Celjski GLASILO OSVOBODIi:.NE FRONTE CELJA Leto II. — Stev. 47. Celje, dne 18. novembra 1949. Cena 2 di« P»štniraa plačana v gotovini Izpolniti letni plan do__ 29. novembra, je stvar časti naših delovnih kolektivov Od dobrih priprav in pravilne izbire kandidatov je odvisno delo naših Icraievnih ljudskih odborov inasiednjih letih Da bo novi odbor prevzel delo brez zaostankov Dan volitev se bliža, dnevi hitro po- tekajo ter je potrebno, da s predpri- pravami za volitve pohitimo, da ne bo niti dan šel v izgubo. Dela je ogromno in ne smemo žaliti truda, ki se nam bo stotero poplačal na dan volitev. Pri tem delu velja načelo: Cim več dela in truda v predpripravah za volitve, tem bolj uspešno jn hitro bodo volitve iz- vršene. Krajevni aktiv, sestavljen iz politič- nih in množičnih organizacij v KDO Rečica pri Laškem, je pravilno do- umel pomen tekmovanja, ki ga je na- povedala na okrajnem plenumu Osvo- bodilne fronte sindik:alna podružnica Železarne v Storah in krajevni odbor Osvobodilne fronte v Dobravi. Predpriprave za volitve so zavzele v Rečici obširen zamah in so sedaj v polnem teku. Kmalu po objavi volitev so ustanovili 5 člansko krajevno po- litično komisijo od najboljših frontov- cev, katera vodi in usmerja celotno delo v zvezi s predpripravami. Območ- je KLO-ja so razdelili na 17 volivnih enot, tako, da bodo volivci imeli voli- šča v neposredni bližini in bodo vsled tega volitve izvršene v najkrajšem ro- ku. Največja razdalja do volišča je o- krog 15 minut. Ta komisija je tudi v 9F>orazumu s fronto predvidela kandi- date in sokandidate od najboljših de- lavcev in kmetov, ki so s svojim de- lom dokazali, da so predani stvari so- cializma. Tako bodo zagotovili, da bo- do v novi odbor izvoljeni pravi ljudski poslanci, ki bodo ščitili interese de- lavca in poštenega delovnega kmeta. Izbdri kandidatov so posvetili dosti po- zornosti, saj je zastopanih 50 odstot- kov delavcev, 30 odst. kmetov in 20 odst. ostalih poklicev. 2ene so zasto- psme- tudi v lepem številu, okrog 30 odst, kar je znak, da so pravilno do- umeli važnost in vlogo žene pri iz- gradnji ljudske oblasti. Nadalje so predvideli tudi celotne vblivne komisije po vseh volivnih eno- tah, sestavljene Lz najboljših članov OF-a. Na volivnih imenikih so delali stalno 3 člani OF, tako, da so volivni imeniki urejeni, ter sedaj že delajo iz njvh sezname volivcev po volivnih eno- tah. Tudi plan sestankov so sestavili, t-ako da zajema sleherno volivno eno- to, v katerih se bodo održali najmanj S sestanki. Sestanke vodijo krajevni aktivisti — i!lani OF. Na sesitankih razlagajo volivcem po- men volitev in obravnavajo vse go- spodarske probleme v dotičnem kraju. Sestanki so se pričeli že 13. t. m. ter so v vseh volivnih enotah do 17. t. m. imeli po 1 sestanek. V naslednjih se- stankih bodo predstavniki fronte pred- lagali kandidate v pretres in potrditev. V teh predpripravah ne smemo po- zabiti tudi tega, da bo stari odbor mo- ral polagati obračun svojega doseda- njega dela na zboru volivcev. Pred- vsem o nerealiziranih planih v odkupu in nerealiziranih davkih. Zato bo mo- ral dosedanji KLO s pomočjo OF-a podvzeti vse ukrepe, da bodo do dneva volitev izvršeni vsi plani, da ne bo več zamudnikov pri raznih oddajah, tako bo novo izvoljeni odbor sprejel čisto slan je v vsakem pogledu. Pri analizi gospodarskega stanja KLO Rečica so predstavniki političnih in frontnih organizacij ugotovili sle- deče: Akontacijo v davkih za leto 1949 so poravnali samo 75 odstotno. Do volitev bo treba stanje pri davkih popraviti in akontacijo pri davkih lOOodstotno do- seči. Pri krompirju Je plan izpolnjen le ckrog 71%. PristoDiti bo treba takoj k reviziji razreza, prenizke izmere treba zvišati m zamudnike prisiliti k oddaji, da bo povišani plan v krompirju dose- žen. Plan v pitanih prašičih je dosežen le 13%. Izvršilni odbor je izdal odločbo o obvezni oddaji samo za 73% predpisa- nega plana, z izgovorom, da je razsajala rdečica. Plan v mršavih prašičih je dosežen 55% in ga bo treba brezpogojno doseč'. Plan v goveji živini še tudi ni dose- žen. So še zamudniki — špekulanti, ki skušajo zavirati oddajo, da bi na ta na- čin onemogočili redno preskrbo delov- nih ljudi z mesom. Do konca septembra-; je plan dosežen nekaj čez 50% ter bo moral sedanji Izvršilni odbor poskr- beti, da bo plan pravočasno dosežen. V oddaji mleka je plan do konca ok- tobra dosežen 71%. Zanimive so števil- ke, ki nam dokazujejo, da je mali in srednji kmet izpolnjeval obvezno od- dajo v mleku, celo tisti, ki pod obvezno oddajo niso prLšli. veliki kmetje pa so oddajo sabotirali. V KLO Rečica je oddaja do konca oktobra potekala takole: 34 kmetovalcev od O— 2 ha zemlje 35% 15 kmetovalcev od 2— 3 ha zemlje 20% 38 kmetovalcev od 3— 5 ha zemlje 30% 24 kmetovalcev od 5— 8 ha zemlje 12% 4 kmetovalcev od 8—10 ha zemlje 3% Skupaj 115 kmetovalcev 100% od od- kupljenih količin. To so nnloge, ki jih bo treba vzpored- no v predvolivni kamnanji reševati in do volitev tudi rešiti. Osvobodilna fron- ta mora zahtevati od dosedanjega Izvr- šilnega odbora v Rečici, da vse te nere- šene odkupe z njeno pomočjo spravi na tekoče, tako da bo novoizvoljeni odbor prevzel delo na območju KLO-ja brez zaostankov na vseh gospodarskih pod- ročjih. M. A. Mariinarii v Storah so izpolnili letni plan Zvesti svoji obljubi Partiji in tov. Ti- tu, so martinarji v Železarni Štore na- peli vse sile, da izpolnijo plan za letoš- nje leto do 12. novembra. Veliko težav je bilo treba premagati, pa so jih pre- magali v trdni zavesti, da s tem krepijo ugled svojega obrata, svojega kolektiva in delavskega razreda Titove Jugosla- vije sploh. Vse leto so tekmovali, po- ostreno so pa še tekmovali v počastitev Okrajne partijske konference Celje- okolica in v počastitev Oblastne sindi- kalne skupščine v Ljubljani. Vodili so udarniki, razionalizatorji in odlikovan- ci, Peter Gerdina, Anton Hiti, Mirko Kerštajn, Stane Razinger, Avgust Plajh, Valentin Vrečar in še nešteti delavci, brigadirji in mojstri so pripomogli, da je vsak delavec zavedno tekmoval in ponosno poročal obratovodji o svojem delu in uspehu. Obratovodja tov. ing. Rupnik pa je znal kritično na obratnih sestankih oceniti delo in vse napake, kar je posebno dobro vplivalo na ko- lektiv martinarne. Nevarne tekmec« »m imeli v delavcih valjarne. vendar »• tokrat ymagali martinarji. V soboto 12. novembra ob 16. uri je sirena Železarne Štore objavila zmaf» martinarjev. Vsak član kolektiva, vsak ^sindikalni aktivist, ki je k zmagi dopri- nesel, je lahko ponosen na naše junak« dela in na uspehe naših kolektivov. V takih junakih in v njihovih uspehih je naša moč, ob kateri se razblinjaj« vse podle klevete. Trije oddelki v Cinkarni že delajo za leto 1850 v Cinkarni so že trije oddelki izpolnili letni plan. 3. novembra so izpolnili plan delavci v val jami, 12. novembra so te- polnili plan antotipinskih plošč; 14. no- vembra pa so izpolnili plan v oddelku cinkovega belila. Komu služi propaganda naj bi se Jeronim in Vreniko ne združila Trg Vransko šteje 571 prebivalcev in tvori svoj krajevni ljudski odbor. Okrog Vranskega se razprostira krajevni ljud- ski odbor Jeronim s 1450 prebivalci. — Vransko je nekak suh otok v okviru jeromskega ozemlja. Takoj po osvobo- ditvi je bila samostojnost obeh krajev- nih ljudskih odborov nekako opravič- ljiva. Jeronim, ki so ga v stari Jugosla- viji in za časa okupacije premetavali »po politični potrebi« k raznim občinam celo k Šentjurju ob Taboru, si je želel .samostojnosti. V partizanski borbi so Jeromčani dobro sodelovali in je zalo tudi obnova delno opravičevala njiho- vo samostojnost. Vendar se je kmalu pokazalo, da sta Vransko in Jeronim nedeljiva celota, ki se je pričela sama povezovati. Skupna sedemletna šola po- vezuje otroke in starše, v kmetijski za- drugi so zadružni kmetje iz Vranskega in Jeronima, na Vranskem so vse go- spodarske ustanove tudi za Jeronim in sedež obeh krajevnih ljudskih odborov je v istem poslopju na Vranskem. S socialističnim napredkom našega pode- želja, zlasti še, ko se je ustanovila na Vranskem kmetij sko-obdelovalna za- druga, se je ta umetna meja še bolj iz- ražala. Vsi dobro razgledani prebivalci obeh krajevnih odborov so uvideli, da obstoja tu nepotreben plot, ki se mora odstraniti in tako je prišlo do združitve obeh krajevnih ljudskih odborov. Zdi se, da je del prebivalstva, zlasti v Jeronimu, nasedel provokatorjem, ki si žele, da obstoja tak umeten plot med Vranščani in Jeromčani. Ti bi še radi nadalje ostali izven socialističnega so- delovanja in nakladali oddajo v enaki meri hribovskim kmetom, kakor sebi. Ti uporabljajo sedaj to združitev za agitacijo proti volivni udeležbi. Govore o vranski gospodi, ki je pa danes sploh ni. Učiteljstvo, zdravnik, lekarnar in naši uslužbenci po kmetijskih zadrugah danes niso gospoda, temveč delovni ljudje, ki si jih želimo v vsakem kra- jevnem ljudskem odboru. Ce pa bi se kaka gospoda kje le pojavila, bodo Je- ronimčani s svojim nadmočnim številom odbornikov v skupnem krajevnem Ijud- .skem odboru dovolj močni, da jo odpra- vijo. Po štirih letih osvoboditve pač mo- ra izginiti tisto sovraštvo, ki se je gojilo nekdaj med trgom in vasjo. Vsi taki ugovori še bolj govore za združitev. Je- romčani se morajo zavedati, da je Vran- sko njihov trg, kjer so prav za prav na- meščene le njihove ustanove. Kandidati novega skupnega krajevnega ljudskega odbora so že sprejeti na množičnih se- stankih. So to najboljši ljudje, ki bodo znali pravilno presoditi moč posamez- nih gospodarstev in pobiti vsako špeku- lacijo in izrabljanje manjših kmetoval- cev. Zato naj hribovski kmetje Jeroni-i ma ne nasedajo provokatorjem, tem- več naj volijo ljudi, ki jim bodo jasno prikazali persp>ektivo v boljše življenje. Nesmiselno pa je 7.anikati povezavo in sodelovanje, ki že faktično obstoja. Ali mora v Zagorju biti še naprej slab predsednik V Zagorju so sestavljali pretekli te- den kandidatno listo za novi krajevni odbor. Predstavniki množičnih organi- zacij so si bili edini, da dosedanjega predsednika Cerkuš Vilija ne dajo na kandidatno listo, ker so ga le same .be- sede, pri izpolnjevanju nalog pa je naj- slabši. Sam je bil zraven in se je izra- zil, da je prav, če ga ne dajo več v od- bor, po sestanku pa je med največjimi kmeti razširil mnenje, da ni kandidatna Usta dobra in da naj na prihodnjem se- stanku zahtevajo njega nazaj. Na sestsmku so bili posebno močno zastopani veliki kmetje in kljub temu, da ni bila obravnavana kandidatna li- sta, so zahtevali, da dosedanji predsed- nik ponovno kandidira. Na vprašanje aktivista, kje so zvedeli, se je veliki kmet Zakošek zagovoril, da jim je sam povedal. S prstom na usta je Cerkuš takoj iistavil diskusijo o tem. Veliki kmetje so zanj, mali ne. Toda čudimo se, zakaj se ponovno razpravlja o tem, da naj na željo večjih le pride v odbor? Velikim kmetom najbrž ne bi ostalo to- liko krompirja, če bi imeli drugega; predsednika. 3 S formiranjem posebniti brigad na železnici še enkrat bolje izkoriščajo tovorne vagone Izpolnitev planov produkcije naših to- varn je v marsičem odvisna tudi od že- leznice, po kateri prevažamo največ su- rovin, polizdelkov in izdelkov. Pri raz- kladanju tega materiala pa vse tovarne in podjetja niso zadosti skrbela, da bi vagone čimprej razložila in jih tako omogočila izkoristiti še za druge prevo- ze. Direkcija železnic je zato sklenila, da bodo to odslej opravljali delavci in nameščenci postaj, večinoma še poleg svojega strokovnega dela. V Celju so 5. novembra formirali bri- gado, ki šteje 40 tovarišev in tovarišic I/, vrst delavcev in nameščencev na že- leznišk: postaji. Ko je šef postaje Vovk pojasnil potrebo te akcije za čimprejšnjo dosego plana železnice v transportu, se je večina navzočih prostovoljno prija^ vila za delo. Brigada dela v treh izmenah po osem ur noč in dan. Brigadirji so zavestno pristopili k deiu in se je že čez nekaj dni pokazal uspeh v tem. da lahko nu- dijo transportom že 100% več voz za prevoz blaga po železnici kakor doelej. Brigado je železniška uprava oskrbel« z dobro hrano in toplim odmoriščem. Med brigadirji se vršijo tudi študijski krožki za časa odmora tako, da bodo obogatil s še večjo delovno sposobno- stjo in imeli še boljši odnos do graditve socializma. Desetine v brigadi tekmu- jejo med seboj, posebna komisija pa ocenjuje njihove uspehe vsak dan spro- t:.' Razumljivo je, da se to delo honcrrira, na račun strank, ki nimajo pravilnega odnosa do povečanja obtoka železniških vozil, kar je v današnjih časih eno giav- nih vprašanj za izpolnitev našega pet- letnega plana. Vse železniško osebje se zavestno bo- ri, da bo plan doseglo in tudi preseglo, kljub vsem oviram, ki nam jih dela in- formbiro. V Tovarni sadnih sokov je že 6 oddeliccv izpolnilo letni plan Znano je že, da je delovni kolektiv Tovarne sadnih sokov in marmelade v Celju najboljši delovni kolektiv v ži- vilski industriji na področju LRS in je prav zaradi tega ob najboljših uspehih v I. polletju 1949 prejel prehodno za- stavo od vlade LRS ter večjo denarno nagrado. Delavci so takrat navzočemu podpredsedniku vlade LRS, kot tudi v resolucijah, ki so jih poslali CKKPJ in tov. Titu obljubili in se zavezali, da bodo letni plan izpolnili do 29. no- vembra. Na podlagi teh obljub in zaradi za- vednosti delavstva, se je borba za predčasno izvedbo plana tudi pričela. Po letnem planu podjetja je bilo v prvem polletju treba doseči 20 odstot- kov letnega plana in pada torej vsa težina proizvodnje prav na sezono, t. j. na mesece julij, avgust, september in oktober. 2e v prvem mesecu sezone so se pri- čele ovire s tem, da ni bilo sadja, pravtako je bilo v avgustu. Zaradi te- ga je bilo potrebno torej v dveh mese- cih doseči proizvodnjo in planske na- loge štirih mesecev, kar je vsekakor težka in odgovorna naloga, ki zahteva od slehernega delavca velikih naporov. Toda delovni kolektiv je to nalogo ča- stno izvršil, saj je bil mesečni plan za september dosežen 124 odstotno, za oktober pa 182 odstotno. Sedaj se je spričo tega nujno vpra- šati, kako je bilo to mogoče izvršitL Najvažnejšo vlogo je brez dvoma od- igralo dejstvo, da je bil vsak delavec dnevno seznanjen s svojo dnevno na-;. logo in da je po delu tudi izvedel, ka- ko je to svojo nalogo izvršil. Notranji plan je namreč razbit na oddelke, p© oddelkih pa na brigade, potom brigad pa na posamezne delavce. Pa ne samo to, da je sleherni delavec vedel za svojo dnevno nalogo po količini, ne, I tuc^ iz ostalih vidikov mu je bilo po- ( jasnjeno, zakaj je njegova dnevna na- I loga takišna in takšna. Vse to življenje vodi part organizacija in sind. po- družnica. Pa še več: Uprava, sind. or- ganizacija in part. organizacija dnev- no vedo, kako je proizvodni plan Iz- vršen. Skratka, vsakemu delavcu je j torej jasno, da je borba za plan v lem I delovnem kolektivu postala nujnost. Prav s takimi prijemi so v 6 oddel- kih letni plan že dosegli oziroma viso- ko presegli. V mesecu novembru mora delovni kolektiv izvršiti še 12 odstotkov letne- ga plana. Da bo to delo mogoče reali- zirati, to se pravi izvojevati zmago i» doseči plan do 29. novembra, bodo v tovarni organizirali tedensko tekmo- vanje za visoko storilnost dela po Si- rotanovičevem načinu dela, kar se je že v zadnjem tekmovanju v čast par- tijski konferenci prav dobro »izkazalo. Eden najboljših oddelkov je žganjar- na na čelu z racionalizatorjem, udar- nikom in borcem za višjo storilnost dela tov. Bučan Jakobom, ki je isto- časno tudi predsednik sindikalne po- družnice. Strojna delavnica je ob priliki, ko ]o nastal večji kvar na parnem kotlu in je bila izvedba plana v nevarnosti, po- pravila okvaro namesto v 8 dneh v 4 dneh. pri čemer ima največ zaslug tov. Cvikl Alojz. Mnogo je pripomogel k takim uspe- hom tov. Sovine Jože. obratovodja, ki je vso sezono vodil delo brezhibno, če- prav je obratovodja šele 6 mesece^.'. Nič manjših zaslug pa seveda nimajo tov. Kol ene Miha, Jagodic Štefka ii> Kovač Rezika, ki so kot vodje oddel- kov s svojim zgledom zbudili čut od- govornosti pri vsemu delovnemu ko- lektivu. Df>bro politično de^o. na vseh mestih grafikoni, po vseh oddelkih zvočne na- prave, stalna skrb za kadre, delo 3 po- sameTJiiki. stalna delovna oosve^"-- vania, ekspeditivno reševanje v^^eh prob1em«v itd. so rodili to. kar dane? v tovarni je. t j., da «e vsak delavec r.aveda nuinosti predčasne izvedbe plana, kar bo najzeovorneiSi dokaz • pravilni TX)>itnn naže^ vod«!+va in o oesmiaeliM>9ti klevet naših obreko—i^ tev. <*• Jesenska setev bo v okolici Celja kmalu zaključena Jesenska setev v okraju Celje-oko- lica bo kmalu zaključena. Zaradi ne- točnega pošiljanja poročil s terena, okraj še nima natančnejšega pregleda. Nekateri kraji, kakor St. Peter, Marija Reka, Letuš in drugi, so že visoko pre- koračili plan jesenske setve, medtem ko so drugod še pod planom. Kmečke obdelovalne zadruge so setvena dela v glavnem končale ter so po večini izpol- nile .setveno nalogo z več kakor sto od- stotki. Najbolja med njimi je zadruga v Arji vasi, ki je izpolnila svoj setveni plan s 111%. Med ekonomijami državnih podjetij pa so prekoračile setveni plan ekonomije ielezarne Store, celjske to- varne EmajMrane posode in tekstilne to- varne St. Pavel. Vse kaže. da bo okraj Celje-okolica izpolnil plan jesenske se.- ve stoodslotBO. V Sv. Primožu predsednijt in sekretar OF nočeta biti v volivni komisiji v Sv. Primožu so z volivnimi pripra- vami že precej daleč. Razdelili so vo- lišča, pripravili volivne imenike, pre- tresli na zboru volivcev kandidate in tudi na gospodarskem polju je čutiti živahnost. Le pri oddaji krompirja niso toliko, da bi od nekaterih kmetov, ki š« niso oddali vsega, odkupili 30OO kilo- gramov krompirja, da izpolnijo plan. Prav smešno pa je izgledalo vsem, ko so izvedeli, da predsednik in sekre- tar krajevnega odbora OF Košir Jože in Zupane Anton nočeta prevzeti dolž- nosti članov krajevne volivne komisije. Ob takem zadržanju je marsikdo po- mislil ali sta sploh vredna biti v vod- stvu Osvobodilne fronte in prišli so do zaključka da ne. V Marija Reki morajo po-' svetiti več pažnje odkupom v nedeljo popoldne se je vršil masov- ni predvolivni sestanek v Marija Reki. Predsednik in tajnik KLO sta podala poročila o delu KLO. Predsednik je predvsem po«udaril, da plan oddaje sad- ja ni bil izpolnjen, čeprav je bilo sadja dovolj in izgovor nekaterih večjih kme- tov, da se sadje ne izplača voziti, ne drži, saj je bila letos primerna cena za odkup. Fronta in KLO teh primerov neoddaje sadja nista videla in nista razkrinkala tistih, ki so sabotirali. Tudi oddaja krompirja je bila v KLO slaba, to pa iz razloga, ker ni bil razrez pra- vilen in so se obremenili mali, dočim večji kot Jager Vinko, ni imel obvezne oddaje in je nato sam oddal prostovolj- no 200 kg krompirja, kar je dokaz, da ga je imel. Tudi tu odbor ni pokrenil, da bi se takšni primeri ne dogajali. Lista, ki jo je predlagala nato OF je bila sprejeta ih nazadnje so sklenili, da bodo volitve do 12. ure končane. Tekmovanje iticd SRoffo vasjo In Vojnlkom Krajevni odbor OF ter Zveza borcev v Skofji vasi sta v volivnih pripravah ^^^o ^^vna in si napravila natančen načrt vse predvolivne dejavnosti. Voj- niškim frontovcem in borcem sta na- povedala tekmovanje, kje bodo naj- lepše akrasili voliSča in prej aaključili volitve, najkasneje pa do 10. ure zju- traj. Kateri odbor bo imel največjo volivno udeležbo, tehnično najboljše iz- vedel volitve in v predvolivni ksmipanji popravil največ krajevnih cest. otrebil več jarkov ter sploh organiziral več prostovoljnega dela. Medtem so si tudi posamezne volivne enote v Skofji vasi napovedale med- sebojno tekmovanje. V Smarjeti pa so sklenili popraviti najmanj &00 m ceste. Posebej si je še krajevni odbor Zveze borcev Skofja vas /.adal nalogo, da v predvolivni dobi pridobi vsak član or- ganizacije najnianj po pet drugih čla- nov. V Prekopi so polagali premalo pažnJe na izbiro sokandidatov v Prekopi so že postavili svoje kandi- date. Kandidati so v splošnem dobri, posvetili so pa premalo pažnje na iz- biro sokandidatov. Tako se je zgodilo, da je bil v volivni enoti v Prekopi po- stavljen sokandidat, ki je večji kmet in je šele sedaj postal član OF. Jasno je, da ljudstvo s takim sokandidatom ni zadovoljno in da zahteva boLičega na njcaovg PVCgto. ________ s ran 2 »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 47. Ali so sindikati izvršili svojo nalogo pri odkupu krompirja Krompir je sloveaski kruh, eden od «u»!j važnejših prehrajibenih artiklov. Tega se moramo zavedati vsi, še bolj kakor se zavedajo nekateri nepošteni kmetje, ki že sedaj prodajajo krompir po visokih cenah in preračunano špe- kulirajo, da bodo spomladi lahko dvi- jpBili ceno do nemogoče višine. Naši sindikati in mestno prebivalstvo fei moralo poleg drugih odkupov biti ravno rta odkupu krompirja najbolj xainteresirano, kar pa se dosedaj ra- x«5» redkih izj«m, na terenu sploh ,ni »parilo. Ce bi bili vsi malo bolj ak- 'nml če ne bi samo godrnjali, kadar 'krompirja ni in samo čakali z Arrečami. ga bo nekdo prinesel, bi bilo vpra- ^fauije krompirja prav gotovo že zdav- Mj zadovoljivo rešeno. Ne samo, da bi »lorali sindikati že pred samim odku- pom organizirati svoje Čjlane, da bi sodelovali pri razrezih, pri samih od- "kupih na podeželju bi morali biti iz- redno aktivni, ker bi s tem pomagali taidkupnim podjetjem. Brezpogojno pa i«fK>rajo sindikati sodelovati pri setve- -»em planu za 1950 leto, ker od pravil- ne Izvršitve istega zavisi celotna na- ■ia prehrana v prihodnjem letu. Če bi sindikati razumeli to vpraša- nje tako, kakor bi ga morali, bi prav gotovo opazili, da je v sedanjih temnih večerih in nočeh naš promet po ce- 'stah. koloaekih in stezah izredno živ ia da je večji del te živosti pripisati krompirju, ki je občutljiv za dnevno ■»vetlobo ravno tako kakor tisti, ki ga ^i»reražajo z mnogimi drugimi stvarmi. Izredno važno pa bi tudi bilo, če bi »indikalne podružnice pregledale in u- atrarile pregled gospodarskega stanja avojih članov ter ugotovile, kdo je pri- prijateljev« na vzhodu, j< v mesecu septembru primanji^oval« preje. Obstojala je končno nevarnost da plan ne bo dovršen do 29. novembr* kakor se je kolektiv obvezal ob preje^ mu prehodne zastave za prvo polletje Zaradi pomanjkanja surovin je bil iz- gubljen kompletni mesečni plan. Proti koncu meseca oktobra pa je tovarni prejela dosti raznih surovin. Partijska organizacija, uprava podjetja in sindi- kalna organizacija so na več sestankih ukrenile in organizirale delo tako. da bo izgubljeni mesečni plan ali 8% ce- lotne letne produkcije izvršeno poleg ostalega dela, ki je sedaj, ko je 4ovolj surovin v polnem zamahu. Na pobudo mladinske organizacije, ki v tem kolek- tivu postaja vse bolj aktivna, so pristo- pili k reorganizaciji prejšnjih brigad. Na novo so organizirali 17 proizvodnih brigad, od teh so štiri čisto mladinske. Z na novo postavljenimi brigadami pa so pridobili toliko delovnih moči, da so organizirali poleg dveh ebstAJečib i« tretjo izmeno. Primer Tovarne hlačevine kako s pra- vilno organizacijo dela in organizacija proizvodi^ih brigad prištediti del moči, obenem pa dvigniti produkcijo, je po- snemanja vreden. So namreč v Celju nekateri manjši pa tudi večji kolektivi, ki se sedaj v zadnjih dneh borbe za iz- polnitev plana ne znajdejo. Nekateri di- rektorji tKJdjetij in i)redsedniki sindi- kalnih podružnic, tekajo sem in tja te- lefonirajo na vse' mogoče strani: »Dajte nam delovno silo. ne moremo naprej, plan je v nevarnosti itd.« Tak način de- la je svojstven za tako imenovane »pa- ničarje«, in je vidljiv zlasti pri tistih podjetjih, kjer se uprave podjetij v svo- jem delu ne naslanjajo na partijsko in sindikalno organizacijo kakor tudi ne na mladinsko. Vse primere glede produkcije rešu- jejo v Tkalnici hlačevine: uprava pod- jetja, partijska in sindikalna organiza- cija skupno. ui>oštevajoč pri tem raune predloge najboljših delavk. Sindikalna organizacija je vzorno ure- jena, uprava ima napravljen tromeseč- ni načrt, v katerem so zajeti vsi sektorji dela, vendar bi morala uprava ta tro- mesečni načrt razbiti na mesece, posa- mezne sestanke in politična predavanja ter delo po sektorjih pa celo planirati na tedne. Pri večmesečnih načrtih, ki niso razbiti na mesece in tedne, se zgo- di, da se uprava v prvem mesecu pri delu nanaša na drugi mesec itd., da se naloge v zadnjem mesecu nakopičijo in jih ni mogoče izvesti. Kulturno-pro- svetna komisija bo morala svoje delo vzgojo delavstva. usmeriti predvsem v politično-ideološko Priporočljivo bi bilo, da si predsednik podružnice in tajnik ob priliki ogleda ta in seznanita z načrtnim delom sindi- kalne podružnice Cinkarne, kjer imata uprava podjetja in sindikalna podruž- nica v povezavi s partijsko organizacijo točno postavljen plan za mesec, in to celo po dnevih. Dne 14. t. m. so pričele delati novo postavljene brigade. Posamezne brigade visoko presegajo svoje plane. Se 15 dni ima delovni kolektiv Tkalnice hlačevine do izpolnitve plana, toda v teh 15 dneh mora tudi izgotoviti zakasnjenih še skoraj 8% od celotnega plana. Velika naloga, ki zahteva velikih in močnih ljudi, katere vzgaja naša Partija — naša mlada socialistična država. Želimo celotnemu kolektivu, da izvrši plan do 29. novembra 1949 ter si zago- tovi prehodno zastavo tudi za drugo polletje 1949. leta, s čimer bo dokazal visoko predanost naši Partiji in tovarišu Titu. Mladinske organizacije se pridno pripravljajo na 29. november TDelo v vseh mladinskih aktivih se je v tekmovanju za 29. november zelo po- žirelo. V prvih dneh meseca novembra 30 se vršili masovni sestanki po vseh .aktivih, kjer je mladina sprejemala raz- :ae obvejuiosti. Zelo je živjihno delo ak- tiva Celjske tiskarne, ki je napovedal tekmovanje mladinskemu aktivu Pošta. V tem času je mladinski aktiv Celj- iike tiskarne že imel dvakrat študij s 95% udeležbe, razen tega je imel tudi tri nogometne tekme. Ostali aktivi so sprejeli obveznosti, s katerimi bodo po- živeli delo v sami organizaciji in častno proslavili 29. november. Tako so mla- dinci v rudniku Pečovnik sklenili, da bodo delali vsako nedeljo, da bi rzpol- oili letni plan do 29. novembra. Zelo ži- vahno je tekmovanje v Tkalnici hlače- "vine, kjer tekmujejo grupe med seboj v preseganju norm, pobiranju članarine, inaročnini »Mladine« in razen tega, ka- riera grupa bo imela več mladine vklju- čene v PAZ-u. Tudi disciplino bodo r tekmovanju popravili. Člani mladinske organizacije na Že- lezniški postaji kakor tudi v Tovarni perila, MLO tekstilni, MLO gostinstvu, MLO klavnici. Cinkarni in Bolnici se dnevno borijo za izpolnitev obveznosti sprejetih v počastitev velikega prazni- ka. Mladinska proizvodna brigada v LIP-u je napovedala tekmovanje aktivu v Jurklostvu. Dnevno se pripravljajo za kulturno prireditev, ki jo bodo imeli na dan 29. novembra. Ne smemo pa pozabiti tudi mladine na I. gimnaziji. Učiteljišču, Vrtnarski šoli, Soli za učence v gospodarstvu in Industrijsko kovinarske šole. Mladina na I. gimnaziji se zelo trudi, da bi čim slavnejše proslavila dan Republike. Na Industrijski kovinarski šoli se priprav- ljajo za proslavo s kulturno priredit- vijo. Na Učiteljišču bo novo ustanov- ljeno Kultumo-iunetnižko društvo ime- lo pestro prireditev. V Šentjurju in okolici skrbno prebirajo kandidate v šentjurski sektor spadajo KXiO-ji Šentjur pri Celju, Rifnik, Kalobje, Gro- belno in Sv. Vid. Razgibanost med ljudstvom je že -pre- cej živahna. Po vseh KLO-jih so se vršili masovni sestanki, na katerih so se potrdile kandidatne liste kandida- tov za odbornike v KLO, katere je pred- lagal OF. Kandidatne liste so bile od ljudstva potrjene, le tu in tam so se malo izpremenile. Na masovnih sesrtan- kih za potrditev kandidatnih list se je na široko obravnaval pomen novih KLO-jev in novega zakona. Istočasno so aktivisti nakazali važnost raznih odku- pov, setvenih planov in plačila davkov. V KLO-jihj, kjer so frontne organiza- cije stalno delale z ljudstvom, je delo pred volitvami nrnogo lažje. Tako so v Šentjurju in Rifniku že pričeli s sestan- ki po Tolitnih enotah. Sestankov se vo- livci udeležujejo v precejšnem številu ter zelo radi diskutirajo o problemih, kot n. pr. odkup krompirja, oddaja ži- vine itd. V diskusijah so precej revo- lucionarni ter razkrinkujejo večje kme- te, ki niso zadostili oddaji krompirja. V KLO-ju Kalobje je ljudstvo naka- zalo, da so sedanji odborniki, ki so v pretežni večini večji kmetje svoje od- daje ublažili, a male in srednje kmete zadolžili z visoko oddajo. Volivci so predlagali za nove kandidate delavce in male kmete, ker smatrajo potrebno, da svoj življenjski standard izboljšajo. Da bo delo za izvedbo samih volitev lažje, so se volivci sami obvezali za okrasitev in ureditev volišč ter za čim prejšnji zaključek na dan volitev. Vo- livne enote napovedujejo druga drugi medsebojno tekmovanje. Sklepi sestankov po volivnlh enotah so zainteresirali slehernega volivca, da bo opravil svojo dolžnost na dan vo- litev ter oddal svoj glas najboljšemu kandidatu že v jutranjih urah. Mikek Ivan: Dokler ni na svojih plečih okusil bremena Meglen jesenski dan je ležal nad ma- lo kmečko vasico v Savinjski dolini. Na- lahno je rosilo in dim iz nizkih hiš se ji0 kakor lena čreda vlekel po tleh, za- vijal mimo orumcnelih brajd in izginjal :že skozi redke trtine liste. Vas je bila Tanima, le rodni curek, ki se je izgubljal T koritu, je od časa do časa zamolklo presekal tišino. Skoraj bi človek rekel, ■iti T vasi ni žive duše razen debele ?mačke, ki je s skoki premerila cesto, •;«e ustavila pod domačim kapom, obli- :znila šapo in pričela z njo gladiti svoj \)aržunast kožuh. Šele čez nekaj časa so .zaropotale posode, dve brhki dekleti sta •stekli s škafi po rodo, skrbno ogibajoč ?3e mlak in vsemogoče nesnage, ki ije bežala čez cesto. Pri Kramžarjerih so pravkar pojuži- laali. Kramžarica, še dolkaj močna in postavna ženska je pospravila vdiliko Iglinasto skledo, izdevala vanjo ploče- '»/inaste krožnike in žlice ter odbrzel«. v kuhinjo. Mali Drejče je zlezel na že skoraj ohlajeno peč in se zaposlil s svo- lim polomljenim konjičem. Le oče Drejc )e ostal pri mizi in oči so mu izpod dlani, na katere je oprl svojo glavo, po- čivale na male«, že malce pomaščenem lističu. Vabilo za volilni sestanek. »V vašem interesu je, da pridete«, je pisa- lo prav »podaj, Drejc j» najmanj deset- krat premeril to vrstico in zopet znova prcčital vso vsebino vabila. Misli so mu Ttakor pajčevina prepletale košček pa- pirja, čim dalje je bral, tem slabše so oči zlogovale z nerodnim pisalnim stro- gem napisj^ne besede. Zakaj ga ne puste pri miru? Drejc noče nikomur slabo, na- sprotno rad pomaga sosedom, za dru- žino skrbi, od jutra do večera dela in •ničesar drurejc ve- lelo presenečen. »Ti si naš<, se mu je zdel kot da bi se naenkrat znašel sredi mogočne reke in zajadral z njo daleč, daleč. Posadili so ga v velik rumen avto, kjer je našel še nekaj sosedov in kot gospoda so ga pripeljali pred volišče. Tam ga je vneto pozdravil župnik ter mu ponudil svojo blagoslovljeno roko. Pokazali so mu skrinjico, Drejo je vtak- nil vanjo tresočo roko in končano jc bilo, »Že dobro Drejc«, so se mu nasme- jali, nato pa je odšel domov peš. Od takrat je že minulo precej časa in mnogo je Drejc pretrpel. Zbolela mu je žena, kuga mu je pobrala svinje in Drejc je iskal pomoči. »Kam naj bi se zatekel? Spomnil se je besed; »Ti si naš« in od- dahnil se je. K njemu pojde, k Podbre- garjevemu Binetu, ki ga je stiščal za vo- litve v avto in postal občinski odbornik. On mu bo pomagal. Pa se je zmotil, Bi- ne ni bil nič kaj vesel njegovega priho- da in namesto, da bi ga vsaj potolažil, mu je našteval svoje neprilikc in Drejc je žalostno odštorkljal domov. Takrat je Drejc prodal svojo najlepšo njivo, da je lahko ohranil pri življenju svoio ženo. Ko je o tem pozneje potožil župniku, ga je ta potolažil, češ da je taka božia volja, proti kateri se ne moremo upi- rati. Drejc se je zahvalil za tolažbo, oočutil pa se je zapuščenega kot še ni- koli in da ni imel žene ter še sinčeka, bi se pognal v vodo ali kamor koli že, kjer bi za večno pozabil krivico Tako oa ie samo stisnil zobe i« se trdno od- ločil, da ne gre več na volitve. Prišlo pa je seveda drugače. Iz fare je izginil župnik, iz občin* Bine, aa niihova mesta pa so prišli Nemci. Drejca, ki se je odločil, da se za ves svet več ne zmeni, so naložili na zelenkast avto in ga odpeljali v zapor. Sa« ni vedel zakaj. Ni vedel zakaj so ga pretepali i» zakaj spet izpustili. Silno jim je zameril in kadar so če poten hodili mimo nje^ gove hi$«, je stiskal pesti ia ikripal z zobmi. Ko so se po tem dogodku ogla- sili pozno ponoči v njegovi hiši parti- zani, jih je veselo sprejel in jim dal vse, kar je mogel. Celo staro avstrijsko flinto je privlekel iz senika ter jo stisnil fan- tom v reke. »Drejc, vi ste naš človek«, mu je dejal eden izmed njih, on pa jih je nezaupno pogledal. Le počasi so zlezle ustnice na smeh in veselo je prikimal. Od takrat so se cesto oglašali, pripove- dovali Drejcu to in ono in on je poslu- šal, kremžil obraz, zravem pa so se mu oči blestele. Samo enkrat ga je resno zaskrbelo. Fantje so mu pripovedovali o zadrugi, kjer bo imel lepše življenje, kot ga je imel doslej, kjer ne bo več t strahu za svoje posestvece, preskrbljeni bodo otroci in tako naprej. Ko so tisto noč odšli, dolgo ni zaspal. Sredi noči je zbudil ženo in ji povedal kaj je slišal. »Zemljo bi skupaj obdelovali«, ji je raz- sodil. Žena mu ni oddgovorila ničesar, samo roke je sklenila in pomolila, da bi se vse srečno izteklo. Malo pred obratom je srečal zopet Podbregarieverfa Pinet«. »Te-^a vnra- šam«, si je mislil, »Občinski odbornik je bil in vedeli mora kaj o teK ;stvarch,< O, še koliko je vedel! Partizani so lepo tfoTorili, samo re«nice mu niso povedali. Po tem, kar je Bine povedal, so s(> mu kar lasje naježili, a saj ni mogoče. Fant- je, s katerimi je govoril, so bili pošteni in ni mogoče, da bi ga tako nalagali. Kaj pa če Bine laže? Spomnil se je, kako ga je neprijazno odpravil, ko se je zatekel k njemu po pomoč. Podbregarjeri niso bili nikdar v stiski. Vedno se jim je dobro godilo in ne bi najbrže radi svojega z drugimi delili. Čeprav je Drejc o tem mnogo raz- nišljal, vendar ni mogel priti do konca. Naj bo tako ali tak^ci, sklenil je do konca počakati, potem pa bo že videL Na areio j« bilo kaiala po tem kooee vojske in v vas ee je vrnil župnik, »K njevin pojdeat«, je rekel Drejc ženi, ko so se v TtM rriilt ie velika z^rovanja in ko je bilo še vse pijano od veselja. Župnik ga je topot sprejel z odprtimi rokami in pozno v noč sta se zasedela v župnišču. Drejc mu je povedal, kaj so govorili partizani kaj pravi o tem Podbre^Jarjev Bine, ter da je prišel k njemu, da mu on pove. kaj misli o tem. Župnik ga je skrbno poslušal, nato se je ogrel govoril ognjevito, včasih že straš- no, da tt je Drejc prestrašil in žalostno povesil glavo. Bine je imel torej prav. Nič dobrega se mu ne obeta. Pa se je včasih rtapljal že v tako lepih mislih. Ne samo to, Bine mu še ni niti povedal vsega, kaj bodo napravili komunisti, ki so prišli na oblast. Kdo bi si mislil, da bodo ti fantje taki. Kako lepo se je z njimi razumel, ko so prihajali k njemu in kar žal mu je bilo, da je sedaj vsega konec. Od tega dne se je pri Kramžarjevih večkrat oglasil Bine. Župniku so med tem časom odvzeli precejšen kos zemlje in Podbregarjev je strašil tudi Drejca, da bo vsak čas brez poseZakonski prepir« in »Moje želje«. Početnik in oče slovenskega gledali- škega življenja v Celju je bil Janez Krstnik Jeretin, lastnik prve tiskarne v Celju, občinski odbornik in velik do- brotnik revežev. Ustanovil je društvo za podpiranje ubožcev in prav to dru- štvo je bilo nekak povod za to, da je prišel na idejo, prirejati slovenske gle- dališke predstave, katerih čisti dobiček bi se stekal v ubožni sklad občine. Na ta način mu je uspelo, da je prišla slo- venska beseda tudi na oder celjskega gledališča. Toda Jeretin se s tem ni zadovoljil. Njegov namen je bil, da spravi na oder mestnega gledališča celovečerno sloV vensko gledališko igro in iskal je pri- mernega povoda za to. Bil je član dru- štva celjskih gledaliških diletantov, ki je prirejalo nemške predstave v mest- nem gledališču. Iz tega kolektiva je iz- šel pod njegovim vodstvom ansambel, ki je uprizoril 16. septembra 1849 prvo slovensko gledališko predstavo v Celju Linhartovo >2upanovo Micko«. Poročila takratnega slovenskega ča- sopisja nam povedo, da je bila ta pred- stava pravi praznik za Celje in okolico. Ljudje so jokali od navdušenja, v njih srcih se je vzbudil ponos, da je tudi slo- venski jezik nekaj več kot navadno vsa- kodnevno občevalno sredstvo, v naših ljudeh se je rodila zavest, da je Slove- nec postal enakovreden Nemcu, da mu nikdo ne more kratiti pravice govoriti v tistem jeziku, ki je bil doslej samo ea hlapce in berače, odslej pa je enako- praven vsem drugim jezikom avstrij- skega cesarstva. Slovenska gledališka predstava v Ce- lju pred sto leti je bila pravo revolu- cionarno politično delo. Jeretin je že pred sto leti pojmoval gledališče kot politično areno. Potom slovenskih gledaliških predstav je vršil eminentno politično nalogo: vzbujanje narodne zavesti ter ljubezen in spošto- vanje do materinega jezika. To svojo nalogo so slovenske predstave v Celju pred sto leti v polni meri vršile. V celj- skih Slovencih je bila vzbujena zavest, da je Slovenec kljub trenutnemu polo- žaju vendarle lahko ponosen na svoj mali narod in da se mora boriti za svojo pravico in za enakopravnost svojega je- zika do končne zmage. p Gradišnik De je Celje pervokratkar svet stoji... »Slovenija« 1849: »V spomin 16. sep-^ tembra (otvoritev železnice iz Celja ▼ Ljubljano) jo nam irvečer gospod c. kr. fcresijski knjigotiskar Janez EL Jeretin, kteriga neutrudljivost za povzdigo slo- venščine je slavna, veliko, veliko vese- lico napravil. »Zupanovo Micko« so v našim gledišu igrali, ino scer gospodi ino gospodične tako dobra, de s« 27 krat mogli prenehati, ko so gledavci od veselja v roke pokali, ino svoje dopadajenje ta- ko na znanje dali. Glediše je bil« čist« polno, tudi Nemci so šli v taisto, de bi slovenske igre vidili. Kolko ponemčenih Slovencev je zdaj veselja dobil« zopet do materinskima jezika, kteriga s« se poprej neumneži sramovali. Zatorej sla- va ino večna hvala vsim gospodami ino gospodičnami! Večni hvaležni spomin v sercu vsakiga od nas bo njih lepa pla- ča, de je Celje pervakrat, kar svet stoji (pero mi je iz roke od strahu padlo, ko sem te tri besede za* pisal), slovensko igro v svojim gledišu vidilo, — skoz njih pri pomoč.« 1949 »Krajnski komedijanti" 157 let po prvi uprizoritvi »Županove Micke« je slovenski dramatik in režiser mapisal komedijo o teši uprizori/tvi. V let« francoske Velike revolucije ae i« 3Bav:kljub vsejn oviram r dramatiki »a- jiifestiral sloveotki narodni duh, 150 leit -aafto je bil »lovenski narod postarljett pred najtežjo preizkušnjo in jo je ztnago- TTJto prestal. Kdo od tistih napudranih istebroT avstrijsko - nemškega cesarstva, Iki se je ob skromnih manifestacijah slo- -vensJtega naroda konec 18. stoletja pri- nžaoesljivo posmihal, bi mogel samo ▼ "samjah videti položaj našega naroda dan- danes? Dan, ki so ga videli naši naj- '%oIj^i in največji, Linhart, Prešeren, Levstik, Cankar, je tu. Beseda je po- ■stala meso. Mi, ki ta dan živimo, čutimo tem večje veselje ob vsakem izrazu na- še ustvarjalne moči, čim živeje smo v letih preizkušnje občutili usodnost zgo- sdovinskega boja, S to mislijo sem prebiral Kreftove Ko- ■medijante. Osebe iz naše literarne zgo- dovine, ki jim je doslej rcizcn redkih Tzjcm klesal njih duševni profil pred- -vsem znanstvenik, so v tej kojnediji o- -živele. Dotaknila se je teh naših dragih TOrtvccev čarovna palic? umetnika im zaživeli so pred nami: Linhart, najna- prednejša glava našega narodnega pre- "bujenia; Zois, strpni mecen in mentor, na dnu do kraja razdvojen zaradi svo- icga gospodarsko - družbenega položaja, "ki je bil živo nasprotje Zoisovih budi- Icljskih, razsvetljenskih stremljenj; Vod- nik, veseli kaplan, ki je že v svojih prvih pesmih povzdiigoval slovenskega licmeta, ker mu je v svoji demokratični ■miselnosti želel gospodarske moči in •srečo; Jurij Japelj, simpatični janzcnist, "ki mu je pri srcu slovenstvo, a že rahlo nakazuje reakcionarno pot, po kateri bo 'Šel v tej dobi še progresivni slovenski -duhovnik kasneje; vrsta slovenskih me- ščanov, laških potujočih igralcev, grof Hohenv/art, zastopnik nemškega fevda- lizma in nazadnje Micka, »perva hišna •dekelca per baroni Zoisi, in Matiček, -pervi hišni služabnik prov tam«. Vse to živi in igra čudovito igrivo Tokokojsko komedijo, polno intrig za- radi intrig, ljubimkanja, galantnosti, hu- domušnosti, pristne radosti, šegavosti in tudi resnobe. Resen, skoro tragičen je l-inhart, nepočakani delavec za sloven- sko narodno rojstvo — in teater je tedaj lail eden izmed naimočnejših afirmacij naroda — resen Linhart tako, da sredi ^e poplave rokokojskega parfuma, ki ga razširjajo grof Hohenwart in vsi po vrsti -za njim, govori v drugem dejanju dolg «amogovor: »Vunder h tlom me še niso pertisnili, me tudi ne bojo . . ,« Pod čič- "kasto rokokojsko lasuljo, ko se ti zdi, da vsi, kar jih je, poskakujejo ob rvokih spineta na Mozartovo muziko, vro in «* prepletajo silna nasprotja tistih časov, ko je tretji stan s svojimi kapitalistič- nimi apetiti sprožil celo vrsto mogočnih ideoloških gibani od -racionalizma do Iramasonerije, ki so vsa po vrsti terjala, •da izginjajo privilegiji raznih pokvarjc- »aih, presitih m predoBUšljaTili Hohea- warbov, da je Linhart z Matičkom ena- kovreden in enakopraven član človeške družbe. Nova diružbeina resničnost, na- rod, nastaja v komediji pred našimi očmi s številnimi dobro utemeljenimi izibruhi meščstnskih zahtev po enaikosti, tej zunanji manifestaciji naroda. Ob za- menah in pomotah v tej ljubeznivi zmeš- njavi, sitoji lik Linharta, ki je od vseh naših ljudi tedaj najzvesteje spoznal, kam gre razvoj in ga strastno podpiral, zanj preživljal trdo borbo za kruh, »i priboril konec koncev prostoren "meščan- ski salon in celo s svojo smrtjo dal zadnji, prepričevalni dokaz za resnico, ki jo je živel in pisal. Prav ta Linhar- tova življenjsl^ usoda, ki jo Kreft z ne- kaj potezami v komediji naznači, je do- kaz, na kako ozek življenjski prostor je nemško meščanstvo, ki je zasedalo iz- gubljene položaje nemšltcga plemstva, zrinilo slovenskega meščana. Od vsega početka je manjkala našemu narodnemu razvoju gospodarska podstava. Slabo- krvnost slovenskega meščanstva ima svoje vzroke že tu. Dr. Kreft je s komedijo dal slovenski literaturi snovno in oblikovno novost. Stilno ima ta komedija samodrugcga predhodnika r Linhartovih prvencih slovenske dramatike. Tako je pod roko našega najbolj »strokovnega« dramatika v 20. stoletju v Linhartov s-pomin in po- častitev in v osvetlitev tedanje družbe- ne resničnosti nastala legitimna nasled- ric^ komedije al' italienne, ki nam člo- veško približa slovenskega Bcaumarchai- sa, čeprav mu s tem nadcvkom ne de- l''mo posebne ča«ti. Kreftova dramatska dela nam odkrivajo zt5odovinsko pot našega naroda. S Celjskimi grofi nam je dramatsko obravnaval fevdalce 15. sto- letja, v Veliki puntariji zgrabil tragiko krvavega punta. S Komedijanti pa po- stavl'a na oder prvo f^zo slovenskega narodnega prebujenja Tako nam Kreft ustvarja našo slovensko history ki te- melji na skrbnem, obširnem študiiu naše literarne, kulturne, politične in družbene zgodovine. Pomembnost takega dela za današnji čas je težko dovolj podčrtati; (Jledališče mora biti danes tribuna, n» kateri bomo v zgodovinskih podobah gledali današnjo resničnost, v njih bomo gledali umetniško potrdilo tega. kar smo dosegli z najtežjimi žrtvami. V pogledu dramatske tehnike, bogatega dejanja, napetih situacij, neposredne karakteri- zaciie predstavljajo Komedijanti delo, ki bo brez dvoma pomagalo pobijati znano sodbo, da Slovenci nismo za dramatiko. Le od igralcev in režiserja zahteva ogromno znanja in študlia. Posebej je treba omeniti jezik. Kn'ižni je/ik Jap- Ija, Linharta in Vodnika je dr, Kreft dvignil iz naših častitljivih spomenikov, dihnil vanj časovni esprit in tako že « samim jezikom k-ar fotografiral Linhar- tovo pionirsko delo, ; : Potrebe našega krajevnega gledališča rastejo iz konkretnih 'svojevrstnih raz- mer. Celje postaja vedno večje kulturno •redišče t Sloveniji; po zaslugi ljudsk« revolucijte se lokalna knlturo* atoft liri im krepi, ker so nastala v zadnjih letih nova kulturna žarišča. Ko je prevzela vodstvo Ljudskega gledališča v roke nova uprava, je bilo poudarjeno, da je treba vse storiti za poživitev krajevne- ga gledališkega življenja. Živimo v me- stu, ki je nekoč razpolagalo z dostojno g'l©dališko hišo, kjer je pred vojno gle- dališko amatersko življenje res cvetelo. Tudi po osvoboditvi je, da ponavljam znane stvari, kljub nekaterim objektiv- nim težavam zaživelo močno, neukrot- ljivo. Na celjskem diletantskem odru je bilo nekaj predstav, ki so razodevale resno umetniško hotenje. Slavnostna predstava Krajnskih kome- dijantov je brez dvoma mejnik v celj- skem gledališkem razvoju. Predstava je pokazala več resnega dramskega dela, kakor katera koli predstava po osvo- boditvi. Poudariti je treba namreč naj- prej, da je Kreftova komedija zelo za- hteven komad tudi za poklicno gledali- šče in to v pogledu režije, scene in igranja. Terja svoj slog, ki upošteva ne samo svoj genius temporis, temveč tudi svoj genius loci. Koliko dela je moral imeti režiser, preden je igralce ubral na spodnji tok dela, njegov notranji ritem, njegov končni smisel. Njegov etični ak- cent, njegovo melodijo! Naloga ni bila samo predstaviti slovenske narodnobu- diteljske delavec, marveč tudi vliti va- nje življenja, vliti v osebe misel, ki jo predstavljajo. Borba za stil je morda v takile igri sploh poglavitna stvar, saj vodilne ideje ni ravno težko zadeti. Kako je bilo s to rečjo v naši predsta- vi? Brez dvoma, poglavitno misel je predstava jasno izrazila; to pomeni, da je bila pravilno proučena. Vprašanje pa j je če je bilo to prineseno s pravim iz- razom, s pravo življenjsko plastiko. Z drugo besedo, ali so osebe v pravem stilu poosebljale celotno avtorjevo zamisel, stil igre, individualnost igre, Žal, ne morem primerjati celjske pri- reditve z ostalimi, ki so se že vršile po slovenski zemlji. Za včerajšnjo celjsko moram reči, da so bili nekateri prizori imenitno izdelani, da pa celotni vtis ni bil zadovoljiv. Da se ne bomo napak raz- umeli! Razmere, v katerih so pripravljali celjski amaterji to predstavo, so edinst- vene. Treba jih je poudariti. Imamo pri- mer, ko je en sam igralec zabeležil 300 prostovoljnih delovnih ur. Toda to žal, ne more biti kriterij umetniške presoje. Prvo dejanje je bilo stilno naHrdnej« postavljeno. Tudi drugo v nekaterih sce- nah, toda drugo v pogledu ansambelske igre ni bilo tako zahtevno. Tretje je v pogledu postavljanja najtežje in ni za- dovoljilo. Za moj okus ia moje gledanje na časovni okvir je bila povprečna glas- nost igranja daleč prevelika, ansambel- ska igra razen v zadnjem prizoru pre- malo urejena, tempo ni bil pravilno ubran. Pogrešal sem pravo mero v režiji in igranju. Morda delam krivico zaradi dela, ki ga je bilo lahko ugot-^viti tudi v negativnih kreacijah, toda vtisa n«»iz- delanosti se nisem mogel znebiti. Re- žiser je imel v nekaterih primerih narav- nost pionirsko delo in je naučil marsikaj' tudi tiste, ki niso zadeli duha in stila svoje vloge. Delo režiserja prof. Mahniča je za celjski gledališki kolektiv doživet- je, kakršnega bi morali doživljati ob vsa- ki predstavi, Ob takem vodstvu, v taki borbi za lasten izraz bi šele lahko govo- rili o umetniški in tehnični rasti našega ansambla, čigar vprašanje je nova upra- va gledališča presenetljivo dobro rešila. Lahko rečem, da sem pri vseh osebah ugotovil energičen korak na poti od na- vadne diletantske deklamacije do prave igralske ustvarjalnosti. Pri nekaterih se je ta korak ustavil na pragu neke stan- dardne teatralike, namesto da bi presto- pili to včasih precej visoko stopnjo in zaigrali pristno, prisrčno in človeškp. Barona Zoisa je umerjeno, z glob- ljim, notranjim razumevanjem podal Fe- dor Gradišnik. Zdel se mi je moč- nejši v svoji osebni politični in socialni »toleranci«, kakor v svoji osebni in raz- redni ofenzivi. Nekateri pomišljajo — to gre na račun avtorja — če Zois sploh spada v tak komedijski ambijent. Mislim, da to pomišljanje ni upravičeno, priča- koval sem pa pri Zoisu močnejše figure, z večjim družabnim magnetom, z osva- jalno močjo, ki proseva iz notranjega centra, Gradišnikova naloga ni bila lah- ka, stal pa je pred izkušnjavo, da bi jo poenostavil. Skušnjavi ni podlegel, pač pa je premalo svojo vlogo življcnjsiko podčrtal, Linharta je upodobil G r o- b e 1 n i k umetniško najmočnejši igralec našega gledališča. Pozna se mu sicer utrujenost, pogrešal sem neko osnovno zbranost, prenavdušenje za lik. Pri njem lahko govorimo o neki rutini, ki ga zlepa ne pusti na cedilu. Njegov monolog je bil čudovit: gorak poln krvi in notra- njega sluha za besedo. Njegova glavna odlika je sploh ekonomično ravnanje z besedami, čut odgovornosti do teksta, med tem ko je bila glavna slabost v zadnjem dejanju, da ni ostal zvest svoji kreaciji,Zrasel je v nepotrebne izbruhe, medtem ko je v prvem in drugem deja- nju obvladal vlogo s samozavestjo svo- bodoumnega človeka. Imel pa sem ob- čutek, da je bil tu žrtev soigralcev, Gro- bclnik je gotovo igralec, ki ne zraste za vsako diletantsko kuliso. No, ni samo v interesu celjske gledališke kulture, če se to ponovno ugotovi, J o ž e f i n o nam je dala Šubičeva, V vlogi Lin- hartove se ni toliko uveljavila kot v Micki, kjer je bila ponekod res pristna, nenarejena. V Linhartovki bi morala ustvariti damo, ki je ne bi bilo strah »srečnega« spodrska, občutili pa smo v njej nepotrebno dekliško plahost; zaradi tega se je njena Linhartovka zdrobila v realistične drobnarije, iz katerih pa ni zrastla enovita, polna tvorba. Gospo G a r z a r o 11 i je igrala Červinkova, Najbolj vidno od vseh se je potrudila, da bi oblikovala svoj lik v stilu 18, sto, letja, vendar je pri tem šla malce pre- daleč, Pretiravanje je sicer včasih v komediji upravičeno — gotovo tudi v Kreftu do neke meje, a preko nje ni iti. To velja tudi za njeno Š t ern f e I d o V- k o. Za obe njeni kreaciji pa tudi za Božičevega in Tonjutijevega Mraka in Pilerja velja nekaj tistega aa« menitega Hamletovega naročila: »O,' po- polnoma odpravite!« Teatralično so b'M to zadovoljivi liki, toda v njih (je bila prevelika mera lastne osebnosti, iskanfa sebe, premala strogost nasproti sameni« sebi. Isto lahko rečemo za Anžeta, ki je do kraja poprimojdušil Micko- Smrečnikov Rcpič je bil verjetno vsem všeč. Dal je neposreden, iskroi igralski izraz, ob katerem si mestoma že skoro pozabil da gledaš igro. Ni pa imel težke vloge, povrh tega pa je imela še hvaležen tekst. Igra s steklenico v garderobi ni bila odigrana dovolj dia- kretno; imela je po nepotrebnem neo- kusno trivialno lice, G o m b a č e v D e «- s C 11 b r u n e r je bil ambiciozna figura. Gombač je pokazal primerno tehniko ia kulturo, čeprav je sem in tja zabred«! v nečimeren kult odrske besede, Gombač je nedvomen odrSki talent, gre samf> zato, kakšna pot mu je usojena hoditi na oder. Kvaliteta osvaja in zmaguje. Vsako polovičarstvo in šušmarstvo f« grob prave umetnosti, O Gombaču aen prpričan, da ima vse subjektivne pogoj« za normalen igralski razvoj, otresti _se mora le vsake misli na prehitevanje, la- kazal se je od vseh najbolje v an«aBi- belski igri, v razumevanju tempa, v kft- rakterizaciji in prirodni mimiki. Njegov Schoenheim je bil tehnično v r?4« podan, če odmislimo pretirano karika- turo. Gotovo je karikatura na mest«, toda ne morem se isprijazniti z absolut- no smešnostjo teh plemiških spak, iker verujem v kolikor toliko še zdravi Mic- kin okus, V tako šemo se Micka po mo- ji pameti ne bi mogla zatreskati, pa če bi še take otrobe vezal. Dom j a« o v Makovic je bil naraven, preprost, za- dovoljiv, medtem ko je njegov Maokof trpel za isto boleznijo kot Gombačev Schoenheim, Sede je v Japelj je po- trdil kvaliteto tega izredno uporabnega igralca, vendar v tem liku ni premagal strme poti do neposrednosti in iskre- nosti igralskega izraza. Bil je preglasen, preveč teatraličen, premalo pristen. Pre- malo je bilo pri njem tistih prvin, ki so pravir gledališča, R a m Š a k o v Vod- nik je bil po maski premlad, a po na- i stopu zadovoljiv. Grofa Hohenwar- t a je oblikoval Š v e g c 1, ki ga poznamo kot solidnega igralca z manjšim obsegom. V tej vlogi je pokazal večji obseg, a z neprirodnim glasom. Če je sedel v dobro utrjenem sedlu, svoje naravne igre. Je bil zadovoljiv, a čim je sedel na greben pretiranih čustev, je motil s svojim nastopom. Burdych s svojim nasto- pom ni imel težjega problema, prav take ne Zorko in Frecetova s svojima Lahoma, ki sta ju brez skrbi hvaležno karikirala. Sajkina Marranesi je bila igralsko in pevsko nemalo presene- čenje za celjsko publiko. Pomanjkljivosti sem opazil le v gestah, v pretiranem pa- čenju mimike, sicer pa drži: uspela kre- acija. Micko nam je igrala Vrečko- V a. O njej že tri leta ugotavljamo, da je izredno sposobna igralka. Tudi to pot je to dokazala. Pri njej imaš občutek, da z odrom živi, da res gre iz sebe. Samo taki igralci morejo postati gospodarji av- ditorija. Nič ji ni manjkalo: ne tehnika, ne duša, ne umetelnost in ne umetnost, v zadnjem prizoru, kjer razklada svoje »kunšti od kušeljcov« pa le obzirnosti ansambla, ki bi jo moral poslušati brez opazk. Dober partner ji je bil nekdanji znanec celjskih desk M i r n i k o v Ma- tiček, Čeprav je legitimni naslednik figarojevskega ali sganarelskega tipa go- sposkih slug, je bil ta Matiček kljiib teatraličnim elementom naš Matiček, ki smo se mu radi nasmejali, ki nas je po- tegnil za sabo s svojim zdravjem, s svo- jo moško samozavestjo. Gotovo je, da je šla karikatura v Žu- panovi Micki predaleč. Rad bi se popra- vil glede odnosa do patriarhaličnega književnega jezika. Pred leti sem mislil, da je v njem malce nepošiten vir komike, pri predstavi pa sem ugotovil, da to ni res, kljub nekaterim nedoslednostim, ki jih je lahko opazil v slovenskem praro- rečju razgledan gledalec. Scenerija je bila v glavnem smotn^a. Predstave smo lahko veseli. Gotovo bo po svojem odmevu mc>jnik v celjskem gledališkem razvoju, želimo le da bi s« uresničile želje današnjih celjskih rodo- ljubov in domorodcev: da se spravi na. noge staro gledališče in da bi v naf- krajšem času dobilo ljudsko gledal išče v Celju značaj poklicnega gledališča. Tine Orel. • »CELJSKI TEDNIK« Lc:o IL — 47- Na učiteljišču v Celju ustanovili novo kulturno-umetniško društvo Ko smo imeli pred nekoliko dnevi na učiteljišču v Celju sestanek, smo usta- navljali novo kulturno-umetniško dru- štvo »Oton Zupančič«. Z velikim vese- ljem sem ob tej ustanovitvi sledila bo- drečim besedam in jasnim smernicam tov. prof. Rosa. Kako ponosna sem bila, da spadam v ta lep, topel in prisrčen kolektiv. Sele takrat se mi je resnično prikazal pred oči cilj — postati učitelji- ca. Zahrepenela sem, da bi že kar takoj pričela z delom. To pa še ni mogoče. Pred nami vsemi sta še dve leti učenja. Vendar nočemo ostati v ozadju in mol- čati! Z novim društvom »Oton Zupan- čič« hočemo dokazati, kako trdna je na- ša volja. V hvaležnem spominu na na- Sega velikega Zupančiča smo sklenili, da hočemo postati vredni, delati pod okriljem njegovega imena. Delo samo smo razdelili na literarni, dramatski, folklorni, pevski, lutkarski in filmski krožek. Voditelji teh oddel- kov imajo voljo in veselje do zaupane- ga jim dela. Tekmovali bodo med seboj in s tem še bolj pospeševali razvoj dru- štva. Posebno nas je navdušilo to, da lahko vse skupaj vodimo sami. Tudi od vseh napak, ki jih bomo napravili, se bomo učili. Odločno hočemo doseči ved- no boljše uspehe in izpopolnjevali bomo vrzeli, ki jih je še vse polno. Ce bi pa delo morda kje obtičalo, nam bodo z veseljem in radi priskočili na j>omoč tovariši profesorji, s katerimi smo zelo povezani. Določili smo tudi letni načrt in pa di- sciplinska pravila. Naša naloga bo: od- igrati dve dramski deli, nastopiti s sa- mostojnim koncertom in lutkovnimi predstavami. Naši lutkarji že sedaj go- stujejo po raznih krajih. Sodelovati ho- čemo tudi pri vseh množičnih proslavah ter izvršiti še vse polno načrtov. D. K. Uspešna lutkovna predstava na Dolgem polju Terenski odbor RK na čelu z agilno predsednico tov. Godnikovo je 9. okto- bra organiziral za malčke lutkovno predstavo pod vodstvom tov. profesorja Ščuke. Za prireditev je že nekaj dni vladalo veliko zanimanje, saj so to pot pionirčki opravili ustno agitacijo in tako dobro izvršili svoje delo. da je bila točno ob napovedani uri dvorana nabi- to polna mladih in starih gledalcev. — Predstava je doživela popoln uspeh, saj se je sodelujoči trio potrudil, da je pri nastopu Cince-Marince tudi nazorno prikazal pionirčkom, da mora vsakega tatu narodne imovine — sploh vsakega ljudskega škodljivca — zadeti pravična in primerna kazen. Vse to in pa še po- ziv lutke Tončka, naj tudi pionirji prid- no zbirajo star papir — važno suro- vino za našo industrijo, kar so mu tudi soglasno obljubili, je vplivalo zelo po- učno in vzgojno na najmlajše. Po končanem sporedu je sledilo krat- ko predavanje tov. dr. Lovšina o po- menu in nalogah KK. Zdi se nam, da je ta drugi del programa bil res svo- jevrsten kakor za predavatelja tako tudi za vse navzoče. V dvorani je namreč, kljub velikemu številu otrok vseh let- nikov vladal vzoren mir. Predavatelj gotovo ni računal na tako mešane po- slušalce, pa je razumevajoč situacijo, med svojim predavanjem takoj stopil v stik tudi z našimi pionirčki v obliki raz- nih vprašanj, odgovorov in pojasnil, ka- ko se razkužujejo rane in kakšen naj bo postopek pri raznih nezgodah. Na ta način si je pridobil v hipu mala srca in močno ploskanje vseh navzočih je bil dokaz njegovem VI predavateljskemu uspehu. Kako je s cesto mimo Tkalnice hlačevine Delavci, ki hodijo dnevno po cesti mimo Tkalnice hlačevine se s skrbjo vprašujejo, kdaj se bo kdo pozanimal sa obupno stanje iste? Blato do kolena, sedaj v deževni dobi Je cesta kar posejana z mlakami, ki si- lijo pešca, da dela vratolomne skoke, ako hoče sploh srečno priti iz tega kro- ga mlakuž. In to stanje straja že dolgo...! Pričakujemo, da si merodajni ogledajo cesto ter čimprej ukrenejo vse potreb- no za popravilo. Zločin v Žalcu v ponedeljek dne 14. t. m. so usluž- benci podjetja za odkup v Žalcu v na- rodni banki v Celju dvignili 350.000 di- dinarjev, ki so jih prihodnje dni name- ravali izplačati posestnikom za odkuE>- Ijen krompir, živino i. dr. Denar so shra- aili v svoji pisarni v Žalcu, kar v pi- salno mizo, čeprav so dobro vedeli, da pisarna ni niti zavarovana pred vlomi, poleg tega pa so pozabili na uredbe fi- nančnega ministrstva, ki izrecno navaja, da sme vsako podjetje imeti v svoji bla- gajni le 5O00 din gotovine. Po konča- nem delu so se uslužbenci vrnili na svo^ je domove, v pisarni pa je ostal le uslužbenec Polensek Mirko iz Franko- lovega, ki ni odšel domov zaradi slabe- ga vremena. Da bi mu noč hitreje mi- nila, je delal do polnoči, potem pa je legel. Ni še dobro zaspal, ko je zaslišal pri vratih nek ropot. Naglo se je dvig- nil in prižgal luč, v tem pa je prj vratih že zagledal dva neznanca. Eden od nji- ju je zakričal, naj dvigne roke ter isto- časno že ustrelil proti Polenšku, ki se Je takoj zgrudil nezavesten na tla. Ne- Eiianca sta takoj vlomila v pisalno mi- zo, i>obrala denar in pisalni stroj ter izginila. Polenšek pa je ležal v pisarni do jutra, ko so ga našli ostali usluž- benci, ki so prišli na delo. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, njegovo stanje je zelo resno, zlasti še, ker ima prestre- ljeno hrbtenico. Ta tragičen primer ropa državne imo- vine naj bo oster opomin vsem našim uslužbencem in podjetjem, ki razpola- gajo z večjimi denarnimi vsotami. Pre- iskav ja je ugotovila, da je v tem pri- meru storilo napako podjetje samo, ker ni denarja takoj po sprejemu preneslo v posojilnico v Žalcu, ki je oddaljena od pisarne le par korakov. Le vremen- ske neprilike so povzročile, da je v pi- sarni ostal uslužbenec, ki je v tem pri- meru tvegal življenje. V Celfu se bo vršil popis zgradb in stano- vani v prvih dneh decembra Poleg Ljubljane in ostalih večjih mest in industrijskih centrov v Jugoslaviji se bo vršil tudi v Celju popis zgradb, v gradnji poslovnih zgradb, sta- novanj in poslovnih prostorov. Popis je že bil izvršen v LR Makedoniji, od 24. do 31. oktobra pa se je vršil v Ljubljani. Časopisa »Ljudska pravica« in »Slov. poročevalec« sta o pomenu in poteku popisa obširno poročala, verjetno pa je, da se ljudstvo mesta Celja tedaj ni mnogo zanimanlo za popis, ker ni bilo prizadeto, zato je dobro, da še enkrat v našem časopisu podrobno obdelamo in raztolmačimo pomen tega popisa. Kakšen je cilj tega popisa? Zaradi vojnega razdejanja in drugih posledic vojne, slabega vzdrževanja obstoječih stanovanjskih zgradb in opustitve grad- nje novih je zelo zmanjšan stanovanjski fond. kateri pa relativno stalno pada, kot posledica naraščanja prebivalstva v mestu, ki je pogoj industrializaciji in gospodarskem dvigu naše države. Da bo popis čim hitreje in točno po- tekal, morajo vsi lastniki hiš in organi upravljanja zgradb še pred popisom pri- praviti potrebne podatke, t. j. načrt hiše v kolikor obstoja, gradbeno in uporabno dovoljenje, iz katerega bo mogoče dobiti podatke starost hiše, število in notranja razdelitev prostorov. Nadalje si morajo hišni lastniki priskrbeti zemljiško- knjižne podatke t. j. katastarska obči- na, kjer hiša stoji, vložna in parcelna številka, te podatke dobite iz posestnega lista, katere si pa morate že predhodno preskrbeti pri Katastrskem uradu v Li- lekovi ulici, ali pri zemljiški knjigi pri- stojnega sodišča. V onih zgradbah, v katerih ne stanuje hišni lastnik, ali ta celo stanuje izven Celja, mora te podatke priskrbeti hišni upravitelj ali zato pooblaščena oseba od lastnika zgradbe, ki ga zastopa. *Kot smo že omenili, mora lastnik in najemnik zgradbe, stanovanja ali po- slovnega prostora sam izpolniti vprašal- ne pole. Vprašalne pole za stanovanje, poslovne prostore in zgradbe, pri kate- rih se izpolnjujejo tudi kartoni, se izpol- njujejo v enem izvodu. Vprašalna pola za zgradbo v gradnji in poslovno zgrad- bo se izpolni v dveh enakih izvodih. Po- datke je treba vpisati s tintnim svinč- nikom ali s črnilom. S črnilom le tedaj,, če je oseba sigurna, da bo obrazec pra- vilno izpolnjen. Podjetja ali ustanove pa naj, kjer je to mogoče izpolnjujejo vprašalne pole s pisalnim strojem. Pi- sava mora biti čitljiva, zlasti podpis. Vse obrazce podpiše, kjer postoji v zgradbah hišni svet, kjer tega ni bo- podpisoval ulični sekretar OF. Ce lastnik ali najemnik iz zdravstve- nih razlogov, zaradi starosti ali slabe pisnienosti ne bi bil sposoben, da izpolni obrazce, naj naprosi osebe v hiši ali v bližini, da mu izpolnijo vprašalne pole. Lastniki in najemniki so dolžni izpol- niti vprašalne pole v roku. ki jim ga odredi popisovalec. Paziti morajo, da oddajo obrazce čiste in neprepognjene. Vrniti morajo vse prejete tiskovine, tudt one, ki so pokvarjene. Lastnik in najemnik prejme od popi- sovalca potrdilo o izvršenem popisu, določene enote. To potrdilo mora shra- niti, ker mu služi kot dokaz, da je po- pisna enota pooisana. Na bližnjih konferencah, ki se bod<» vršile, bodo lastniki in najemniki pre- jeli podrobna pojasnila. Pozivamo pa vse strokovno naobraženo osebje. V.i ne sodeluje aktivno v oooisu. da pomaga V svoji okolici s strokovnimi nasveti prt izpolnjevanju vprašalnih pol in pri ri- sanju stanovanjskih skic, kjer se bod^ lastniki in najmeniki na njih obračali. Vse one, ki bi onemogočali izvršite^' popisa ali dajali netočne podatke, opo- zarjamo na kazenske sankcije — denar- ne kazni do 10.000 din, ki jih predvide- va toč. 7, uredbe o popisu zgradb m stanovanj. Tu smo bežno prikazali namen in po- tek popisa, kot se vidi, je to zelo važna naloga, ki ne stoji samo pred mestno popisno komisijo, temveč pred sleher- nim zavednim meščanom. LJUDSKA TEHNIKA Organizacije Ljudske tehnike v pripravah na oblastno konferenco Okrajni odbor Ljudske tehnike v Celju se je precej zavzel, da bi v čast Oblastne konference LT, ki bo v Ljub- ljani, sprovedel tak spored, kakor v Tednu tehnike. Na nedavni konferenci so zastopniki vseh klubov, krožkov in društev na- pravili načrt, kako bodo proslavili ta pomemben dogodek v razvoju svoje or- ganizacije. Ker organizacija še ni zadosti popu- larna in masovna, bodo imeli več pre- davanj članom sindikata in mladini o pomenu in razvoju Ljudske tehnike, da bi tako organizacijo bolj razširili. Vsi klubi in društva bodo imeli konference, na katerih bodo kritično pregledali ne- uspehe in uspeiie ter odpravili vse na- pake. Člani klubov v tovarnah bodo pregledali vse stroje in jih popravili, če bo treba. Organizirali bodo več te- čajev, posebno elektrostrojnih, strojnih in kemijskih, nekaj pa tudi brodarskih in kino-fotoamaterskih. Čeprav so že presegli letni plan pri ustanavljanju novih klubov, jih bodo ustanovili še nekaj po naših vaseh. V povezavi s komiteji mladinske or- ganizacije bodo pritegnili v Ljudsko tehniko čimveč mladine. Poleg dela v klubih pa bodo člani povsod aktivno pomagali tudi pri vo- litvah v krajevne ljudske ^odbore. ^ Napoved tekmovanja vsem klubom Ljudske tehnike Klub Tekstilne tovarne St. Pavel na- poveduje tekmovanje vsem klubom LT v naslednjih točkah: 1. Izpolnitev številčnega plana član- stva. 2. Izpolnitev plana plačane članarine. 3. Izpolnitev plana vseh krožkov. % 4. Popularizacija LT potom preda- vanj. ' 5. Akcija na vasi s točnimi rezultati. 6. Ureditev knjižnice (število knjig). 7. Ureditev stenčasa LT. 8. Koliko člankov bo napisanih v ča- sopisu. Začetek tekmovanja takoj, konec pa 28. novembra 1949 ob 18. uri. FIZKULTURA ZA SIDIKALNO TEKMOVANJE JE DOSEDAJ PRIJAVLJENIH 2E 42 MOŠTEV Z neverjetno naglico se širi zanimanje med Bindikalnimi podruinicami za šahovsko tek- movanje. Težko je ugotoviti, katera sind. podružnica bo na tekmovanju najbolj mno- žično zastopana. Verjetno pa ne bo nobene sindikalne podružnice v Celju, da ne bi imela zastopanega članstva na tekmovanju. Večji del sindikalnih funkcionarjev se trudi, da bi za tekmovanje zainteresirali čim mno- žičnejše svoje članstvo ter dosegli za podruž- nico čim večje uspehe. V mnogih sindikalnih podružnicah poučujejo začetnike kar sami, ostali pa jih pošiljajo na predavanja na OSS, ki se vrše vsak ponedeljek za moške in četr- tek za ženske od 19. ure dalje. Kakor izgleda se sindikalne podružnice v Celju ne bodo pu- stile premagati pred ostalimi, tudi ne z moč- nejšimi kot so v LJubljani in Mariboru ter bodo tudi na podrbčju šahovskega dela do- segli pomembne uspehe. Seveda pa pri tem tekmovanju ne sme biti sindikalne podruž- nice, ki bi stala ob strani ter, da ne bi ak- tivno posegla v delo za dosego čimboljših uspehov. V prihodji številki bomo poročali o naj- boljših sindikalnih podružnicah, ter bo ob- javljen že razpored tekmovanja. MLADINSKI AKTIV VRTNARSKE SOLE V MEDLOGU BO DO DNE 29. NOVEMBRA OSVOJIL PRVE FIZKULTURNE ZNACKE V zadnji številki našega lista smo čitali ob- širen članek o vzorno urejenem državnem posestvu v Medlogu, pri katerem obstoja mla- dinski aktiv Vrtnarske šole. Vsakdo, ki jih obišče se prepriča o njihovih uspehih in ima o njihovem delu povedati mnogo dobrega. Poleg njihovega obširnega tekmovanja, or- ganiziranega med četami, ki tekmujejo v disciplini, snagi, učenju, prostovoljnem delu imajo zaijeto tudi fizkultumo delo. Poleg svoje redne vadbe na soli in>a mladinski aktiv tudi redno jutranjo telovadbo, katere se ude- ležuje 100 odstotno vsa mladina. Na zad- njem mladinskem sestanku i>a so si zadali obvezo, da bodo dosedanje fizkultumo delo ie pojačali ih to v tekmovanju za fizkulturni znaJc. 31 mladine po številu si je zadalo na- logo osvojiti do 29. novembra prve fizkultur- ne značke, katere bo mladinski aktiv podelil na svečan način ob proslavi obletnice Dneva republike. S tem bo omogočeno vsem prebivalcem še tudi v fizkulturi in je tako za vzgled vsem ostalim mladinskim aktivom. JESENSKI KOLESARSKI CR08S CELJA so vrši v nedeljo 20. t. m. ob 10. uri dopol- dne. Zbirališče eb pol 10. uri pred Telov. domom v Gaber ju. Proga: Telovadni dom— Bukovžlak—Trnovlje—Telovadni dom. Dol- žina proge: 1. Pionirji 2 km. 2. mladinci 6 km, 3. mladinke in članice 6 km, 4. turisti in čla- ni 10 km. Prvi in drugi vsake skupine prejme na- grado. Vabljeni rsi kol^arji! bilo možno doseči največ po 90 točk. S kompletnimi ekipami pa so nastopile le tri sindikalne podružnice, zato so rezultati ne- popolnih ekip naslednji: A skupina: Moški: 1. Industrijski servi« 29 točk, 2. Zlatarna 28 in pol točk. 3. MLO Celje 27 točk. B skupina: Moški: 1. Zlatarna 79 tofk, 2. MLO obrtne delavnice 48 točk, 3. Tovarn* emajlirane posode 28 točk. B skupina: ženske: 1. Pošta 73 točk, 2. MLO oblačilna 72 točk, 3. MLO Celje 27 t_ Atletika V atletiki so bile ekipe isto sestavljene k tremi tekmovalci, kateri so tekmovali v treia disciplinah in jim je bilo možno doseči 9© točk. Mnogi tekmovalci pa se niso udeležil« tekmovanja v vseh disciplinah in so rezultati naslednji: B skupina: Moški: 1. MLO initala«ijr ffl.» točk, 2. SAP 49.4 točk, 3. MLO mizarst\'^ 37.8 točk. B skupina: Ženske: 1. Pošta 72.3 točk. 2. Tovarna perila 40.3 točk, 3. Ljudski ma-- gazin 28.8 točk. ■ V A skupini ni bilo ekip ter so tekmoval le posamezniki, med katerimi je bil med mo- škimi najboljši Pungeršek Jože s 29.4 točk. iz MLO mizarskih podjetij, med ženskami pa Knez Ivanka iz Ljudskega magazina s 30 t , s 30 dosegljivih. Nogomet . V nogometu je nastopilo 8 moštev, med ka- terimi je zmagal v B skupini Grafičar, ki je igral z MLO inštalacije nerešeno 2:2 ter ga je, za zmagovalca določil žreb. ',, V B skupini se bo tekmovanje končalo prihodnjih dneh. S A H MOŠTVENIBRZOTURNIR CELJSKEGA 0KR02JA V nedeljo dne 13. t. m. se je vršil v Kos- Slatini moitveni brzoturnir za prvenstvo cel j. OKro.tja v letu 1949. Turnirja se je udeležil* dvanajst moštev. Domačini so prav lepo or- ganizirali to prireditev, kateri je prisostvo- valo lepo število gledalcev. Tekmovanju je« prisostvovala tudi državna prvakinja Slavica. I Cvenkljeva iz Ljubljane. Kot tekmovalke so I nastopile v celjskem moštvu tudi celjskt? j igralke Jurmanova in Pongračeva. Samo tekmovanje je poteklo v hudi borbi med Celjem in Rog. Slatino . Celjani so vo- dili do zadnjega kola. Slučaj je ravno hotel. da so se v zadnjem kolu srečali Celjani in Slatinčani. V tej borbi so se domačini poka- zali kot bolj homogeno moštvo in odločili tekmo v svojo korist in s tem tudi prven- stvo. Presenetili so Rudarji i z Hrastnika z: dobro igro. Končni izid tekmovanja je naslednji: 1. SŠD Edinstvo, Rog. Slatina 72 in po3 točk. 2. SŠD Celje I, 71. 3. SSD Rudar Hrast- nik 69 in pol točk. 4. SŠD Rudar Trbovlje 53 in pol točk. 5. ŠS Rogatec 40. 6. in 7. Ste- klarska šola Rog. Slatina 38 in pol C). G. ir» 7. Celje /Ttmnazija 38 in pol. 8. ŠK Savinjčar* št. Petor 3.5 in pol. 9. SŠD Celje II. 35 točk_ 10. S4D Rudar II. Hrastnik 32 in pol. 11. S.ŠD Edinstvo II. Rog. Slatina 29 točk. 12. Gimnazija Šmarje 12 in pol. točk. Okrožni odbor v Celju je podaril prvim štirim nagrade. Spominsko nagrado je spre- jelo mojtvo iz šmaria, v katerem so izključno igrali samo pionirji. Tekmovanje je vodil dr. Klepec, ki je svojr* nalogo odlično opravil. TURNIR ŠAHOVSKEGA AKTIVA »BETON« Sindikalna podružnica »Beton« v Celju im«. močan šahovski aktiv. Pred dnevi je bil za- ključen prvenstveni turnir, katerega se je udeležilo dvajset članov. Izid je naslednji: 1. Pelko 16 in kol, 2. Kovačič 15 in pol. 3. Zentner 14, 4. in 5. Lipovšek in Gajšek 13. 6- Florjančič 12 in pol, 7. Videlič 12, 8. in 9- Vrtovec in Tavželj 11 in pol, 10. in 11- &T^- glič in Vodičar 11, 12. Kmecelj 10 in pol, ti igralci so dosegli normo za peto kategorijo. 13. Kranjc 7 in pol. 14. Faktor 7. 16 »n IG. Goršek in Drevenšek 5 in pol, 17. Matjaž 5. 18. červcnka 4. 19. Sever 2, 20. Velikonj« 1 točko. želeti bi bilo, da tudi druge sindikalne po- družnice posnemajo tako delovanje na šahov- skf^m polju in organizirajo prvenstvene tur- nir j«. OBJAVE - OGLASI OBJAVA Poverjeništvo za finance Mestnega ljud- skega odbora Celje, poziva vse davkoplače- valce vseh oblik davka, da takoj poravnajo ves zaostali davek. Poverjeništvo za finance ODJEMALCEM PODJETJA »VINO« Zaradi odkupne sezone smo primorani ome- jiti izdajanje alkoholnih pijač za Celje-oko- lico na ponedeljek in petek, za mesto Celje na sredo in četrtek, na kar opozarjamo vse odjemalce. »Vino« Celje IZGLED MESTA CELJA, ODPRAVA NEDOSTATKOV Kljub raznim pozivom, da se izložbe celj- ■kih trgovin in raznih lokalov pravilno 'uredi- jo in očistijo, so nekatere skrajno zanemar- jene. Marsikje vidimo na izložbenih oknih in zidovih že zastarele plakate in napise, kar gotovo ne privlačuje niti domačinov, še manj pa tujcev. Da se ti nedostatki odpravijo, poziva Poverjeništvo za komunalne zadeve pri MLO vsa podjetja in ustanove, da takoj očistijo vse izložbe, zidove in ograje. Po- sebej pa opozarjamo lastnike privatnih lo- kalov ter posestnike hiš, da je v bodoče vsako plakatiranje po zidovih, vratih itd. strogo prepovedano. Kjer se nahajajo še stari lepaki ali karkoli jih je treba takoj odstraniti, naj- kasneje pa do 29 t. m. OBVESTILO Mestna kontrolna komisija obvešča vse pre- bivalce mesta Celja, da je uvedel biro za pri- tožbe in predloge pri MKK dežurno službo od 16. do 18. ure in ob nedeljah od 10. do 12 upe dopoldne. 8tem bo omogočeno vsem prebivalcem, predvsem tistim, ki so polno zaposleni v do- poldanskih urah, da se pritožijo in stavi ja jo predloge zoper vse nepravilnosti, ki so jim prizadejane od organov državne uprave, usta- nov in podjetij, odnoeno proti vsem neredno- attm. RAZGLAS Steklino je mogoče uspešno zatirati pri nas le z množično izvedenim cepljenjem. Zato je Ministrsto za kmetijstvo izdalo nalog, da se tudi letos izvede na področju Slovenije za- ščitno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje bo izvršil na mestnem području tukajšnjega okraja veterinar od 21. do 26. novembra 1949 in sicer vsak dan od 7.—12. ure in od 14. do 16. ure v prostorih mestne klavnice po naslednjem sporedu: 21. nov. vse mestne četrti, 22. nov. čret, Zavodna, Zvodno (del.), Jožefov hrib, Za- grad, Pečovnik. 23. nov. Breg, Polule, Košnica, Miklavški hrib. Lava, Lisce. 24. nov. Gaberje. Dolgo polje. Nova vas, Spodnja in Zgornja Hudinja, Dobrova, Lok- rovec. 25. nov. Babn*. Lopata, Ložnica, Medlotr, Ostrožno. j 26. nov. Zamudniki, ki bi zaradi katerega i tehtnega vzroka ne mogli pripeljati pse v določenem času. Lastniki psov morajo predložiti pred cep- ljenjem potrdila o prijavi psa za leto 1949. Pse morajo lastniki privesti k cepljenju na vrvici in opremljene z nagobčniki. Taksa za cepljenje znaša 35 din in jo plača lastnik pri cepljenju. Pse, katere bi lastniki ne privedli k cep- ljenju bo konjač odvzel in pokončal, lastnika pa bo MLO kaznoval po določilih zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bo- lezni. Nedeljska zdravstvena služba 20. novembra 1949: Dr. čerin Josip, Celje. Cankarjeva 9, tel. 219. Nedeljska zdravstvena služba traja od sobote opoldne do ponedelj- ka zjutraj do 8. ure. Tovariš, ki je v ponedeljek 14. t. m. v vlaku na postaji Grobelno ob 5. uri zjutraj zame- njal aktovko, naj se javi na naslov: Deme- trovič Anatol. DES, Celje, Mariborska c. Mestni odbor AFŽ Celje-mesto, rabi sposob- no kuharico, ki bi vodila večerni kuharski tečaj proti plačilu. REZULTATI SINDIKALNEGA TEKMOVANJA O tekmovanju sindikalnih podružnic v športu in telovadbi za prvenstvo v letu 1949, ki smo redno poročali v zadnjih številkah na- šega lista, objavljamo danes nekaj rezultatov tekmovanja. Streljanje V streljanju je sodelovalo 16 podružnic, ki so nastopile z ekipami po pet tekmovalcev In so dosegle sledeče rezultate: Ekipe : A skupina: Moški: 1. Tovarna emajlirane posode 355 krogov (od 500 možnih). B skupina: Moški: 1. Beton 294 krogov. 2.. Cinkarna 269 krogov. 3. Prosvetni delavci št. 6 247 krogov. Posamezniki: A skupina: Moški: 1. Mejavšek Mirko 88 krogov (od 100 možnih). 2. Grajželj Rudolf 82 krogov, 33. Končan Rado, Cinkarna 62 kr. B skupina: Moški: 1. šentjurc Hari, Pro- svetni delavci št. 6 76 krogov. 2. Zorko Mar- tin, Beton 64 krogov, 3. Končan Rado, Cin- karna 62 krogov. Telovadba Telovadba je bila najmanj množično zasto- pana panoga in je nastopilo le 36 tekmoval- cev in 12 sindikalnih podružnic. Ekipe so bile sestavljene s tremi tekmovalci, katerim je 19. in 20. novembra poljski film: Poslednja etapa 23. in 27. novembra avstrijski film: Dunajske melodije Predstave so ob delavnikih ob 19. uri, ob nedeljah pa ob 15„ 17. in 19. uri KINO »UDARNIK« VELENJE 19. in 20. novembra angleški film Velika pričakovanja 23. in 24. noTcmbra soTJetaki film: Povest o sibirski zemlji