NOVO MESTO 26. dec. 1977 Št 12* leto VI. časopis kolektiva industrije motornih vozil imv KURIR Zgradili bomo tovarno Temeljni kamen za novo tovarno sta položila kvalificirani delavec Anton Plut in predsednik delavskega sveta TOZD TA ing. Leopold Ribič. V soboto, 26. novembra, so prebivalci občine Metlika in krajani Suhorja praznovali občinski oz. krajevni praznik v spomin na uničenje belogradi-stične postojanke leta 1942. Ob tej priložnosti je bila pri našem suhorskem obratu velika slovesnost: položili smo temeljni kamen za novo članico velike družine tovarn Industrije motornih vozil. Pred dnevom republike in za njihov občinski oz. krajevni praznik je bila to najbolj težko pričakovana počastitev in priznanje za kraje, katerih delež v narodnoosvobodilni vojni je bil izjemno velik. Tudi slavnostni govornik ob polaganju temeljnega kamna za novo tovarno IMV, član sveta federacije in narodni heroj Viktor Avbelj-Rudi je poudaril, kako pomembno je bilo za dvig morale med ljudstvom in borci uničenje belogradistične postojanke na Suhorju. Danes se zdi naravno, da je sovražnik prav tu, v Beli krajini, doživel svoj prvi večji poraz po veliki italijanski ofenzivi. Naravno in razumljivo je videti zato, ker je prebivalstvo Bele krajine od začetka vojne in okupacije aktivno sodelovalo v narodnoosvobodilnem boju in zaradi te enotnosti niti bela garda niti okupator nista imela zaledja za svoje delovanje. Ko je govoril o našem družbenem in gospodarskem razvoju je med drugim ugotovil, da se le-ta prepričljivo odraža v vedno večjem družbenem in osebnem standardu delovnih ljudi, zlasti v njihovem položaju v družbi. Vendar lahko hkrati ugotovimo, da ne- IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik: Alfonz Brzič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto Slavnostni govornik ob polaganju temeljnega kamna za novo IMV tovarno na Suhorju je bil član sveta federacije, narodni heroj Viktor Avbelj—Rudi (zgoraj) — Kljub slabemu vremenu se je na Suhorju zbralo več kot 300 občanov iz bližnje in daljne okolice (levo) — Tako bo tovarna TOZD IMV Suhor (spodaj) na Suhorju katere zelo važne naloge niso bile uresničene, da bi bil torej zlasti gospodarski razvoj lahko še dosti hitrejši. Odstraniti bi bilo treba nekatere slabosti, ki so glavna ovira še večjim uspehom in ki so največkrat odvisne od nas samih. Nizka je še proizvodnost dela, preveliki so stroški proizvodnje, sposobnost gospodarstva za nadaljnji razvoj pa se ne povečuje, kot je bilo predvideno. Izvoz raste počasneje kot uvoz, zaradi česar smo bolj odvisni od tujega gospodarstva. Samo ena pot vodi uspešno iz takih težav: pot stabilnega gospodarstva, ki pa je odvisna od večje produktivnosti dela, doslednješega uvajanja modernih sredstev proizvodnje. Ob koncu govora je Viktor Avbelj poudaril, da je treba pozdraviti našo odločitev, da bomo na Suhorju, kjer imamo svoj obrat, gradili tovarno. V njej bomo delali kovinske dele za osebne avtomobile in prikolice. Naložba bo vredna več kot 80 milijonov dinarjev. Vrednost prizvodnje v bodoči temeljni organizaciji združenega dela IMV bo že v letu 1980 presegla 130 milijonov dinarjev. Temeljni kamen za novo tovarno sta položila kvalificirani delavec Anton Plut in predsednik delavskega sveta TOZD Tovarna avtomobilov ing. Leopold Ribič. mmm mmmm ‘:-;- ■ m> m ;W-. RAZŠIRJENA LETNA KONFERENCA 00 ZK V TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Komunisti so kritično ocenili svoje delovanje Komunisti osnovne organizacije ZK v TOZD Tovarna avtomobilov so na razširjeni letni konferenci, ki je bila 2. decembra, kritično pregledali naše proizvodne, poslovne in družbenopolitične rezultate. Poročilo o delu osnovne organizacije je pripravil Jože Piletič, sekretar osnovne organizacije, poročila o delu ostalih družbenopolitičnih organizacij pa so prebrali predsedniki. Za sindikat je prebral poročilo Dominik Bratož, za ZSMS pa Zmago Peta-ros. Jože Piletič, sekretar 00 ZK TA, zaustavil se je najprej pri delu kadrovske komisije. Dejal je, da je bilo sprejetih 26 novih članov v vrste ZK, na kar pa ne smemo biti ponosni. Glede na število zaposlenih v naši TOZD bi moralo biti to število znatno večje. Kadrovska komisija ni delovala tako kot bi morala, obenem pa smo se vsi premalo zavzemali, da bi v naše vrste vstopilo več delavcev, ki to zaslužijo. V naše vrste je vstopilo največ delavcev iz neposredne proizvodnje. Od formiranja 00 ZK TA, ki je takrat štela 37 članov, se je do danes to število povzpelo na 96 in je ta 00 ZK ena najmočnejših v občini. V preteklem mandatnem obodbju smo imeli v naši osnovni organizaciji 21 sestankov. Na sestankih je v povprečju sodelovalo 82% članstva, 10% opravičeno odsotnih, 8 % pa neopravičeno. Opravičenost je največkrat povzročala neorgani- ziranost prevozov, službena odsotnost, šola itd., medtem ko smo v neopravičenost všteli vse, ki niso povedali zakaj manjkajo. Kljub temu lahko naše sestajanje pozitivno ocenim zato, ker se je razširjeni sekretariat sestal v tem obdobju kar 36-krat in reševal vprašanja o delu in delovni disciplini. Sklepi, ki smo jih sprejeli, so bili razen v nekaterih izjemah zadovoljivo uresničeni. Vzroke za uresničitev nekaterih sklepov moramo iskati predvsem v nezadostni vztrajnosti. Pri sprejemanju sklepov ne smemo pozabiti, da morajo biti le-ti realni in pretehtani ter odraz dejanske situacije in potreb. V začetku letošnjega leta je bilo dogovorjeno, da del ostanka dohodka namenimo tudi za potrebe krajevne skupnosti, v katerih naši delavci živijo. Tako smo v letošnjem letu namenih za sofinanciranje akcij krajevnih skupnosti sredstva v višini 3.000,00 din. Kljub temu paše velikokrat doživimo razne kritike nepoučenih krogov, da IMV za to dejavnost nima posluha. Take kritike moramo jemati kot neupravičene in zlonamerne, kajti zavedati se moramo, da so želje eno, realne možnosti pa drugo. Naloga nas vseh in vseh odgovornih forumov je, da želje uskladimo z možnostmi glede na prioritetno mesto posamezne akcije. Še vedno nas tarejo kadrovske težave. Povečali smo število štipendij na srednji in visoki šoli. Tako na srednji in visokih šolah štipendiramo 284 dijakov in študentov, ob delu pa študira 96 delavcev. Splošni ljudski odpor in družbe- V torek, 22. novembra, je obiskal Industrijo motornih vozil glavni direktor Crvene zastave Miljenko Bojanič. Po proizvodnih halah ga je vodil generalni direktor IMV Jurij Levičnik. Avto je tehnološko zapleten izdelek, zato je treba biti pri njegovi izdelavi še posebej pozoren. na samozaščita sta zelo uspešno organizirani in tudi uspešno delujeta. Za tako uspešnost gre pohvala strokovnim službam na tem področju in sprejetju obveznosti splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v vse strukture naše organizacije. Poročilo o delu OOS TA je podal tov. Bratož. Dejal je, da je v naši TOZD 8 OOS. Vseh 8 se je aktivno vključilo v uresničevanje zakona o združenem delu. V tem pogledu je OOS skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami plodno sodelovala in po svoji moči prispevala k razvijanju in poglabljanju samoupravljanja. OOS je v okviru svojega letnega akcijskega programa sodelovala še pri: — večanju produktivnosti in izpolnjevanju planskih nalog; — oblikovanju samoupravnih dogovorov in sporazumov; — organizaciji raznih solidarnih akcij itd. Najpomembnejša naloga je bila razprava o samoupravnem sporazumu o združitvi v DO IMV Novo mesto in o samoupravnem sporazumu o združe- vanju delavcev v temeljno organizacijo. Oba sporazuma sta bila že na CDS usklajena in predlagana za referendum, ki bo 12. 12. 1977. Zastaviti moramo vse sile, da bo referendum uspel. S tem bomo potrdili, da je naše delo skupno z vodstvom in družbenopolitičnimi organizacijami plodno in začrtano na pravilni poti socialističnega samoupravljanja. V delo OOS bo potrebno vložiti še veliko truda, ker se na določenih področjih: — premalo obravnava delovanje delegatov in delegacij ; — premalo sodeluje z delavsko kontrolo; — povečati bo treba materialno odgovornost vseh zaposlenih, produktivnost in izvrševanje planskih nalog. Lahko si očitamo, da smo premalo naredili pri reševanju in ugotatavljanju stanovanjskih potreb naših delavcev. Lahko pa pohvalimo delo sindikata, kar zadeva organizacijo oddiha in rekreacijo naših delavcev. Skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami smo pristopili k evidentiranju možnih kandidatov za člane DS in CDS. Zbrali smo kandidate, za katere smatramo, da nas bodo v samoupravnih organih zastopali dostojno in odgovorno ter s tem opravičili izkazano zaupanje. Tov. Bratož je končal poročilo z mislijo, da je uresničevanje boljših samoupravnih odnosov in doseganje boljših delovnih rezultatov v veliki meri odvisno od informiranosti vsakega samoupravljalca o vsem, kar se dogaja v TOZD in DO IMV. To pa je v veliki meri odvisno od dela članov 00 ZK TA. Tov. Likar je poročal o delovanju delavske kontrole. Delavska kontrola, ki je bila ustanovljena v TOZD TA pred dvema letoma, je poleg svoje osnovne funkcije varovanja zakonitosti in ustavnosti, pregleda nad upravljanjem z družbenimi sredstvi in imovino bila neposredno povezana tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v zvezi z 21. redno sejo predsedstva ZKJ. Razmere pred letom 1971 so nas naučile, da tudi socialistični samoupravni sistem ne izključuje negativnih pojavov. To je posledica razmer, ko izvajamo no- ve družbenoekonomske in družbenopolitične odnose ob soočanju z ostanki starega. Družbenopolitične organizacije so s svojo organizirano aktivnostjo zagotovile delno pogoje za nemoteno in uspešno delovanja samoupravne delavske kontrole v Tovarni avtomobilov. Delno zagotovile zato, ker do danes nismo dobili v razpravo samoupravnega splošne akta o delavski kontroli. Pri glavnih kategorijah v politiki Z K kot so človek, proizvodnja, delo, odtujitev, zavest in kritika so se pri nas pokazale najbolj problematične odtujitve v procesu dela in kritike. Odtujitev v proizvodnji ja^fisotna v delitvi dela in sicer na ukazovalno in izvrševal-no funkcijo: preddelavec — delavec. Kar zadeva kritiko s strani delavcev je bila v večini primerov objektivna, pa tudi neobjektivna, ki je izhajala iz napačne ocene. Poročilo o delovanju 00 ZSMS TA je podal žnago Peta-ros. 00 ZSMS TA je bila organizirana na pobudo OOZK. Organizirana je v skladu s statutom ZSMS. Prva in poglavitna naloga mladih komunistov je bi- la, da v vrste ZSMS pritegne čimveč mladih in da se aktivno vključi v politično življenje v TOZD ter da aktivno sodeluje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. V dobi začetnega poleta je 00 ZSMS TA dosegala dobre rezultate, kasneje pa je nastal kljub prizadevanjem predsedstva in posameznikov določen padec v delu. Za izboljšanje in doseganje novih rezultatov bi bilo potrebno uskladiti delo 00 ZSMS s OOS in CO ZK; v 00 ZSMS vključiti še več mladih delavcev; organizirati dopolnilno izobraževanje mladih o delu samoupravnih organov in razvoj samoupravnega sistema; neposredno seznanjati mlade o poslovnem uspehu TOZD in skozi ustrezno obliko zainteresirati mlade za boljše in produktivnejše delo; aktivneje seznanjati mlade v primerni obliki o vseh pomembnih dogodkih doma in v tujini ter skozi delo in samoupravno delovanje konkretno angažirati mlade kot nosilce prihodnjega obdobja. 00 ZK in komunisti, ki so člani ZSMS, bi morali biti tisti, ki bi težnjam in željam mladih prisluhnili in jim pomagali v uresničevanju njihovih idej in sklepov. Direktor TA Kočevar inž. Božo Kočevar je dejal, da smo v preteklih 9 mesecih delali sorazmerno dobro, da pa smo kljub temu na najnižji stopnji v odno- su do dela in do materiala. Po-tebno je dati vso podporo vodji skladišča, da bi se popravil odnos do materiala, ker od tukaj izvirajo vse naše slabosti. Ravno sedaj razpravljamo o sprejetju prvih samoupravnih sporazumov, ki jih narekuje sprejeti zakon o združenem delu; to sta: — samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Industrije motornih vozil Novo mesto, in — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo., — Oba sporazuma sta osnova za izdelavo in sprejem ostalih sporazumov in aktov na ravni delovne organizacije in TOZD. Zaradi roka morramo še ta mesec in v začetku naslednjega leta sprejeti še celo vrsto sporazumov. Smo v času, ko se izvaja reorganizacija TOZD Tovarna avtomobilov. Tovarna avtomobilov se deli na štiri proizvodnje, ki bodo znotraj delovale kot TOZD, na zunaj pa v okviru TOZD TA. V oktobru smo imeli zastoj v linijski proizvodnji, ki je bil v zvezi z novimi carinskimi predpisi. Delo bo treba nadoknaditi v najkrajšem času oziroma v decembru. Inž. Kočevar je govoril o investicijah, ki smo jih imeli ter o novi hali, ki je v končni fazi. Komunisti naj se zadolžijo za uresničevanje vseh del, ki so predvidena. SKLEPI LETNE KONFERENCE 00 ZK TA: 1. dosedanjih 96 članov 00 ZK je številčno premajhno glede na število zaposlenih v TOZD TA, zato je potrebno stalno skrbeti za vključitev novih članov v 00 ZK in krepiti organizirano akcijsko moč članstva; 2. krepiti solidarnost in dogovarjanje v okviru celotne delovne organizacije je še naprej bistvena funkcija članov ZK v združevanju dela in sredstev; 3. v okviru zakona o združenem delu je potrebno sprejeti samoupravne sporazume in vse akte v zvezi s tem ter jih v praksi tudi izvajati; 4. iskati moramo vzroke slabe ekonomske situacije ne samo pri naših dobaviteljih, ampak tudi pri nas samih. Narediti moramo vse za boljše gospodarjenje in ekonomično poslovanje z materialom. 5. Potrebna je čim večja podpora članov ZK sindikalnim organizacijam, samoupravni delavski kontroli, 00 ZSMS in samoupravnim organom pri njihovem nadaljnjem delu. V štirih proizvodnjah naše organizacije smo na konferenci izvolili za sekretarje in njihove namestnike v osnovnih organizacijah naslednje tovariše: Proizvodnja I. Piletič Jože, sekretar, roj. 24. 1. 1943, po poklicu KV avtokle- par, na delovnem mestu izme-novodja v lahki presernici. Član ZK od leta 1963. Hren Jože,i namestnik, roj. 26. 2. 1944, po poklicu strojni tehnik, na delovnem mestu tehnologa v težki presernici. Član ZK od leta 1974. Proizvodnja II. Likar Peter, sekretar, roj. 11.6. 1940, po poklicu strojni tehnik, na delovnem mestu vodje skladišč. Član ZK od leta 1958. Rajkovača Marko, namestnik, roj. 18. 8. 1951, po poklicu delovodja, na delovnem mestu izmenovodje v meh. obdelavi. Član ZK je od maja 1977. Proizvodnja lil. Galič Artur, sekretar, roj. 27. 2. 1941, po poklicu KV avtoklepar, na delovnem mestu terminerà v OPP za oddelek karoser-nica. Član ZK je od leta 1965. Husak Jindrih, namestnik, roj. 17. 10. 1944, po poklicu KV ličar, na delovnem mestu preddelavca v lakirnici avtomobilov. Član ZK je od maja 1977. Proizvodnja IV: Butala Jože, sekretar, roj. 18. 11. 1944, po poklicu delovodja, na delovnem mestu izmenovodje v oddelku osebnih vozil. Član ZK je od leta 1964. Gajič Dušan, namestnik, roj. 25. 2. 1954, po poklicu KV avtomehanik, na delovnem mestu preddelavca v oddelku osebnih vozil. Član ZK je od leta 1974. Avto mora zapustiti proizvodnjo brezhiben in bleščeč LETNA KONFERENCA OOZK TAP BREZICE Novo vodstvo osnovne organizacije Po izvolitvi organov konference je tov. Požar podal poročilo o delu OOZK v minulem mandatnem obdobju. Dejal je, da je bilo v tem času veliko narejenega, saj smo pričeli izvajati sanacijo, ki terja od vsakega posameznika veliko resnega dela in požrtvovalnosti, tako da letošnji rezultati pričajo, da trud ni bil zaman, saj ne poslujemo več z izgubo. OOZK šteje 23 članov. Dvanajst jih je iz proizvodnje in 11 režijskih delavcev. Vsi člani razen štirih novosprejetih so opravili politični tečaj. Sedaj skoraj vsi aktivno sodelujejo v družbenopolitičnih in samoupravnih organih ter tako prenašajo sklepe in zagovarjajo stališča ZKna vseh področjih. V obdobju 76 — 77 je bilo na novo sprejetih 6 članov; odšlo jih je 18, dva pa sta bila izključena. Med tiste, ki so odšli, štejemo tudi pet članov, ki so ostali v kovinskem obratu, kjer so ustanovili svojo osnovno organizacijo. Udeležba na sestankih je bila v glavnem zadovoljiva, želimo pa si, da bi bilo v zvezo komunistov včlanjenih vsaj 15 % zaposlenih. Se- veda je treba gleda u predvsem na to, da sprejmemo tiste tovariše, ki to res zaslužijo, ne pa samo zaradi večjega števila. Po poročilu, ki je bilo precej obširno, so dali dosedanjemu odboru razrešnico in izvolili novega, ki bo naslednje obdobje deloval v naslednjem sestavu: Tomše Jože, selaetar (X) ZK, Stjepanovič Vera, namestnica sekretarja, Kovačič Tatjana, blagajničarka. Nazadnje je bil podan še predlog programa dela, po katerem je treba: — spremljati uresničevanje zakona o združenem delu; — sodelovati pri doseganju planskih nalog; — stremeti za tem, da so vsa dela plačana po učinku in da so normativi realni; — ostro obsoditi nedisciplino; — ugotavljati, če so vsi člani kolektiva razvrščeni po sistemizaciji; — skupaj z OOS skrbeti za rekreacijo delavcev in za družbeno prehrano; — spremljati stanovanjsko politiko; — aktivno sodelovati pri dopol- njevanju sistemizacije delovnih mest ; — organizirati obiskovanje politične šole za člane OOZK; — o pomembnih sklepih obveščati kolektiv; Na zadnji seji DS na Mirni so obravnavali naslednji dnevni red: — imenovanje komisije za izvedbo referenduma, — imenovanje komisije za sestavo volilnega imenika, — imenovanje komisije za izvedbo vohtev v DS TOZD in samoupravno delavsko kontrolo IMV ter DS IMV in samoupravne delavske kontrole IMV. Referendum o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD bo v vseh TOZD, tudi na Mirni, 12. decembra. Po sklepu DS so bili imenovani v komisijo za izvedbo referenduma v TOZD naslednji: — Gorenc Anton, predsednik, — Zore Albin, član in — sodelovati pri vseh manifestacijah in praznovanju državnih praznikov ter spodbujati člane kolektiva k udeležbi; — kontrolirati izvršitve nalog. ERNEST SEČEN — Bartelj Franc, član. Volitve v DS TOZD in v samoupravno delavsko kontrolo DO bodo 26. 12. 1977. Novi DS TOZD bi štel v smislu sporazuma 21 delegatov. Za sestavo volilnega imenika je bila po sklepu DS imenovana 3-članska komisija, ki jo sestavljajo: — Bevc Milka, predsednica, — Brzin Dragica, članica in — Borin Joži, članica. Za izvedbo volitev v DS in samoupravno delavsko kontrolo je DS imenoval volilno komisijo v naslednji sestavi: — Urbančič Franjo, predsednik, — Flajs Jože, član, — Marin Božo, član, — Gačnik Franc, namestnik in — Bevc Dominik, namestnik. BARTOU MAJDA Komisije za volitve ★ SAMOUPRAVNI ORGANI ODLOČAJO Delavski svet obsodil malomarnost UGOTAVLJANJE DOHODKA: — porabljena sredstva — dohodek — celotni dohodek RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA: — del čistega dohodka za OD — del čistega dohodka za stan. izgr. — za poslovni sklad — za druge namene v skup. porabi — za posojilo po predpisih DPS — za rezervni sklad — čisti dohodek 1.522.587.201,58 din 290.145.399,39 din 1.812.732.600,97 din 154.924.397,35 din 10.713.332,85 din 11.634.239,44 din 4.896.000,00 din 2.998.069,45 din 7.136.129,95 din 192.302.169,04 din Na 54. redni seji delavskega sveta TOZD Tovarne avtomobilov, ki je bila 16. novembra, so delegati obravnavali varstvo delavskih pravic (o tem bomo v eni izmed našle dniih številk objavili daljši članek), poslovno in proizvodno problematiko, poslovne rezultate v prvih devetih mesecih in o prenosu proizvodnje nekaterih izdelkov na Suhor. Sejo je vodil predsednik delavskega sveta Leopold Ribič, prisostvovali pa so ji tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in direktorji tovarn, ki delujejo v sklopu TOZD. Delavski svet je sprejel sklep, da gredo vsi delavci, ki so bili odgovorni za kvalitetno izdelavo kolesnih obročev, pred disciplinsko komisijo. S svojim malomarnim, neodgovornim in omalovažujočim odnosom do dela so zakrivili nekvalitetno iz- sklep, da prenehamo proizvajati pokrove za motorje za Audi. Izdelali bomo samo še 3000 kosov in jih tudi dobavili. Ta posel je zdaj prevzel Uniš iz Sarajeva, ki ima z Audijem preko Volks-wagnovega koncerna podpisano pogodbo o proizvodnem sodelovanju. tovarna prikolic je povečala proizvodnjo, vendar ne tako močno kot tovarna avtomobilov, kajti letos smo prešli na proizvodnjo popolnoma novih tipov prikolic, ki so bolj po okusu naših kupcev. V tovarni prikolic pričakujejo, da bodo do konca leta bistveno povečali proizvodnjo. Delegati so razpravljali tudi o preselitvi določenega dela proizvodnje na Suhor. Gre predvsem za tisto proizvodnjo, ki v tovarni avtomobilov moti potek ostale proizvodnje. Tako naj bi na Suhor prenesli proizvodnjo ročnega oddelka, šasijskega oddelka, cinkanje in proizvodnjo pomivalnih korit. V ta namen bo potrebno zgraditi novo proizvodno halo, ki bo obsegala več kot 5000 kvadratnih metrov proizvodnih površin. Delegati so ta sklep sprejeli z vidnim zadovoljstvom. Suhorčanom so se tako izpolnile dolgoletne želje, ki pa jih ni bilo mogoče prej uresničiti. Pred koncem seje so delegati sprejeli še sklep o podelitvi jubilejnih nagrad delavcem, kr so zvesti IMV 10, 20 in več let. delavo obročev. Zdaj, ko so bili sprejeti ustrezni ukrepi, se seveda ne bo zgodilo več, da bi do take napake prišlo, vendar je prav, da na podobne primere opozorimo tudi druge. Vsi, ki so zakrivili nekvalitetno proizvodnjo kljub najmodernejši tehnologiji in strojem, ne bodo obsojeni samo moralno, marveč bodo morali povrniti tudi nastalo škodo, ki za zdaj še ni ugotovljena. Delavski svet je na predlog poslovodnih organov sprejel Delegati so se seznanili tudi s fizičnim obsegom proizvodnje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Največje uspehe je dosegla tovarna avtomobilov, ki je svojo proizvodnjo povečala za 113 odstotkov. Lani je proizvedla 8584 avtomobilov R—4, letos pa je v enakem obdobju proizvedla 18.228 enot. V proizvodnji dostavnih vozil je prišlo do zastoja, ki je bil predviden. Tako smo lani v prvih devetih mesecih proizvedli 2300 vozil, letos pa „le“ 2133. Tudi Od 15. do 23. oktobra, ko je bil v Novem Sadu X. mednarodni sejem lova, ribolova, športa in turizma, je naš razstavni prostor obiskal podpredsednik predsedstva SFRJ tovariš Stevan Doronjski. Visoki in ugledni gost se je še posebej zanimal za prikolice ADRIA. Z zadovoljstvom je poudaril, da se IMV z estetsko podobo, s kvaliteto in z velikimi serijami izdelkov uvršča med največje proizvajalce prikolic na svetu. g g ' I Uji Ifu 1 S jjjflSpgk- ' 1 Takole izgledajo proizvodni prostori v tovarni servisne opreme v Belem Manastiru Vješti iz Belog Manastira U periodu od 1. 1. do 30. 9. 1977. godine ostvaren je ukupni prihod u iznosu od dinara 42.087,40. Da bi mogli usporediti ostvarenje financijskog rezultata u 1977. godini sa 1976. godinom i njezin indeks povečanja, dajemo tabelu usporedbe 1977. godine sa 1976. godinom za 9 mjeseci poslovanja. Ukupan prihod Mat. troškovi s amor. DOHODAK (1-2) Radna snaga Dohodak po radniku u 1976. godini bio je 5,9 milijona, a u 1977. godini za 9 mjeseci iznosi 74,9 milijona. U svome poslovanju ostvarili smo vidne rezultate kao što je povečanje proizvodnje, izkori-štanje unutranjih rezervi, povečanje radne discipline i zalaganje svih zaposlenih u OOUR. S obzirom da smo sebi zacrtali zadatak, a posebno naša OOSK kao najodgovornija za iskorištavanje unutarnjih rezervi u OOUR, t. j. smanjenje troškova proizvodnje, kao jednog od najodgovornijih zadataka organa upravljanja, sindikata, omladine i svih radnih ljudi kolektiva. U želji za ostvarenjem boljih rezultata nailazimo na niz poteškoća kao što su skučen radni prostor, zastaijeo strojni park koji se ne obnavlja, mali skladišni prostor itd. Uvjereni smo da postepenim rješavanjem ovih gorućih problema rezultati neče izostati i da če doprinijeti ostvarenju zajedničkih, još boljih rezultata. Na nivou OOUR oformljena je komisija za usvajanje ZUR, koja djeluje u sastavu centralne komisije na nivou RO IMV : ista je bila u Novom mestu, te je nakon povratka raspravljala o dva samoupravna sporazuma, iznela svoje primjedbe i dala predloge za usvajanje samoupravnih sporazuma. U pripremi je referendum, koji če biti u toku decembra mjeseca o. g. U toku su i pripreme za prihvatanje samoupravnih sporazuma i općih akata ZUR. U ovoj godini, godini Titovih i naših jubileja, na nivou RO IMV bit če održana svečanost prigodom 29. 11., dana republike, na kojoj če radnicima jubi-larcima koji su proveli u OOUR više od 10-20-30 godina te ugradili dio sebe za ostvarenje naših ciljeva, biti uručene prigodne nagrade i pohvale. U OOUR djeluje i komisija za rješavanje stambenih pitanja zaposlenih pri radničkom savjetu. Komisija izlazi na lice mjesta, uočava probleme na osnovu kojih je izradjena prioritetna lista za dodjeljivanje stanova na osnovu bodova prema kategorijama. Ove godine smo dobili 2 stana solidarnosti, 2 stana od opčine. No, to je još uvijek nedovoljno, jer imamo četrdesetak gorućih pitanja, koji čekaju rješenje stambenih poteškoća, a ovaj OOUR nema sredstava da tim molbama udovolji, nego smo u situaciji da čekamo pomoč akcije solidarnosti opčine i ostalih foruma. Za godinu 1978. dobili smo okvirni plan proizvodnje. Nakon razmatranja plana došlo se do zaključka da ni uz najbolju volju i želju nećemo uz naše kapacitete, koji su več sada maksimalno iskorišteni, udovoljiti sprovodjenju plana. No s obzirom na pripreme za proširenje kapaciteta, koji su trenutno aktualni ako ne bude većih po* teškoća, moči če se uraditi mnogo više na planu većeg ostvarenja i realizacije programa proizvodnje, kvaliteta samih proizvoda, te borbe za veči dohodak i bolji standard zaposlenih u OOUR. ODBOR ZA INFORMISANJE 1976. god. 1977. god. Index 23.832.620,11 42.087.721,40 176,6 14.898.123,13 24.913.086,26 167,2 8.934.496,98 17.174.635,14 192,2 214 229 107,0 V prijetnem okolju novomeškega doma JLA je bila 25. novembra velika proslava v počastitev naših delovnih jubilantov in v čast rojstnemu dnevu republike. Jubilanti, ki so vložili v rast naše delovne organizacije deset, dvajset in celo več let dela in življenja, so se lahko ponosno ozrli na pot, ki ni bila lahka. Da smo zrasli v tako veliko delovno organizacijo, je bilo potrebno mnogo delovnih naporov in samoodpovedi. Pri tem imajo nemalo zaslug prav jubilanti, ki so kljub trenutnim težavam in izjemnim naporom, ki so bili potrebni za rast, vztrajali toliko časa. Potem, ko so jubilanti in gostje za uvod skupaj zapeli državno himno, je spregovoril jubilantom tov. Jože Turk, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v Industriji motornih vozil. Dejal je, da moramo biti v letu, ko proslavljamo velike jubileje tovariša Tita in zveze komunistov, še posebej pozorni do jubilantov in njihovega deleža za razvoj naše družbe. Še posebej hvaležni jim moramo biti, ker smo tako velike rezultate dosegli v izredno kratkem času. V nadaljevanju svojega govora je opisal našo pot od skromnih začetkov vse do danes, ko smo postali ena izmed največjih delovnih organizacij na Dolenjskem. Še posebej je poudaril, da lahko „s ponosom ugotovimo, da smo delavci Industrije motornih vozil praktično z lastnimi sredstvi in s trdim delom zgradili to kar danes imamo. Velik del tega dela pa je delež jubilantov, kije zdaj vtkan v zidove velikih proizvodnih dvoran in v moderno opremo, s katero smo sposobni delati za boljši danes in za še boljši jutri. Naš razvojni program, ki smo si ga ambiciozno zastavili kot srednjeročni program, je dobil ustrezno mesto in potrditev tudi na ravni republike in federacije. Vložiti bo treba vse sile, da ga uresničimo. Prav z vztrajnim delom, nemalokrat pa tudi s trmo, sem prepričan, da bomo tudi v tem uspeli, saj smo že velikokrat morah prebroditi težke trenutke v našem razvoju. Upam, da bomo te rezultate dosegli tudi z vašo pomočjo ter s tem pokazali mlajšim rodovom, ki pridejo z nami v naš kolektiv, kaj vse se da ustvariti z vztrajnim delom." Ko je tov. Turk govoril o samoupravni organiziranosti IMV, je še posebej poudaril, da so bile v skladu z zakonom o združenem delu tudi v naši delovni organizaciji izvedene velike spremembe v družbenoekonomskih in proizvodnih odnosih. Narejeni so bili pomembni koraki pri nadaljnjem utrjevanju samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavcev. Pri tem je omenil, da smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati, hkrati pa je še opozoril, da so pred nami še velike in pomembne naloge. V razpravi so samoupravni sporazumi o združevanju dela, akti za urejanje novih dohodkovnih odnosov, kar bo osnova za ugotavljanje celotnega prihodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za izdelavo meril za nagrajevanje po delu. Če bomo uspeh izpeljati vse te naloge, potem bomo lahko veliko prispevali k nadaljnjemu razcvetu naše ožje in širše domovine. Ob koncu govora je tovariš Jože Turk iskreno čestital jubilantom za njihov praznik. Jubilanti in gostje so se mu zahvalili s ploskanjem. Po govoru Jožeta Turka je sledil kulturni program. V njem so sodelovali pevci Dolenjskega okteta, ki so zapeli venček slovenskih narodnih, plesalci folklorne skupine Kres, ki so zapelesah nekaj plesov jugoslovanskih narodov. Jubilanti in gostje so z živahnim zanimanjem sledili bogatemu kulturnemu programu. Ko se je kulturni program iztekel, je tov. Štefan Poredoš, predsednik centralnega delavskega sveta Industrije motornih vozil, podehl jubilantom priznanja in denarne nagrade kot skromno oddolžitev za njihovo dolgoletno zvestobo in velik prispevek k razvoju DO. Jubilante je pozdravil tudi Jurij Levičnik, generalni direk- (Nadaljevanje na 12. strani) Prvi direktor Motomontaže Franjo Bulc se zahvaljuje za posebno priznanje IMV, ki ga je dobil za velik prispevek k razvoju naše DO. Priznanje mu je izročil Jurij Levičnik (zgoraj desno) — Po končani proslavi so se naši letošnji jubilanti zbrali v restavraciji doma JLA, kjer se je praznovanje ob dobri jedači in pijači nadaljevalo. Jubilantom je priznanja podelil predsednik centralnega delavskega sveta inž. Štefan Poredoš (spodaj desno) (Nadaljevanje zli. strani) tor 1MV. S kratkim, prisrčnim nagovorom se je zahvalil jubilantom za njihov velik prispevek. Pri tem je omenil, da zdaj stojimo še pred velikimi nalogami, ki so večje kot kdajkoli prej. Zato bo v nadaljnjem delu prispevek jubilantov še toliko večji, saj bodo naša vsakodnevna prizadevanja bogatili s svojimi dolgoletnimi izkušnjami. Zaželel je vsem prisotnim, da bi se tako srečali vsako leto in skupaj pregledali rezultate svojega dela. Potem je Jurij Le-vičnik podelil prvemu direktorju Motomontaže Franju Bulcu posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje in dragocene na- svete. Franjo Bulc se je zahvalil za prijetno priznanje in zaželel vsem delavcem IMV, da bi še naprej dosegali tako velike uspehe kot so jih do zdaj. Po končani proslavi so se ju-bilantje preselili dve nadstropji nižje v restavracijo doma JLA, ker smo zanje pripravili pogostitev. V prijetnem razpoloženju, prisrčnih medsebojnih pomenkih in obujanju spominov je srečanje jubilantov trajalo do večernih ur. Da je bilo razpoloženje še toliko bolj veselo, je poskrbel zabavno glasbeni ansambel JLA. Ob njegovih zvokih so se jubilantje lahko tudi zavrteli. Prav gotovo lahko zapišemo za vse udeležence, da so se na srečanju prijetno počutili. Seznam jubilantov 28. LENART Jože 29. STARIČ Anton TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV 10 LET 1. CIMERMAN Janez 2. CIMERMAN Karel 3. HOSTIČ Tilka 4. JALOVEC Ludvik 5. KAPŠ Jože 6. KIRAR Franc 7. KNAFEUC Anton 8. KOČEVAR Marija 9. KOS Viktor 10. KRALJ Martin 11. KRHIN FRANC 12. NOVAK Slavko 13. PERŠE Franc 14. PLANKAR Drago 15. PONIKVAR Jože 16. POTOČAR Stanislav 17. SRPČIČ Ivan 18. ŠTERK Marjan 19. VOLČJAK Ivan 20. ŽNIDARŠIČ Alojz 20 LET 21. BRULC Marjan 22. JANŠKOVEC Stanislav 23. KLOBUČAR Franc 24. KOČ MAN Ivan 25. KOLEGAR Jože 26. KOŠAK Peter 27. KOTNIK Ivan TEHNOSERVIS 10 LET 30. FINK Mirko 31. KOCJAN Jože 32. SIVEC Jože 33. ŠKEDEU Jože 34. TEROPŠIČ Milan 20 LET 35. HROVATIČ Jože 36. I LE R Jože 37. PETERLE Alojz TOVARNA PRIKOLIC 10 LET 38. BOBNAR Anton 39. DRAB Marija 40. ERJAVEC Albin 41. GODINA Anton 42. GOLOB Janez 43. HRIBAR Jože 44. JAKOBČIČ Mihael 45. KAPLAN Jože 46. KLOBUČAR Janez 47. KMETIČ Polde 48. KOŠMRU Mirko 49. LUKEK Ivan 50. MACEDONI Jože 51. MURN Slavko 52. PENCA Franc 53. TEROPŠIČ Jurij 20 LET 54. ERJAVEC Anton 55. GAŠPERŠIČ Stane 56. JERMAN Alojz 57. KRALJ Janez 58. PETELINKAR Ivan TOZD COMMERCE 10. LET 59. DVORNIK Berislav 60. MARKOV Živa 61. MERVAR Ignac 62. TOMŠE Mihael 20 LET 63. JAKŠE Anton TOZD RAZVOJNI INŠTITUT 20 LET 64. DRAB Slavko 65. HIDEK Pavel 66. KUNSTEK Janez 67. NOSE Franc DS SS 10 LET 68. HREN Jože 69. JAKLIČ Marjeta 70. KASTELIC Anton 71. OŠTIR Marjana 20 LET 72. MARKOVIČ Anton 73. MIRTIČ Venčeslav 74. ŠKARJA Ivanka TOZD TOVARNA SERVISNE OPREME BELI MANASTIR 10 LET 75. BLAGUŠ Josip 76. GAJIČ Petar 77. IVANKOVIČ Teodor 78. NARANJA Rudika 20 LET 79. HES Balind 80. KNER Ivan 81. NARANDJA Tomo 82. TOPIČ Ivan 83. ZUMDANOVIĆ Savo TOZD TOVARNA OPREME MIRNA 10 LET 84. BEVC Jože 85. ERPIŠ Štefka 86. KAPIČ Filomena 87. METELKO Marija 88. PEČEK Anton 89. PODLOGAR Marija 90. ŽU KOV EC Jože st. 20 LET 91. BEVC Milan 92. BRAGAN Martin 93. GRČAR Franc 94. GREGORČIČ Veronika 95. HREN Silva 96. KASIČ Anton 97. KOLENC Anton 98. MESE R KO Albina 99. RUGELJ Ivan 100. SIMONČIČ Marija 101. TURK Ana 102. URBANČIČ Franc 103. VRHOVŠEK Anton TOZD TOVARNA A VTOMOBILSKIH PRIKOLIC BREŽICE 10 LET 104. SREČEN Ivica 20 LET 105. PAVLOVIČ Anton TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ 10 LET 106. REZDIRC Stanislav 107. JAKŠA Boris 20 LET 108. BUTALA Jože 109. ROŽIČ Matija 110. ROŽMAN Jože 111. SIMONIČ Janez 112. SIMONIČ Martin 30 LET 113. JURAJEVČIČ Judita 114. LATERNER Alojz 115. ŠPRAJCER Martin Tovarniška glasila morajo biti prva v boju za samoupravljanje Iz pozdravnega govora Mike Špiljka na proslavi ob 30-letnici izhajanja glasil organizacij združenega dela v Borovu Temeljne in sestavljene organizacije združenega dela so postale v sistemu naše socialistične samoupravne demokracije tista središča, v katerih ne sprejemamo samo sklepov pomembnih zgolj za delavce v združenem delu, temveč se v njih izvaja politika, ki je bila še do včeraj pri nas, v svetu pa praviloma, v pristojnosti drugih ali v najboljšem primeru države in ne delavcev samih. Takšen položaj samoupravljavcev zahteva drugačno, še bolj razvito obveščanje od tistega, ki ga imamo danes. Tovarniški tisk mora spremljati pospešeni samoupravni proces in obveščati delavce o vsem, kar je pomembno za njihovo življenje in delo ter jim tako pomagati, da bodo odgovorno sodelovali pri sprejemanju samoupravnih ali političnih določitev. Tovarniška glasila in tudi vsa druga sredstva obveščanja morajo, opirajoč se na najnaprednejše subjektivne sile v kolektivu, biti skupaj z delavci v prvih vrstah v boju za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Napredna so samo tista sredstva obveščanja, ki podpirajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavira, ki se bojujejo pro- ti nezakonitemu odvzemu delavskih pravic, pa naj bo beseda o samovolji, grupaštvu, klikah, primitivizmu, tehnokratizmu ipd. Usposabljanje tovarniških glasil kot borbenih glasil delavcev po naravi razvoja naše družbe ne more biti uspešno, če bodo ta glasila, kakor tudi druga sredstva obveščanja v združenem delu ostala obrnjena samo proti sebi — svoji temeljni organizaciji združenega dela, delovni ali sestavljeni organizaciji — in ne samo proti združenemu delu v celoti in širši družbi. V prizadevanjih, da bi delavec presegel meje svoje temeljne organizacije, da bi ne bil samo oblikovalec samoupravnih tokov v njej in da bi se vključil v odločanje o celotni družbeni reprodukciji povsod, kjer se sprejemajo sklepi, pomembni za delavski razred, je vloga tovarniškega tiska nenadomestljiva. Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj kot do zdaj spremljati porabo tistega dela dohodka, ki ga delavci v TOZD namenjajo za krajevne in interesne skupnosti, občino, pokrajino in republiko, vse do federacije. V tej smeri si tudi prizadevamo za nekatere spremembe v političnem sistemu, pri tem pa bi se tovarniški tisk moral kar se da neposredno vključiti. Po mnenju tovariša Špiljka bi morali tovarniški časopisi bolj kot do zdaj spremljati delo delegatov in delegacij, obveščati delavce o tem, kakšna stališča naj delegati zavzamejo, s kakšnimi težavami se srečujejo, za kakšna stališča glasujejo. Poleg tega bi morala tovarniška glasila vplivati na delegate, da se pri odločanju zavzemajo za avtentičen delavski interes. V sredstvih obveščanja v organizacijah združenega delaje treba razvijati kritičen pogovor, katerega, resnici na ljubo, ni dovolj niti v drugih časnikih niti v vseh družbenih strukturah. Tovarniška glasila bi morala biti Rečemo lahko, daje zakon o združenem delu pomagal in spodbudil procese hitrejšega usposabljanja osnovnih organizacij sindikata za učinkovitejše delo in popolnejše uresničevanje njihovih ustavnih funkcij. Zboljšal je vsebino njihovega dela , doprinesel da se začne presegati paralelizem v delu med zbori delavcev in osnovno organizacijo sindikata in istovetenje osnovne organizacije z njenim izvršnim odborom. Težišče aktivnosti se vse bolj pomika iz območja enotne organizacije sindikata v delovni organizaciji k osnovni organizaciji v TOZD. Na dnevni red osnovne organizacije sindikata vse bolj pogosto prihajajo in prevzemajo najpomembnejša mesta prav tista vprašanja, ki delavce najbolj zanimajo: razvoj samoupravnih odnosov, doseganje in razporejanje dohodka, organizacija dela in odgovornost, vprašanja standarda, zaščite pri delu itd. Člani so vse bolj dejavni in preko osnovnih organizacij sindikata vse bolj vplivajo ne samo na utrjevanje, temveč tudi na obdelavo in uresničevanje politike. To se še posebej čuti, ko teče beseda o vprašanjih dose- bolj odprta za delavce, za njihovo ustvarjalno politiko in predloge, ki ne bi rušili ljudi, ampak jasno pokazali na določene negativne pojave in nosilce ter predlagali boljše rešitve. Delavska glasila morajo biti še bolj prežeta z delavsko dušo, več delavcev kot do zdaj mora pisati o svojih pogledih. Če bmo šli po tej poti, je menil ob koncu tovariš Špiljak, bodo delavci pripomogli, da bodo njihova glasila odprta za kritiko, ki bo vplivala na graditev novega in odstranjevanje ostankov starega. (Interne informacije republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije) ganja in razporejanja dohodka in določanja meril in osnov za razporejanje sredstev za osebne dohodke. Zaradi ustvarjanja pogojev za večjo aktivnost članov sindikata v osnovnih organizacijah sindikata in v podružnicah z večjim številom članov se kot oblika političnega delovanja oblikujejo sindikalne skupine. V relativno kratkem času svojega obstajanja so sindikalne skupine prispevale k razvijanju metode dela, obogatile so vsebino dela osnovnih organizacij in spodbudile člane, da se vključujejo v akcije, ki jih začenjajo organizacije in organi sindikata. Organizacije in organi sindikata se morajo angažirati: — da se v samoupravne akte organizacij združenega dela sindikat vgradi na pristen način; — da se pravila organizacije sindikata uporabljaja za učinkovitejše delo in mobilizacijo vsega članstva v akcijah, katere začenjajo one in jih vodijo za hitrejše preseganje forumskega dela; — da se izvrši kritična analiza uresničevanja vloge sindikata v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in določijo naloge, ki izvirajo iz sklepov 30. seje predsedstva CK ZKJ. Gre za reševanje živi jenskih vprašanj S sprejetjem ustave, še posebej pa zakona o združenem delu, so ustvarjeni vsi ugodni družbeni in politični pogoji za aktivnost v osnovnih organizacijah sindikata, članstvo sindikata je vse bolj angažirano v svojih osnovnih organizacijah, ker uvideva, da se organizacija usmeija v proučevanje in reševanje problemov, ki so življenjskega pomena za delavca. Vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije maršal Jugoslavije Josip Broz Tito pozdravlja naše tankiste. Tudi take kombije delamo 22. december-dan JLA Praznovanje JLA v letošnjem letu zaključujemo v znamenju 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelu KPJ in 85. obletnice njegovega rojstva. Takoj moramo poudariti, da je postal ta dan praznik, ko se spominjamo težkih dni iz naše slavne preteklosti. Ta dan pa ni ostal samo praznik praznik pripadnikov nih sil, ampak postaja iz leta v leto vedno bolj praznik naše celotne družbe. Ta dan postaja tudi dan, ko ocenimo dosežke v obrambnih pripravah in naporih celotne naše družbe, da koncept splošne ljudske obrambe zaživi v našem vsakdanjem življenju. Obrajnba je postala skrb slehernega državljana in to ne samo formalno, pač pa tudi dejansko. Tudi v naši delovni organizaciji smo v tem letu veliko naredili. Delo je potekalo predvsem na usklajevanju ljudske obrambe in družbene samozaščite z določili novega republiškega zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. V vseh TOZD smo ustanovili odbore za LO in DS, v dislociranih obratih pododbore, imenovah člane ter imeli prve seje. Reorganizirali smo ah ustanovili enote civilne in narodne zaščite in delovali, da ljudska obramba in družbena samozaščita zaživi tudi v praksi. Pripadniki naše teritorialne enote, civilne in narodne zaščite so se prvič javno izkazali s svojo usposobljenostjo in z znanjem pri Miklavžu na Gorjancih ob tradicionalnem srečanju delavcev iz vseh TOZD IMV. Ekipe prve medicinske pomoči so se udeležbe občinskih tekmovanj v nudenju prvt pomoči in so se izkazale zlasti na tekmovanju v Novem mestu, kjer so delile 4-6 mesto in bile najbolje uvrščene ekipe iz organizacij združenega dela. Pospeših smo potek obrambnih priprav in delno sodelovali na vaji „Gorjanci 77“. Sindikalna organizacija je informirala zaposlene o organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite v Industriji motornih vozil in jih seznanila z njihovimi pravicami in dolžnostmi, še veliko tega je seveda ostalo še nedorečenega in nedovršenega. Zato je skrb za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito naloga nas vseh, naše celotne družbe. Ob dnevu JLA čestitamo pripadnikom enotne teritorialne obrambe in rez. vojaškim starešinam, ki so zaposleni v naši delovni organizaciji! IVAN TOVŠAK Pisali smo že o dejavnosti servisa IMV na področju proizvodnje servisne opreme. Danes pa bi vas, spoštovani bralci, radi seznanili s še eno proizvodno dejavnostjo našega servisa, to je s predelavo vozil. Predelave izvajamo predvsem na gospodarskih vozilih, zajemajo pa cel spekter dejavnosti, ki niso zajete z osnovimi tipi naših vozil in njihovimi inačicami. Tako smo izvršili predelavo vozila IMV 2200 D servis v pogrebni avtomobil, nato predelali skupaj s TOZD Razvojni inštitut vozili IMV 2200 D Minibus v pogrebne avtomobile. Kot največjo predelavo, s katero se trenutno ukvarjamo na dveh vozilih IMV 2200D in enim IMV 1600 BR, pa vam hočemo predstaviti specialno urejena vozila za prevoz hrane. Pri teh vozilih je prostor za prevoz hrane obložen z aluminijem, ki je elektro varjen, vozilo pa je termično izolirano. Ta postopek, ki predstavlja povsem novo tehnologijo omogoča, da predelava zadovoljuje vsem sanitarnim zahtevkom, kar pomeni, da se tovorni prostor lahko strojno pere, dezinfi- Takšen način dela bi v prihodnosti omogočal izdelavo „hladilnikov11 oziroma dodajanje hladilnikov v obstoječi sistem. Za to obstaja veliko zanimanje kupcev, predvsem iz velikih mest, saj bi tako opremljena naša vozila lahko uporabljali za prevoz mesa, rib in ostalih lahko pokvarljivih živil. Žal pa kapacitete servisa ne ustrezajo, da bi se 'lahko kontinuirano ukvarjali s tako predelavo vozil, saj bi s tem vsekakor pospešili prodajo gospodarskih vozil. ZVONE MIKLIČ IMV Servis POGOVOR S PREDSEDNIKOM DELAVSKEGA SVETA TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Delegati so odgovorni za odločitve Zaprosili smo tovariša Leopolda Ribiča, predsednika delavskega sveta tozd tovarna avtomobilov, da za bralce Kurirja odgovori na nekaj vprašanj o opravljanju te pomembne funkcije. Naši prošnji se je ljubeznivo odzval. Kurir: „Radi bi, da iz lastne izkušnje pojasnite bralcem Kurirja, kaj je delavski svet, kaj so samoupravni organi na splošno, kako pri nas uveljavljamo samoupravne odnose? “ Ribič: „Delavski svet je organ temeljne organizacije združenega dela, ki v njej opravlja delo in poslovanje. Samoupravni organi pa so različne oblike, prek katerih delavci uresničujemo samoupravljanje po načelih enakopravnosti, skupne odgovornosti in solidarnosti, skratka, tako kot smo zapisali v našem samoupravnem sporazumu 1973 in v kasnejših dopolnitvah. Samoupravljanje v naši delovni organizaciji se kaže na več načinov in v več oblikah: razpravljali in sprejeli smo sporazum o medsebojnih razmerjih, sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, odločamo se za letni proizvodni načrt, spremljamo uspešnost proizvodnje, sprejemamo posebne ukrepe, kadar nam ne gre tako kot bi moralo iti.“ Kurir: „Pred volitvami v samoupravne organe smo, zato nas v imenu mnogih bodočih delegatov zanima: kaj pomeni, da si član samoupravnega organa? Kako ste se vi soočili s svojo funkcijo? “ Ribič: „Najprej bi svetoval bodočim delegatom, ki se bodo srečali s to funkcijo, da je ne jemljejo zgolj kot obveznost, ker to nekdo pač mora biti, marveč da se čutijo popolnoma osebno odgovorni za vse sprejete odločitve. Prepričan sem, da bo takrat povsem drugačno obnašanje kot smo ga običajno navajeni na nekaterih sejah. Vsak se mora sam seznaniti z obveznostmi in odgovornostjo za opravljanje samoupravljav-skih ftinkcij, ki jih nam nalaga zakon o združenem delu, ustava in naši sporazumi. Prebuditi moraš zavest, da kot delegat zastopaš določena stališča in interese skupine, ki te je izvolila v organ. V tej vlogi, priznam, je večkrat težko najti ravnotežje med željami in zahtevami na eni in možnostmi na drugi strani. Zaradi tega mora biti delegat stalno aktiven in povezan s svojo bazo.“ Kurir: „Po štirih letih opravljanja pomembne funkcije predsednika delavskega sveta tozd tovarna avtomobilov bi že lahko ocenili napredek ali stagnacijo samoupravnih odnosov v IMV“ Ribič: „Premiki, ki so izvršeni v tem času, so zares veliki. Spomnimo se samo, da je bila med tem sprejeta vrsta omenjenih sporazumov, dobili smo sistemizacijo delovnih mest, sporazum o reševanju stanovanjskih zadev in da smo že pripravljeni za ustanovitev nadaljnjih temeljnih organizacij v naši DO. Pripravljajo se tudi nekateri akti, določeni z zakonodajo." Kurir: ,kakšni odnosi so bili in seveda so še med poslovodnimi organi na eni strani in samoupravnimi organi na drugi strani? Ali so odnosi korektni? Ah so ustvarjalni? “ Ribič: „Ne predstavljam si uspešnega poslovanja v TOZD in napredka v samoupravljanju, če odnosi med poslovodnimi in samoupravnimi organi niso ustvarjalni. Ugodna Mima v odnosih na vseh ravneh je pogoj za vsestranski napredek; mislim, da to potrjuje tudi naše dosedanje delovanje." Kurir: „Kako so se po vašem mnenju vMjučevali delegati v delovanje delavskega sveta? Ste kaj pogrešali pri njih? So bili tudi oni ustvarjalni? “ Ribič: „Različno. Vsekakor je aktivnost delegata odvisna od njegove informiranosti, vrste problematike, M se obravnava, pa tudi od osebnosti posameznega delegata. Ocenjujem, daje bilo o določenih življenjsko važnih vprašanjih za TOZD premalo konstruktivne razprave in preveč zgolj osebnega gledanja na rešitve. Pokazalo se je, da je tisti, ki na delovnem mestu soodloča in ima interes za delo v samoupravnih organih, zahtevnejši do informacij s strani vodstva in strokovnih služb kakor tisti, M smatrajo, da manj sodelujejo pri urejanju zadev skupnega pomena; ti nimajo tolikšnega interesa delati v samoupravnem telesu. Prvi ne ustvarjajo samo dobrih odnosov v svoji delovni skupini, ampak oblikujejo pri delavcih tudi občutek za težavnost poslovne problematike in jih seznanjajo z načini njenega reševanja, pri tem pa spodbujajo čustvo „priznanja" vodilnim in svojim predpostavljenim. Mislim, da je vse to potrebno upoštevati v kandidacijskem postopku pri naslednjih volitvah v delavske svete." Kurir: „Kako je delavsM svet sodeloval s samoupravnimi organi drugih tozd? Ali je to sodelovanje potrebno? Kako ste sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami? “ Ribič: ,.Delavski svet TOZD Tovarna avtomobilov je ves čas mandatne dobe sodeloval s samoupravnimi organi drugih TOZD. Pri določenih vprašanjih so bila celo skupna zasedanja z delavskim svetom TOZD Razvojni inštitut, TOZD opreme Mima, TOZD Commerce itd. Ni dvoma, sodelovanje je potrebno, saj nekaterih skupnih zadev ni mogoče drugače rešiti. Sodelovanju in vključevanju družbenopolitičnih organizacij smo stalno dajali in še dajemo veliko pozornosti. Preko njih se v glavnem sprožijo in uresničijo vse akcije ožjega in širšega pomena za našo TOZD. Njim gre tudi zahvala za večkratno pravočasno ukrepanje in pomoč pri izvajanju sprejetih sklepov." Kurir: „Kaj menite o obveščenosti o sejah delavskega sveta? Imate morda predlog za še hitrejše in boljše informiranje o sklepih delavskega sveta? “ Ribič: „Sem mnenja, da je prav obveščanje tisti odločujoči faktor, ki omogoča, da samoupravljanje ni samo formalna struktura, temveč dejansko razmerje, ki živi in deluje. Tu gre tako za obveščanje pred sejami, kakor tudi po njih v vseh delovnih sredinah. Glede na obseg zadev, M spadajo v našo pristojnost in prihajajo v reševanje, na tej stopnji dejansko ni mogoče vselej pravočasno informiranje o vsem in v primerno razumljivi obliki vsem, zato mislim, da je vsekakor potrebna določena mera zaupanja v delegirane predstavnike. Za tekoče reševanje operativnih zadev poslovanja mora biti delavski svet dinamičen in prilagodljiv če hoče, da izpolni svoj namen. Tako se tudi primeri, da ne dobimo dovolj zgodaj obvestila za sejo hkrati z materiali. Premalo smo še naredili pri obveščanju v primerih, ko razpravljamo in odločamo o razpolaganju ustvarjenih sredstev v TOZD, o smernicah stanovanjske politike, o disciplinskih izMjučitvah posameznih delavcev iz naše skupnosti, o naporih in problemih v proizvodnji itd. Za boljše informiranje moramo vsekakor še ustvariti določene materialne pogoje in spremeniti odnos strokovnih služb in subjektov do posredovanih informacij. Lahko pa opazimo napredek tudi na tem področju, zlasti še, če pogledamo, kako smo začeli z delom pred štirimi leti." Kurir: „Koliko sej se je nabralo v štirih letih, kaj vse ste na njih obravnavah, koliko delegatov je sejam prisostvovalo? Katera izmed sej je bila najbolj buma? “ Ribič: „V času celotnega mandata je bilo sklicanih do sedaj že preko sedemdeset rednih in izrednih sej. Tu smo obravnavah najpogostneje proizvodna vprašanja, različne samoupravne sporazume, statute, organizacijske strukture, razvojne programe do vprašanja glede nabave razne opreme, periodičnih in zaMjučnih računov, reševanja pritožb delavcev, razpisovanje vohtev, sprejemanja različnih poslovnikov itd. Poprečno je bila udeležba na sejah 70 - 80 %; zgodilo pa se je tudi, da smo morali sejo preložiti, ker ni bilo prisotne večine (npr. v času letnih dopustov). Težko se je opredehti za sejo, na kateri je bila razprava najbolj pestra in dinamična Vsakokrat je skoraj druga vsebina seje, ki različno razvname delegate; spet je marsikaj odvisno od tega, kakšna stališča so predstavljena in Mz katere sredine je delegat. Lahko pa rečem, da je največ poglobljene razprave pri vseh delegatih, kadar je na dnevnen redu obravnava rezultatov dela proizvodnih ukrepov in če st pojavi predlog za zvišanje vred nosti točke za obračun osebnih dohodkov." 4s Jf BJNAClM* ^ Služba za zveze v IMV Večkrat se razočaramo pri dvigu telefonske slušalke, ko zaslišimo rahel znak tu, tu, tu, kar pomeni, daje telefonska centrala preobremenjena, močnejši znak tu, tu, tu, klicana številka je zasedena. Včasih, čeprav malo redkeje, pa ne slišimo teh znakov: naša telefonska centrala je pokvarjena. Ker je zveza osnova in pogoj za dobro in hitro upravljanje, sporočanje in obveščanje, smo se odločili, da napišemo nekaj vrstic o službi za zveze, telefonistkah, tele-printerkah in kurirjih. Te skoraj vsakodnevno čujemo, srečujemo in čakamo, da nam opravijo neko naročilo. Služba za zveze je rastla in se razvijala skupaj z našo tovarno. Prav telefonska centrala s štirimi zunanjimi in tridesetimi internimi priključki je bila montirana že v letu 1957 in nam je zvesto „služila" vse do maja 1970. Tega leta smo dobili novo centralo z desetimi zunanjimi linijami in s 30 internimi priključki, kar je zadovoljilo naše tedanje potrebe. Hiter in buren razvoj naše tovarne v zadnjih sedmih letih in vedno večji zunanji in notranji telefonski promet pa je presegel zmogljivosti sedanje centrale in zato ne smemo biti presenečeni, da se naši poslovni partnerji in drugi telefonski naročniki širom po Sloveniji in Jugoslaviji upravičeno jezijo, da zvezo težko vzpostavijo in večkrat zaman čakajo trenutek, da zaslišijo glas telefonistke na naši centrali in opravijo nujen pogovor. Našo službo za zveze tvorijo kurirji, telefonistke in teleprin-terke. Trenutno opravlja to delo 11 delavk in delavcev. Z obsegom njihovega dela in s težavami, ki jih pri tem srečujejo, vas bomo seznanili v nadaljevanju tega članka. Podatke o obsegu dela smo začeli sistematično zbirati že v oktobru z namenom, da v sedanji situaciji najdemo skrite rezerve, poiščemo nove rešitve in zagotovimo, da do montiranja nove centrale in preselitve v nove prostore poteka to delo v mejah sedanjih možnosti. Zbirali smo podatke od 3. do 11.11. 1977 o številu zunanjih in internih pozivov za vzpostavitev krajevne in medkrajevne zveze, da bi ugotovili obremenjenost centrale. Navajamo podatke za 8. 11 1977. Tega dne je telefonistka vzpostavila naslednje število medkrajevnih in krajevnih zvez: Vrsta Čas od - poziva 6 — 8 8—10 10—12 Zunanji 171 129 44 Interni 102 55 44 Skupaj 274 184 88 Istega dne smo imeli tudi okvaro na telefonski centrali med 6.30 in 6.35, 11.55 in 12.05, 12.40 in 12.45 ter 13.00 do 13.15. Največ medkrajevnih in krajevnih pogovorov smo registrirali na lokalu 02, natančno 42, preko 30 pogovorov pa še na lokalih 22 in 97. Pomembna je ugotovitev, da gre predvsem za zunanje pozive, saj smo tega dne na teh lokalih imeli samo 10 zahtev za vzpostavitev medkrajevne in krajevne zveze. Število zunanjih zvez v času opazovanja se je sukalo od 810 do 887, kar je trenutni maksimum naše centrale. Ugotovitev, da je največ zunanjih pozivov med 6. in 8. ter 12. in 14. uro nas usmerja, da del telefonskih pogovorov, ki smo jih opravljali v tem času, prenesemo na čas med 8. in 12. uro, če želimo olajšati zveze zunanjim poslovnim partnerjem in ostalim telefonskim naročnikom. Glede telefonske zveze in razbremenitve centrale je pomemben čas trajanja pogovora. Niso maloštevilne interne tele- 12-14 14-20 Skupaj 167 56 568 31 66 298 198 122 866 fonske številke, kjer gori luč več kot 10 minut, kar označuje čas trajanja pogovora. Imamo tudi posamezne dvojčke, kjer se izgubi precej časa, dokler ne pokličejo osebe iz sosedne pisarne, kar še dodatno obremenjuje že tako preobremenjeno centralo. Zato se potrudimo, da bodo naši pogovori v bodoče krajši in omogočimo boljše funkcioniranje tovrstne zveze! Prihodnje leto bomo izdali nov interni telefonski imenik Industrije motornih vozil, kar bo olajšalo delo uporabnikom teh uslug v naši delovni organizaciji in tudi telefonistkam na centrali pri vključevanju zvez. Velikokrat zahtevamo, da se vzpostavi zveza z našim govornikom na podlagi uradnega naziva poslovnega partnerja, ne pa na osnovi njegove telefonske številke. K temu bo pripomoglo tudi to, da oskrbimo vse TOZD in nekatere oddelke z imenikom SR Slovenije in bodo lahko sami našli zaželeno število svojega poslovnega sogovornika. Teleprinterke opravljajo delo na dveh teleprinterjih, ki trenutno zadovoljujeta naše potrebe. V času od 2. do 11. 11. je prispelo 499 in bilo odposlanih 524 telegramov, skupaj 1023. Poprečno je prispelo ali bilo odposlanih po 113 telegramov na dan. Vsak dan morajo naši kurirji razvrstiti celo goro pošte in jo potem Marjanca Oštir že deset let skrbi, da naše zveze z „zunanjim sve-odpremiti do naslovljencev. Na sliki: Marjan Vehar in Ludvik tom" potekajo v redu. Kocjančič pri vsakdanjem delu. Temeljite spremembe so nastale pri organizaciji prenosa pisemskih in drugih poštnih pošiljk. Upoštevali smo načelo, da pošiljka v čim krajšem času prispe do naslovnika. Izdelali smo nov urnik prenosa pošiljk in zagotovili, da se le te izročijo še istega dne naslovniku. Kurirji obiščejo trikrat na dan po umiku vse TOZD in nekatere oddelke DS OSS s sedežem v Novem mestu ter tako zagotovijo, da prispejo dopisi in druge poštne pošiljke hitro in varno do naslovnikov. Zagotovili smo večjo varnost poštnih pošiljk, ki jih prenašajo vozniki raznih vozil, ki prihajajo po drugih nalogah v Novo mesto. Vso to pošto redno prinašajo na določeno mesto in hkrati sprejmejo pišiljke, naslovljene na njihove TOZD in obrate. Prikaz podatkov o gibanju poštnih pošiljk v času od 2. do 11. 1. 1977: — prispelo je 70 paketov, odposlanih je bilo 5; — prispelo je 1090 priporočenih pisem, odposlano jih je bilo 913; — prispelo je 1754 navadnih pisemskih pošiljk, odposlanih pa je bilo 1416. V istem času so v internem poštnem prometu v TOZD s sedežem v Novem mestu naši kurirji odnesli 3720 in prinesli 2121 dopisov in drugih poštnih pošiljk. Z izdelavo umika smo vse obvestili o času prihoda kurirja in s tem zmanjšali število občasnih internih kurirjev ali kurirk, ki so prenašale pošto. Z izdelavo primerne zidne omare s predali in z naslovi prejemnikov poštnih pošiljk, z organizacijo prevoza paketov ob določenem času, s pakiranjem pisem, ki jih vsak dan nosijo na pošto Novo mesto, smo zagotovili večjo varnost in hitrejši prenos poštnih pošiljk in olajšali delo našim kurirjem. Moramo poudariti, da smo naleteli na izredno razumevanje in pomoč vseh pristojnih in drugih sodelavcev, kar je omogočilo, da se potovanja pisemske pošiljke skrajša in dovede na realen čas. IVAN TOVŠAK Marija Brzin pravi, da delo telefonistke ni tako lahko, kot bi človek morda ocenil na prvi pogled. Udeležili smo se srečanja Desetega oktobra sem se udeležil slavnostne konference sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije kot delegat naše delovne organizacije. Zelo sem vesel, da sem se lahko udeležil te konference, in da vam lahko prenesem pozdrave vseh delavcev kovinske industrije Jugoslavije. Slavnostna konferenca je bila v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. Poleg uglednih družbenopolitičnih funkcionarjev in ostalih gostov je bilo zbranih preko osemsto delegatov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Po kratkem otvoritvenem nagovoru, ki ga je imel Rade Galeb, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, smo ob spremljavi velikega pevskega zbora zapeli Internacionalo. Zelo veličastno je zvenela himna delavskega razreda iz preko tisoč grl. V takih trenutkih se človek šele zave kolikšna je moč delavcev, ko vidi toliko tovarišev istih misli in prepričanj v zanosnem petju svoje najljubše pesmi. Po tem uvodu je bilo izvoljeno predsedništvo konference, člani komisije in člani delegacij, ki so položili vence na Mirogoju in Dotrščini. V nadaljnjem delu konference je Rade Galeb opisal revolucionarno pot tovariša Tita in pomen ter obširnost kovinske industrije v Jugoslaviji. Na zelo svojstven način so prinesli pozdrave udeležencem konference in vsem kovinarjem člani zagrebškega letalskega kluba. Trije člani kluba so namreč nad Zagrebom skočili s padali in pristali pred dvorano. V padalski opremi so prišli v dvorano in izročili čestitke. V tem času pa je prispel tudi telegram od tovariša Tita, ki se je zahvalil za vabilo, da se udeleži te konference in zaželel vsem delavcem industrije in rudarstva lepe pozdrave in želje za še večje uspehe pri delu. Nato je bilo tovarišu Titu poslano pozdravno pismo, ki ga je prebral Marjan Černigoj iz tovarne „Vozila1* iz Nove Gorice, eden izmed zmagovalcev XI. tekmovanja kovinarjev Jugoslavije. Slavnostna konferenca je bila zaključena s pesmijo „Druže Tito mi ti se kunemo11, ki je zopet zadonela iz vseh grl, in s himno kovinarjev, ki jo je napisal Branko Karakaš. Srečni so bili obrazi udeležencev, ko smo zapuščali dvorano in s stiskom rok je vsak izrazil željo, da se drugo leto spet srečamo. Ta konferenca pa ni bila edina prireditev ob dnevu kovinarjev Jugoslavije. Že 6. oktobra se je namreč začelo XI. tekmovanje kovinarjev Jugoslavije, ki se je končalo 9. 10. Isti dan je bila otvoritev jugoslovanske razstave izumov in tehničnih izboljšav s področja proizvodnje in predelave jekla na zagrebškem velesejmu: — otvoritev razstave „Jeklo in tehnično ustvarjanje mladih11, — posvetovanja v zvezi s predelavo jekla, — demonstracije Klubov „Narodne tehnike11, — otvoritev likovne razstave, na kateri so bila prikazana dela kovinarjev, — otvoritev umetniške fotografije kovinarjev. V dneh od 6. - 10. oktobra so bila še športna srečanja, tekmovanje kovinarjev ter kulturne prireditve. Program je bil zelo pester in zelo dobro organiziran. Pokrovitelj XI. zveznega tekmovanja kovinarjev Jugoslavije je bil tovariš Tito, pokrovitelji dneva kovinarjev pa družbenopolitične organizacije in 1269 delovnih organizacij iz vse Jugoslavije. In nazadnje se bo marsikdo vprašal, zakaj je ravno 10. oktober izbran za dan kovinarjev. Tega dne leta 1910 se je kot eden prvih včlanil v zvezo kovinarskih delavcev Hrvatske in Slovenije tovariš Tito. Zato smo tudi kovinarji Jugoslavije z veseljem in s ponosom izrazih željo, da ta dan vzamemo za svoj praznik in s tem izrazimo globoko spoštovanje do osebnosti, življenja in dela tovariša Josipa Broza Tita. Na ta dan naj bi vsako leto pregledali in ocenili delovne uspehe ter sprejeli naloge za prihodnje leto, se srečali na raznih tekmovanjih, kulturnih prireditvah in pri drugih aktivnostih, ki bi zajele čim večje število delavcev. Spodbudile naj bi jih pri ustvarjanju boljših delovnih in življenjskih pogojev ter pri razvijanju ustvarjalnih sposobnosti za vsestransko življenje delavca. RASTO GROBOVŠEK Dopolnila sporazumov Ob izvajanju zakona o združenem delu sta bila kot prva izmed normativnih aktov obravnavana v TOZD samoupravni oorazum o združitvi v DO IMV Movo mesto in samoupravni spcrazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo. Sporazuma sta bila predhodno objavljena na oglasnih deskah, tolmačena pa sta bila po vseh oddelkih 19. in 21. 11. 1977. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo je bil v celoti potrjen, razen člena 4, kjer je bila podana zahteva delavcev, da se uvede popolnoma nov člen ali opiše v oklepaju predmet poslovanja TOZD. V členu 27 pa naj bi bilo določeno, da naj bi bili zastopani vsi predstavniki delovnega proseca, da sestavlja delavski svet TOZD Mirna 21 delegatov. Sicer k temu sporazumu ni bilo drugih pripomb. Dalj časa so se delavci zadržali pri obravnavi samoupravnega sporazuma o združitvi v DO IMV Novo mesto. Zavzeli so se, da je potrebno v 17. členu točno definirati predmet poslovanja (lahko so v oklepaju razložene vse dejavnosti ali pa se uvede nov člen). V členu 25 je potrebno pri naštevanju stranskih dejavnosti vključiti „predelavo plastičnih mas“, ki ni omenjena. Glede na naloge skupnega pomena, precizirane od 81. do vključno 87. člena samoupravnega sporazuma o združitvi, so delavci postavili zahtevo, da ostanejo najnujnejša dela skupnega pomena v TOZD, saj bo le tako omogočeno normalno delo proizvodnje, njeno spremljanje in vodenje. K posameznim členom so bila na redlog delavcev sprejeta sledeča dopolnila: — dela, navedena v 83. členu za tehnični sektor, se izvajajo na nivoju DO, imela pa bi predvsem usklajevalni značaj. V TOZD se še nadalje opravljajo dosedanje naloge iz razloga, da se vodi proizvodni proces v takšnem obsegu kot dosedaj. Dela, ki se sicer po vsebini vključujejo v tehnični sektor, bi še na- dalje opravljali v TOZD: — planiranje materialov in kapacitet; — razpis delovne dokumentacije — spremljanje in vodenje proizvodnje; — obratna tehnologija za usklajevanje normativov časa in materiala, ki tudi uvaja nove postopke v sodelavi s tehničnim sektorjem; — kontrola kvalitete, ki kontrolira proizvodni proces oz. kvaliteto proizvodov iz TOZD, kriterije kvalitete pa usklajuje s kontrolo v DO ; — pri členu 84, ki obravnava naloge sektorja poslovnih odnosov, so bili delavci mnenja, da se še nadalje opravlja operativna nabava — odpoklic materialov po sklenjenih pogodbah, nabava pomožnega materiala v okviru TOZD. Delovanje bi bilo vezano na materialni oddelek TOZD, ki skrbi tudi za prevzem in skladiščenje materialov. — Člen 86 bi smiselno dopolnil: da se v temeljni organizaciji izračunava obračun OD, mate- rialno knjigovodstvo in obračun proizvodnje. — Področje organizacijsko kadrovskih zadev je analizirano v členu 87. Zahteva delavcev je bila, da se v TOZD še nadalje opravljajo dela s področja kadrovskih zadev za njene potrebe, varstvo pri delu, vratarsko-čuvajska služba ter družbena prehrana. — K členu 102 je bilo dano dopolnilo, da direktor zastopa TOZD v odnosih z drugimi v okviru dejavnosti temeljne organizacije. To so bila glavna dopolnila in pripombe, ki se nanašajo na oba osnutka sporazumov, ki naj bi ju predhodno uskladili še na ravni DO s TOZD pred dokončnim sprejemom sporazumov. Bila so še nekatera vprašanja okrog povračila prevoznih stroškov tistim delavcem, ki nimajo možnosti za uporabo vozil javnega prevoza in se na delo vozijo s svojimi vozili, ter še nekaj drugih vprašanj, ki zadevajo proizvodne probleme. MILKA BEVC 1 11 ' ’S? i M Pf8e& 1 % - Jfeajppl WSl Sit ysKStw ■ h jf/ 4 - SSNjs { m JH 1 ji jr 1 ' 1 (flJ m Pip- Ifè&à li »ADRIA« v filmu »Žival« Pariz, nedavno — V Parizu, eni izmed filmskih metropol sveta, so pred nedavnim posneli film žival. V glavnih vlogah nastopata Racquell Welch in Jean Paul Beimondo. Poleg teh dveh svetovno znanih igralcev v filmu nastopa tudi naša prikolica Adria, ki bo tako zveneča imena porabila tudi za svojo reklamo. Poznavalci trdijo, da si z imenom Adria delata reklamo tudi igralca. Od zgoraj navzdol: Racquel Welch se je usedla med kratkim odmorom, Jean Paul Beimondo pa se pogovarja z režiserjem, kako bo izpeljal naslednji prizor. — Jean Paul Beimondo je prepodil zlikovca od svoje prikolice Adria. — Po kratkem predahu se snemanje nadaljuje (Foto: Vincent Rossell) ★ DRUGI O NAS 0u*lo soctAUsnc« "ala Dan Reputo'"1 - će godine . .— ■■■