirkva sv. Miklavža postavila, ne more se dognati. Ako je številki MIH na stebru uhodnih vrat verjeti, bi že leta 1003. tam stala kaka kapela. V starih pismih se naj preje omenja 10. Junia 125 1. Istega dne in leta se je s pismom danem v Blekovci odpovedal Seifrid žlahnik Marenberžki zavetji in varuštvu cirkve sv. Miklavža v Wolfsbachu, ktere pravice so si njegovi predniki po krivem priJastovali, in je cirkvo iu njene dohodke sopet izročil Leutoldu, opatu šentpavlovskemu. Drugokrat se imenuje cirkva sv. Miklavža v pismu danem v Bleiburgu 10. Julia 1335. Istega dne iu leta je s pismom danem v Bleiburgu Konrad Mahni Auffenstein, deželni glavar Koroškega vojvode, izročil cirkvo sv. Miklavža v »Wolfspachu« opatu sv. Pavlovskemu, črez katero je bil varuh, in si je hotel, ker je imel slovenjegraško graj-šino v najem, cirkev prilastiti, a ko se je opat pri višjej gospodski potožil, se je pravici na cirkev odpovedal, in ona je zopet postala lastina sv. pavlovskega kloštra. Sv. pav-lovski Benediktinci so pozneje svoja posestva ob Sečnici prodali, kupili so jih rotten-turnški gospodje in kmeti so bili postavljeni pod rottenturnško gospodsko, desetino pa so tudi morali dajat starotržkim župnikom, cirkva pa je kot podružnica bila izročena farnej cirkvi sv. Pankraca na Gradu. Cirkva sv. Urbana se v starih pismih omenja naj preje leta 1391. Tistega leta je postavil župnik sv. Pankraca na Gradu svojega kaplana yo Joka, sina sloveujegraškega kovača Martina k podružnici sv. Urbana, da je tam stanoval, in ob nedeljah in praznikih službo božjo opravljal. Staritrg na god sv. Antona Pušavnika 1883. Martin Terstenjak, župnik. Odkritje spomenika Gajevega. Kakor smo že poročali v zadnji številki, odkrili so dne" 27. kimovca v Krapini spomenik dr. Ljudevitu Gaju. Poleg obilega ndroda iz okolice, meščanstva krapinskega in rodbine Gajeve so se zbrali v slavnostno okrašenem mestu poslanci jugoslovanske akademije, zagrebškega vseučilišča, »Matice Hrvaške«, »Društva sv. Jeronima«, »Pedagoškega književnega zbora«, dokaj književnikov, pevski društvi »Kolo« in »Sloga« i. t. d. Po službi božji so šli gostje na trg, kjer je bila za odličnjake pripravljena tribuna nasproti spomeniku. Vojaška godba je zaigrala Zajčevo pesem »U boj«, navedeni pevski društvi pa sta odpeli narodno himno hrvaško »Liepa naša domovina«. Tajnik slavnostnega odbora g. Gedeon pl. Stauduar je prečkal spomenico, in g. Andrija Fijan je deklamiral slavnostni proslov , katerega je zložil g. Božidar Kukuljevič, sin Ivana Kukuljeviča. Nato je župnik g. Ivan Jakovina v daljšem govoru slikal delovanje Gajevo in zajeduo črtal tedanje politiško, kulturno in družabno razmerje hrvaško. Gaj je rodil Jelačiča, Jelačič Strossmayerja. — Po slavnostnem govora je še na kratko izpregovoril podžupan varaždinski g. Strbac, na čegar znamenje se je končno odkril spomenik: krasno poprsje Gajevo, delo Reudičevo, na ukusno izdelanem stojalu. Narod je navdušeno klical »Slava Gaju!« »Zivio Rendič!«, različni zastopniki in posamična društva pa so položila vence na spomenik, mimo drugih v imeni zagrebškega mesta grof Kulmer in v imeni »Narodnih Novin« g. Ibler po jeden srebrn lovorjev venec. Po slavnosti je bil banket in potem še ljudska veselica. Izvještaj Matice Hrvatske za upravno leto 1890. ima nastopno vsebino: Upravni odbor, poverjeniki, poročilo o velikem zboru dne" 14. rženega cve"ta leta 1891., umrši ustanovniki (počenši od leta 1842.), člani »Matice Hrvaške« leta 1890., končno 704 Listek. pravila, književne razpise in imenik 6nih knjig, katere je dosihdob izdala »Matica« za svoje člane {110). Članov je štela v upravnem letu 1890. vsega skupaj 7787, med katerimi jih je, kar nam sosebno prija, 289 na Slovenskem. Želeti bi bilo, da bi to število še naraslo, zakaj »Matica Hrvaška« res podaja članom svojim leto za letom lepšega berila. Vsak ustanovnik plača 50 gld. v desetih rokih , vsak član 3 gld. na leto. Za slovenske člane je izdala »Matica Hrvaška« poseben »Rječnik hrvatsko-slovenski«, katerega dobi brezplačno slčharn Slovenec, ki se vpiše med nje člane. »Zadruga Malovic« se imenuje nova ljudska veseloigra, katero je nedavno dr. Derencin izročil intendanciji zagrebškega gledališča. Igra obseza dokaj ljudskih prizorov, zlasti tretje dejanje se končuje z burnim ljudskim prizorom, kateremu je treba obilo igralcev. Gospod Faller je obetal, da zloži glasbo od narodnih uapevov, katere je odločil pisatelj sam; takisto se bodo za kuplete porabili narodni napevi. Nekateri se bodo po želji pisateljevi proizvajali s tamburico. Himna Černohorska a pisen ,,Onam, Onamo!" Znani nabiratelj slovanskih narodnih pesmij, g. Ludvik Kuba v Podebradih na Češkem je izdal za klavir in petje krasno opravljeno himno črnogorsko (besede Sundečičeve, napev Šulcev) in pesem črnogorskega kneza Nikole I. »Onamo, onamo !« Češkemu prevodu je dodan tudi izvirni tekst obeh pesmij. Cena 1 gld. Spomenik Milutinovičev. Odbor za spomenik Milutinovičev v Sarajevu nam naznanja, da se je morala namerjana svečanost v slavo Simovo dne" 5. vinotoka odložiti, ker ni došlo zadosti darov. Obrača se torej iz nova do vseh prijateljev Srbstva, da mu po svojih moče"h pomagajo zvršiti to lepo narodno podjetje. J. A. Gončarov, jeden najobljubljenejših pisateljev ruskih, čegar romani so preloženi do malega v vse jezike evropske, umrl je dne" 27. kimovca v Peterburgu. Prisega iz leta 1627. Jest Gregor Schiffrer perscheschem Gospudi Bogu Ozhetu nebeschkimu, de sem iest Morzino ta meni faupana Torbiza sdinarmi na negouu samu bego-rouanie Vgoreniuafsi supet zhes daul inu ischroziul. koker meni. — Zraven slovenskega teksta se nahaja tudi nemški, ki slove: Ich Gregor Schiffrer schwere Zu Gott dem All-mechtigen das Ich dem Morcziua die mir anuertraute Torbiczen mit gelt auff sein selbst begern Zu Oberndorff vviderumb Zugestellt Vnd angehendigt habe. Alsz mir etc. — Tu omenjena vas je Gorenja vas v poljanski dolini na Gorenjskem. Dr, Fr. Kos. Listnica. Fr. V. Vaša reklamacija je popolnoma nepotrebna, ker smo »Vzdihe« že davno zadušili. — R Takšne pesmi ne sodijo v »Zvon« ; pošljite jih »Vrtcu«. — Aliquis. Jedno ! — J. K—r. Vi ste samouk, zato poslane pesmi nečemo soditi prestrogo. Za tisek seveda ni. — Suhin. Z nekaterimi popravami morda kdaj pozneje. — Alastor. Poslane pesmi priobčimo o priliki. Pošljite nam še kaj ! Popravek. V pesmi »Pri molitvi« v »Zvonu«, 8. št., na prvi strani v 9. kitici 3. vrsti beri namesto ča.r — čar. Dalje v sonetu 7. na strani 474. v 3 kitici, prvi vrsti, namesto cvetove cvetove. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Gosposke ulice št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.