Poštnina plačana v gotovini I ODVETNIŠKA PISARNA l Ur.c OOOOOOOO OOOOOO' OOOOOOOO lOOOOOO ’ Uredništvo in upravništvo: Wildenrainerjeva ul. 15/111. 8 Dopisi morajo biti podpisani a .; in frankovani. = OOOOOOOOOOOOOOOOTOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOu GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA Štev. 1—4. V Mariboru, mesca maja 1924. oooOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO JOOOOOOO iOOOOOo*' = Izhaja vsak mesec. == 8 Naročnina stane za celo 8 leto 48 dinarjev. — Po- 8 samezna številka 4 dinarje, 8 !\,)'*X!OOrOOOOOOOC'OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOrt Leto XI. Vsebina: 1. Občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. 2. Iz pisarniške prakse. 3. Sodna statistika. 4. Društvene vesti. 5. Razne vesti. Sodne takse. • IV. redni občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov za obseg kraljevine SHS s sedežem v Mariboru. V nedeljo, dne 30. decembra 1023, vršil se je naš IV. rentni občni zbor v Mariboru v dvorani restavracije »pri Stari piVovarui« v Jurčičevi ulici. Dnevni red1: 1. Pozdrav predsednika. 2. Društveno, poročilo.. 3. Poročilo Ptujske krajevne skupine. 4. Poročilo tiskovnega odseka društvenega glasila »OdVetniška pisarna«. 5. Določitev članarine in naročnine. 6. Volitev novega odbora ter tiskovnih odsekov. 7. Slučajnosti. Ob zaključku lcita je dolžnost vsakega posameznika, podjetij' in korporacij, zlasti pa tudi Vsakega strokovnega društva, da sklene letne račune, napravi Manco ter se ozre v: preteklo leto', ali je bilježiti napredek, kje je treba isikati nedoistatkov, kaj se je zamudilo, in kaka sredstva naj bi služila v bodoče, da bodle bilanca ugodnejša in zaželite,ni uspehi dbiseženi. Tudi naše društvo ni hotelo odložiti teh dolžnosti na prihodnje leto ter je sklicalo IV. redni občni zbor tik pred Silvestrom. Zimski meseci niso pripravni za shode in občne zbore, zlasti ako se ti vrše v ranih jutranjih uirah. To se je poznalo, tudi na našem občnem zboru. Nebo je ibilo čisto kdt ribje oko, sneg je škripal pod nogami in oster zrak nas je bodril, da smo požurili korake. Okrog 10. tire se je zbralo zadostnoi število redlnih članov, nakar je društveni predsednik Dragotin G i 1 č v e r t otvoril občni zbor in pozdravil zborovalce, zlasti zastopstvo, koncipijentov, med njima odv. kandidata g. Stanko Moškon-a, ki je tačas najmlajši odiv. kom-cipijent v Mariboru. Izmed nOviih članov 'pozdravi še posebej tov. Alojza Hr a Sovec, ki ga objedinem naprosi, da vodi zapisnik današnjega, občnega zbora. Odsotnost odposlanstva. Ptujske .skupine je opravičena, ker isto. vsled hude zime in zgodaj odhajajočega vlaka iz Ptuja — brez velikih žrtev — ni moglo, priti. Ravnotako pa pogrešamo tudi nekai tovarišev in tovarišic, ki stanujejo v okolici Maribora iu gotovo vsled mraza niso d o šli, ker so. sicer redni društveni rlačmki in ^ vodni člani. Slednjič opraviči podpredsednik Štefana Dergas, ki je zadržan vsled1 bolezni njegove soproge. Poročilo predsednika Dragotina Gilčverta. Društvo se je v tem leitui normalno razvijalo. Ni bilo onega živahnega in viharnega društvenega gibanja, kakor prvotna tri leta. Vendar nismo nobene važnejše akcije zamudili in tudi ne prezrli ugodnih prilik, ki so zamogle donesti društvu ali pa posameznim članom kakih moralnih ali gmotnih koristi. V 8 sejah in na 3 zborovanjih smo viršili društvene dolžnosti ter se posvetovali o smernicah in načinu, kako- povzdigniti in utrditi naš stan in kako se ogniti zameram na levo in dtesnoi, ki so neizogibne, ako hoče odbor izvesti želje društvenih članov. Ni lahko lepo dbineče resolucije tudi praktično, izvesti. Zlasti pa je odi-jozen in tcžaVen boj proti številnim našim nasprotnikom zlasti proti sprejemanju p en zi j oni sto v v odvetniške in notarske pisarne. Vendlar je tozadeven naš skupen, odpor umljiv in pire potreben, ako hočejo organizacije in vsak posameznik obdržati v teh 5 letih pridobljene pozibije in biti še nadalje deležni dosedanjih uspehov, V nasprotnem slučaju v Ibodočinosti ne bodlemo mogli več govoriti o našem »poletu«, temveč bodemo strmoglavljeni v »globok prepad«, od koder ne bode vstajenja. Krivo se tolmači naše prOtivljtenje proti sprejemanju nekvalificiranega uiradhištva k adtvokaturi in notarijatu. Zlasti naš pokret proti penziljbnistoim, prevelikemu navalu začetuikov-iic ne izhaja1 iz kakih osebnih nagibov ali morda mržnje do. dotičniih slojev ali pa posameznih oseb. Kdoir naš odpor tako razlagal, ta ni prav nič poučen o dolžnostih in ciljih, ki jih strokovne organizacije m o-r a j o zasledovati, ker so. v to svirlho ustanovljene, imajo tozadevno začrtano pot v društvenih pravilih in na Občnih zborih sprejetih resolucijah in ker so dolžne ščititi interese svojih članov ter delov ad za povzdigo in dobrobit lastnega stanu. Mi vsi spoštujfeuio osebno vse 'druge sloje, zlasti tudi penzijoniste. Mi vemo, da je večina onih penzijoni-sitov, ki prihajajo tu v upoštev, od' svojih mladih let žrtvovala vse svoje mlade moči, vso energijo svojemu prejšnjemu poklicu, njih dejanje in nehanje, koncentriranje vseli misli se je vrtelo okrog njih diržavne službe. Mnogi so osiveli in postali bolehni v prenaporni državni službi. Sedlaj na stara leta pa, si unoirajb iskati vsled pre-male pokojnine postranskega zaslužka v privatnih službah. Da se ti — takorekoč obrabljeni stlroji — ne morejo uživeti v povsem nove službene razmere, da. se sedaj na stara leta vkljub dobri volji ue morejo strokovno izobraziti v novem poklicu, je povsem umevno. Strokovne izobrazbe, katero si je prisvojil uradhik-tea, od mladih let v desetletjih po privatnih službah, te si ne more na mah osvojiti star penzijonist, ki je v prejšnji diržavni službi od »zgoraj dol« motril sloj' privatnih uradnikov, in nikdar ni razmišljal o tem. da se bode baš na stara leta moral zateči za pripomoč k temu — po njegovih nazorih — zaničevanemu privatnemu poklicu. Skušnja nas uči, da tak penzijoništ nikdar ni iskren odvetniški ali notarski uradnik, da ne zasleduje z nami istih ciljev, da mi prešinjen s čutom solidarnosti in da se ne more povzpeti do pravega; iskrenega sotavariša-sotnpina. V mozgu mui je obstal birokratizem, servilnost proti višjim in nadvlada proti nižjim. Privatno službo ne smatra kot stanovski poklic, temveč kot »postranski« zaslužek. Službovanje po naših pisarnah mu je prehodna doba, ker so njegove misfli in spomini ter sploh vsa mentaliteta še vedho o »boljših časih«, v prejšnji državni službi in mu j'e samostojnost v naši stroki tuja. Za to pa je dolžnost države, vseh poklicanih faktorjev od prvega državnika pa do zadnjega državljana, vseh stanov in vseh strank, 'da se vpokojencem — k i s o til o-služili službena leta ali pa bili vsled bolezni vpokojeni — izplača primerna penzija, ki jilm bode omogočala dostojno preživljanje brez lova za postranskim zaslužkom. Nahajajb se pa po> privatnih službah tudi taki pen-zijonisti, ki so po »izrednih potih« prišli do predčasne v p o k o j i t v e. So to mladi ljudje, ki so pod raznimi pretvezami dosegli izstop iz državne službe, da bi poleg pemzije vživali tudi dobrote privatnih služb z onimi plačami, katere so naše organizaciji; v desetletnih bojih iz-v oje val e organiziranemu uradhištvu. Proti takim »po sili p e n z i j o n is t o m« mora nastopati toli diržavat, ki jim izplačuje nezasluženo pen-zijo, koli1 strokovne organizacije privatnih nameščencev, katerim odjedajo ti »nepoklicanci« kruh, množijo med privatnim nameščenstvom nezaposelnost ter spravljajo v naše vrste zbeganost, pisarniški nered, medsebojno needinost ter so največh sovražniki naših strokovnih organizacij in nasprotujejo vsakemu našemu pokfetu. Da so te vrste uradniki slabi delavci v pisarnah, da le preradi prevalijo delo na tako pisarniško os obje, ki je v pisarniških poslih verzirano, sami pa skušajo z mnogim govorjenjem in zavitimi frazami te izdelke šefom prikazovati kot lastno delo, se je tudi že opazilo. Uskoki niso bili nikjer posebno upoštevani. V turških vojskah so se '»janičarji« s posebno hrabrostjo odlikovali. O dandanašnjih »uskokih« ne moremo trditi, da bi na strokovnih poljih z disciplino' in delom predhj’a-čili, temveč so le škodljivci interesov privatnega uradhi-štva. s katerim nimajo nič skupnega in se v slučaju brezposelnosti lahko zanašajo na svojo državno pen-zijo, med1 tem, ko' je privatni uradnik v slučaju bolezni ali zgube službe z družino vred brez sredstev in zaščite na cesti. Zvišanje p 1 a č so ovirale v tem letu ravno gori opisane razmere. Sprejemanji velikega števila začetnic in vedno naraščajoče število odvetnikov, ki vsled tega ne morejo imeti vsi zadosti dela, da bi svoje uradništvo dostojno in v smislu naših sklepov plačevali, so tehtni razlogi, o kojih je treba razmišljati im delati na tozadevno ozdravitev. Na lanskem občnem zboru smo sklenili, da limajO' od novega leta 1924 naprej veljati v glavnem te-le minimalne plače: 'Pisarn, ravnatelji im komcipijcnti mesečno 3000 D, perfektne -strojepiske mesečno 1500 D, ostalo uradništvo tem prejemkom primerni prejemki. Iz že povedanih razlogov pa se ta sklep v prošlem letu ni mogel izvesti v vseh pisarnah. Pisairnovodje dobivajo od 2000—3000 D, pri komcipijentih je še večja različnost med 2000—4000 D, strojepiske do 1500 D. Le pri eni strojepiski smo za sigurno ugotovili, da dobiva mesečno 1600 D ali 6400 K. Nekateri šefi so v pisarne vtihotapili povsem neizvežbane začetnice, katerim so pod pretnjo takojšnjega odpusta prepove d a 1 i, da o prejemkih organizaciji ne smejo govoriti. Izvedeli pa smo vsejedno, da so te začetnice dobivale od 300 db 500 D in Še to le par mesecev, nakar so bile odpuščene tako, da niso imele časa se strokovno izobraziti ali pa k naši organizaciji pristopiti. Mi svarimo neizkušene mladenke vstopiti brez društvene vednosti v take pisarne. ToZadbvni šefi pa se bodo naveličali vedno menjati nelizvežbamo mladež, ker dotičnl pisarni ne služi ne v čast, niti ne povzdiguje nje ugleda z vedno menjavo neizkušenih deklic, ki od takih kratkih služb itak nimajo mikakoga haska. Z h oi r o v am je dne 20. julija 1923 omenjam le mimogrede. Tozadevne spomenice (zoper nastavljanje penzijonistov itdl) smo itak objavili v »OdVetniški pisarni« št. 6—7, glede izdajanja legitimacij za zastopstvo pa smo obširno razpravljali v našem listu št. 8—10. Kdor je pozabil na tozadevne sklepe, naj še enkrat pazmo prečita doitična izvajanja v navedenih številkah »Odvetniške pisarne«. Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani sklicala je za 25. marca 1923 v salonu gostilne Mrak ustanovno glavno skupščino'. Radi tega je naše društvo pri seji d!ne 22. marca' 1923 sklenilo, da se udč-ležim jaž kot dfuštveni delegat te skupščine. Alko dbbi odvetniško in notarsko uradništvo na tej' skupščini zagotovilo, da bode Zveza oživela v ljubljanski oblasti naše tovariše in tovarišice ter pritegnila v Zvezo tudi Celjsko tovariško društvo, tako, da 'bode naš stan za-mogel v Zvezi računati na primerno upoštevanje in potom nje izvojevati za naš stan kake uspehe, potem naj prijavim pristop našega društva 1k Zvezi. Dne 25. marca 1923 zbrali smo se delegati 6 društev na skupščini Zveze v Ljubljani. V imenu pripravljalnega odbora Zveze jte poročal tov. Val. A. Urbančič iz Ljubljane o preddlelih za Zvezo, o delovanju funkeijonarjev pripr. odbora na raznih poljih. Delegati posameznih društev so poročali o stanjh in delovanju njihovih društev. Nadaljni dnevni red pa je ostal neizčrpan ter se zlasti ni prišlo do volitev zvezinega odbora, Na eni strani so to ovirala tekoča pogajanja med' Zvezo in Društvom privatnih nameščencev v Ljubljani, na drugi strani pa na to skupščino' niso Ljubljanske organizacije odposlale zadbstno število delegatov in smo- zlasti take odposlance pogrešali, katere smo nameravali voliti v Zvezki odbor. Njih navzočnost na ustanovni skupščini je tem 'bolj potrebna, da se tudi zunanji delegati seznam nlmo z njimi in se uverimo, da bodle Zvczin odbor — ki mora bivati v Ljubljani — Smel voljo in predpogoje za pravilno zastopanje interesov raznih dlruštev s člani različnih poklicev. Ob tej priliki sem se prepričali, dia tvorijo razna tovariška društva, zlasti iz Trbovelj, Jesenic in še nekatera, močne 'Organizacije z uplivnimi in delavnimi volditeilji. Vied navedenih in še drugih razlogov nismo oddali dClegati poverilnic, iker se je na daljno razmotrivanje prekinilo in skupščina preložila v svrho' popolnitve predpriprav za občni zobr. V to svrho smo sprejeli enoglasno sledečo RESOLUCIJO : Ustanovna glavna skupščina Zveze društev privatnih nameščencev, sklicana za 25. marca 1923 v Ljubljani, se ni vršila, ker so navzoči delegati podpisanih društev smatrali za potrebno-, d!a se najprvo razčisti razmerje z Društvom privatnih nameščencev v Ljubljani, s katerim se že vodijo pogajanja. Nadalje podpisana dlruštva: 1. ugotavljajo nujno potrebo skupne organizacije privatnega nameščenstva na osnovi nameravane Zveze; 2. pozivajo vse strokovne organizacije privatnih nameščencev Slovenije, naj imenujte svoje zastopnike v pripravljalni odlbor Zveze; 3 nalagalo dosedanjemu pripravljalnemu odboru, pomnoženemu po> točki 2., naj skliče najkasneje v dobi dveh mesecev ustanovno glavno skupščino Zveze. Ljubljana, dne 25. marca 1923. 1. Društvo trgovsk. in industrij, nameščencev, Ljubljana. 2. Društvo -rudarskih nameščencev, Trbovlje. 3. Društvo nameščen. Kranjske indtust. družbo, Jesenice. 4. Društvo' odvetniških in notarskih uradnikov, Maribor. 5. Pomočniški zbor »remija trgovcev v Ljdbljlani. 6. Društvo- glasbenikov in organistov, Celje. 7. DruštvOi detovodia1, Ljubljana. Po ko-jn inski z a vi o-d: Pri volitvah dne 5. februarja 1923 bil sem z Vašo pomočjo izvoijten kot dtele-gat v ta zavod. Za- disciplino in solidaren nastop pri teh burnih volitvah gre Vam vse priznanje in zahvala. Bila je to prva prilika, da je priv. mameščenstvo po Sloveniji lahko volilo svoje zastopnike po -svojem lastnem prepričanju. To prepričanje in sploh disciplina med nameščenci raznih kategorij’ pa se je tokrat slabo obnesla. Se mi odvetniški in notarski uradtiiki nism-o bili edini. O ljubljanskih tovariših ne govorim, ker nimajo lastne organizacije in se gibljejo po svoje, kakor pač prilika nanese. Ni se torej1 prav nič čuditi, -dla nimajo smisla za solidaren nastop, vsled1 česar so- tudi pri teh volitvah ncediino volili. Ti glasovi nisoi bili ilzraZ volje gotove strokovne skupine, temveč sO- dokumentirali različno- voljo in želje njihovih šefov in raznih agitatorjev. Naša, Ptujska in Celjska- organizacija so več mesecev pred volitvijo po-stavilc sporazumno kandidatno listo, v -katero jle imenovala -vsaka teh organizacij po dva kan,ditata. še ip-rcd vdl-iltvami smo bili edini. Takrat pa je »zli -duh« v-rgel s-eme škodoželjnosti in sovraštva med našo in Celjsko organizacijo. Hujskanje, krivte informacije, izrabljanje neinformiranih tovarišev, vse to' naj bi oslabilo naš solidaren nastop. Akcijski odbor nasprotne lilste ni smatral niti potrebno, niti vredno-, da bi se bil s primernimi predlogi pred -volilno borbo- obrnili na: naše organizacije, da bi le tem bila dana -možnost njih predloge proučiti. Njih agitatorji so- prišli 18. jan. 1924 v Celje na shod' in na prvi mah -so- znali podjarmiti in prepričati celjske tovariše o nasprotni kandidatni listi. Celjani so jim nasedli itn nasprotniki so jo zadovoljilo- o-dkuriU z zmagoslavnim -geslom: »Veni, vidi, vitei«. V teni zima-g-bnoisnem -razpoloženju seveda niso pozabili na nečedno izrabo te »Py-rhove« zmage. -Prav neokusni brzojavi so se debelo -tiskali po dnevnem časopisju- in tudi dvojezične »fliegende Blatter« je akcijski' odbor razposlal na tisoče po vsej Sloveniji. S tem je ponižal le Celjsko, organizacija in nju diva kandidata, -med tem., ko naši organizaciji in našim kandidatom to- ni Škodilo, kakor je to pokazal shodi dne 22. jan. 1924 v -Mariboru in konečni izid' volitev. Dne 22. januarja 1924 -so priredili nasprotni kandidati shod v mestni posvetovalnici v Mariboru,. Večina Vas je bila prisotna- na dotičn-em zanimivem -shodu in- bili ste priče, da sc naša organizacija ni vdala n-e prigovarjanju, ne pritisku in ne dtemagoštvui. Ostali smo solidarni in zvesti našim sklepom lin s tem smo- tudi prodrli. Nasprotniki pa, so- sc prepričali, dla se v Mariboru tudi z demagogijo ne more -doseči to, kar se jim je v Celju posrečilo z .navadnimi frazami. Dne 8. aprila- 1924 -se je vršil -občn-i zbor delegatov Pokojninskega zavoda v -Ljubljani. O tem sem že poročal pri sejah in v številkah 4. in 5. »Odvetniške pisarne«. Old takrat pa -nismo imeli več prilike, da bi sodelovali v tei za naš stan -prevažni inštituciji' in je gotovo marsikomu žal, -da -se je p-ri v-oliitvah preveč eksponi-ral, -ker sedaj- ni opaziti v 'Polkojinin-sktem zavodu niti sence onega pož-rtovall-nega delovanja lin obljubljenih uspehov, katere so nam zagotavljali -akeijlski odbori pred volitvami. Delavska zbornica je imela v tem letu jedino edino sejo dne 14. oktobra 1923, o kateri sem obširno poročal v »Odvetniški pisarni« št. 8—10. Na predlog našega kluba- je 'Delavska zbornica med drugim sprejela tudi' -sklep, -dla se vpokojte-nce n-e nastavlja in da sme biti v vsaki pi-sairni le jedna -praktika,ntirija, ne pod 18 1 e t stara. Med zaveze! akcijski odbori: Zastopniki nekaterih mariborskih strokovnih društev oziroma skupin privatnih nameščencev so v sejah 28. avg. in 18. sept. 1923 T-azmotrivali, kakoi priti do nekake vezi med posameznimi- društvi, da hi se ista zbližata in da bi v-sa društva solidarno delovala vsaj v, onih vprašanjih, ki tangirajjo skupne interese privatnega n-amteščemstva. P,ri -teh razgovorih je tudi naše dbuštvo- sodelovalo. Dosedaj je bil izdelan in -redigiran tozadevni Pravilnik, izvedbe predlogov in sklepov pa počivaj-o-. V ostalem se sklicujem na poročila v našem strokovnem glasilu ter podajam besedo tovarišu Cilenšeku, ki naj o- društvenem delovanja- podrobneje poroča. Tajniško poročilo tov. Josipa Cilenšeka. Tretji redni občni zbor se je vršil v tej dvorani dne 10. decembra 1922. Društvo je takrat štelo 3 uistanovmike, 36 podpornih članov, 80 rednih članov, skup-aj to-reji 110 članov. Od tega je odpadlo na Mairib-or 98, na- Ptuj 11 in na druge kraje 10 članov-. Danes šteje društvo 3 ustanovnike, 43 podpornih in 64 rednih, skupaj 110 članov, od' ko j ih pripade n,a Maribor 96, na Ptuj 12 in na druge kraje 2 člana. V imeniku jih je mnogo več, pa -nič ne plačujejo. Na lanskem občnem zboru izvoljeno društveno vodstvo se je konstituiralo ta-ko-le: Predsednik Dragotin Gilčvcirt, podpredsednik Štefan De-rgas, tajnik Vekoslav Potrč, tajpiiko-va- namestnica Ivanka Resman, blagajnik Franjlo Moško-n, blaga,jndika namestnica Mici Rau-ter, o-dborniki Karl HoischitZ, Lija Mlakar in Martin Planinšek. Namestniki,: Zaveršnik Ani-ca, abs. jurist Rafaiel Juistiin in Antonija Mikuš. Nadzorstvo: Josip Cilenšek in Mici Lorber. Mc-d ll-e-tam je odložili tajništvo t-ov. Vekoslav Potrč, ker je prestopil v drug stani. Ravnotako- smo izgubili tajnikovo- namestnico- tov. Ivanko- Resman, ki se je preselila v Lesce na Gorenjskem. Nadalje je pri seji dne 22. -marca 1923 pismeno odložil odbo-mištvo tov. Martin Planinšek. Vsled tega jte bil odbor popolojen z namestniki. Odbor jte -reševal dhištivente zadeve v 8 o-dborovih sejah. V glavnem se je bavil -s posredovanjem služb, for-s-i-ral je imezdbo- gibanje, -ki pa je zadelo na velike težko-če, kteir so 4 -odV-etnilki deloma -obdržali v službi, deloma pa na novo- nastavili 4 -državne penzifoniste, dvem od -teh neopravičeno izposlovialli legitimacije od OdVe-tni-ške zbornice za, sodno zastopanje v smislu § 31 c. p. r. T-uidi -so nekateri odvetniki vkljub protestom od' strani društva sprejeli v -službo popotn-olma- mlade, nezadostno šolane deklice, brez zadoisitm-e kvalifikacije. Te mlade nesposobne moči so se v nekaterih pisarnah zaporedoma menjavale, tako, da niso prišle niti do- tega,, da bi zar dobile prave pojme o -rednem pisarniškem uradovanju in se niso niti priglasile k društvu kot članice. Večina teh praktika,ntini danes že ne dbluje več po- odvtetniških in motarskih pisarnah, ik-cr so si izbrale druge poklice^ ki so njih mladosti, -nezrelosti in življtenskcmu pojdiova-nju bolj primerni. Imamo- pa š'e vedno po- -pisarnah nekaj tokih -moči, ki niso včlanjene v našem društvu in o ko-jih šefi trdijo, da jim ne -morejo dati -takte plače, kakor-šn-o društvo za svoje članstvo- zahtevat, češ, da imajo s temi močmi le škodo -pri papirju, -strojih -itd. Vse to- in različna strokovna iziobrazlba ter ustroj posameznih pisarn so Mie ovire, da se sklepi lanskega občnega zbora glede mezdnega gibanja niso dali po vseh pisarnah jednakome-rno- izvesti. Kakor j'e znano1, srno- na lanskem občnem izboru ipo vsestranskem pretehtanju določili z ozirom na nove odvetniške in notarske tarife primerne prejemke, po katerih bi morali prejemati od 1. januarja 1923 naprej mesečno koncipijeniti in pisarniški ravnatelji po 3000 D, perfektne strojepiske 1500 D, ostalo uradništvo sorazmerno tem zneskom primerne plače po sposobnosti in uporabnosti. Prav malo pa štejemo' kon-ci-pijentov in pis. ravnateljev, ki soi do konca leta dosegli plače 3000—3500 D, mnogi so ostali pri plačah 2500 D in celo manj. Nekatere perfektne strojepiske so sicer dosegle plače čez 1500 D, imamo pa še Helpo število -onih pridnih in Vsestransko uporabnih uradnic in uradlnikov, ki1 te plače niso še dosegli. Tozadevno so se ravno radi plač izvršile v tem letu številne izp-remembe in premestitve. Oni šefi, ki vpoštcvajo naše opravičene sklepe ter uvidijo vedno naraščajočo- draginjo, so (dobili potom društvene intervencijo najboljše osobje izmed naše -srede in dotični člani in članice se imajo poleg svoje pridnosti in sposobnosti zahvaliti tudi naši organizaciji, da jih je moralno; podlprla ter jim po različnih potih pripomolgla do izboljšanih mest. Društvo je. v tem letu interveniralo- v 24 Slučajih z večjim ali manjšim uspehom. Med drugim je bil nastavljen oziroma premeščen z društvenim -sodelovanjem 1 koncipijent, 3 pis. ravnatelji, 2 odvetniška uradnika in 5 strojepisk. Tudi glede plač pri nekaterih »trdih« šefih se je društvu posrečilo, da so' se na miren in sporazumen način dosegli nekateri poviški. Glavni vzroki, da se določene plače niso v Vseh pisarnah -dosegle, so: 1. nastavljeno penzijom&toV, ki delajo za polovične plače in uvajajo v pisarne nered' in ne-dis-cilplino, 2. sprejemanje in hitro odpuščanje mladih strokovno neizobraženih dekli-c in 3. preveliko število -odvetnikov, od k-o-jilh vsled pomanjkanja (dela nekateri ne morejo- plačevati dobrega in kvalificiranega uradništva. Ako odvetniški stan noče popolnoma -dogo-spodlariti. in ako -naj' -odvetniško- uradništvo še velja kot stan, potem se bodo morali odvetniki sami -zganiti, da -se pri Odvetniški zbornici zabrani prestop raznih sodniko-v in svetnikov k adVokaturi. Že sedaj poslujoči odvetniki in notarji po< Sloveniji so tako- številni, da vsled pomanjkanja dela ne morejo izhajati in so nekateri zašili že v .dolgove. Da taki šefi uradništva ne morejo primerno- plačevati, je umevno. Znano pa je, -da so ravno- oni odvetniki, ki so zapustili sodni poklic ter iščejo postranskega zaslužka p-ri adVokaturi, najslabši plačniki in tudi neprijetni šefi, ker se -ne morejo- uživeti v odvetniško- uradovanje in jih povsod spremljajo še nazori dlrža-vnih -uslužbencev,^ ki pa se diametralno razlikujejo od nazorov privatnih poklicev. Kakor se mi ne juristi — že iz principa — moramo boriti proti nastavi jenju penzijonistov po -odvetniških in notarskih pisarnah, tako se morajo- odvetniki, zlasti pa koncipijenti, upirati proti prestopu juristov-penzijonistov k advokaturi, 'ker sicer ne bode več -niikakega prostora za one koncilpijente, ki so si zbrali odVetniški in notarski poklic ter se za i-stega pripravljajo že leta in leta, odkar so zapustili visoke šole. Sedaj1 po preteku petih let prevratne dbbe zadobilo je moško- in žensko uradništVo- toliko izkustva, da- se je v tem času pisarniškemu uradovanju moralo priučiti. Sedaj mora biti že vsak strokovno izobražen. To ura-d-ništvo bode ostalo- stalno in dobro uradništvo le tedlaj, ako- se izloči iz pisarn vse pe-nzijdniste in ako se ne db-pusti, -da bi se po nepotrebnem -sprejtemalo- in menjalo začetnike, zlasti ne take pod 18 let. Le -stalno in dobro kvalificirano- uradništvo z a-more pisarni koristiti, tako uradništvo bo tudi zavedno in organizirano- ter bode z vso pravico zahtev-alo- primerne plače v smislu sklepov organizacij. O btej' priliki se dotaknem kočljivega vprašanja zavednosti- in discipline, katero je privatno uradništvo na sploh pokazalo p-ri volitvah v -Pokojninski zavod. Odvetniško in- notarsko- uradništvo (raz-um -Maribora) pri tem mi pokazalo- nikakega umevanja moči solidarnosti. Za ilustracijo naj -nam služi le najbližji primer, koliko se -sme računati na vZaj-emnoist in pravo- umevanje društvenih ciljev. V Celju eksistira- od leta 1896 naprej Društvo- odvetniških in notarskih uradnikov, ki je do zadnjega časa prav živahno delovalo;, izdajalo prvi naš stanovski list »Pisarna«. Iz tega društva je izšlo lepo število -najboljših moči in dobrih organizatorjev, ki so razširjali o-rganizacijb v Ljubljani, Gorici, Trstu in Mariboru. Ravno od -ustanoviteljev Celjskega -društva prebiva s-e-dlaj v Mariboru večje število-, kakor pa v Celju. Radi tega smo- na občnem zboru v Celjh -dne 2. nov. 1921 sklenili, da bodo -obe organizaciji skupno- izdiaja-le naše -glasilo »Odvetniška- pisarna«. Za pričetek plačalo je za tiskolvini fond Celjsko društvo 1000 K, naše društvo pa 2000 K. Naročnino za Celjsko- okrožje pobirati je imelo- Celjsko društvo,, za Mariborsko (s Ptujem) pa naše. Obe -društvi pa imata izročevati naročnino upravništvu »Odvetniške piša-me«. »Odvetniška pisarna« jb stala od takratnega občnega zbora pa -do danes samo- za tisk 39.353 K, torej okroglo 40.000 K, brez poštnine in drugih stroškov. Vs-o to Ogromno svoto- plačati je moralo po večini -naše društvo. Povrhu) pa še skrbeti skoraj za vso snov lista. Samo dva oelj-ska člana in nekateri celjski odvetniki so naročnino za -list direktno nam poslali, vsi ostali po celjskem okrožju pa -so naročnino za list skupno s članarino baje plačali Celjskemu društvu. Slednje smo opetovano-kirait opominjali, naj naročnino za list nam pošlje, toda dosedaj' so bile vse urgence zastonj. Ravno tako- je pri volitvah v Pokojninski zavod blamiralo naš stan-, zlasti pa. sebe, Celjsko tovariško- društvo-. Kakor znano, so -se volitve vršile d tie 5. februarja 1923. 'Privatno -n-ameščenstvo- s-e je razdelilo na diva tabora. V Glasilu zasebnih nameščencev- v Ljubljani št. 9. z dne 20. dec. 1922 se je pojavil nek odbor pod imenom »Združeni -zasebni -nameščenci«. -Na dotičnem oklicu je p-odipisamih 24 oseb, ki, pa so nam bile do- takrat p-ra-v malo ali nič -znane. -Med dotičniki ni niti jedtiega, o fcojern bi bilo slišati, da -se kaj zanima: za -naš stan in da ima za organizacijo- odvetniškega- in notarskega- uradništva kake zasluge. »Organizator«, stan-ovisko -glasilo- privatnih nameščencev Slovenije v Ljiibljani, priobčil j!e v št. 4 z dne 20. dec. 1922 za predstoječe volitve »Strokovno in nadstrankarsko listo«. Tudi naš list »Odvetniška pisarna« je podpirala kandidaturo -onih tovarišev-, ki so kandidirali na tej listi. Da bi naš stan bil v Pokojninskem zavodu dobro zastopan, predlagali sirno z dopisom 2. okt. 1922 »Zvezi« v Ljubljani 6 tovarišev iz našega -stanu. Dva iz Maribora. 2 iz Ptuja in 2 iz -Celjai. Za Celje -smo predlagali' predlsed1-nika- Lovro čremožnika ih odbornika- Alberta Medvešek. Istočasno -smo poslali v Ptuj in Ccljte dlo-tičue liste, katere j-e vsak kandidat lastnoročno podpisal, odposlal izjavo v Ljubljano in kandidaturo sprejel. S -tem je bilo- za naše društvo vprašanje kandidatov -rešeno. Ko so- se volitve bližale, -smo -raz-um Ptuj,a tudi v Celje pisali, da priredilmo skupno volilni shod v Maribo- fu za Strokovno in nadstrankarsko listo, na kateri imamo poleg nam prijaznih kandidatov tudi 6 lastnih kandidatov. Iz Celja smo .'prejeli -odgovor z dne 13. jan. 1923, ki se glasi: »Gospod Drago Gilčvent, .pisar no vod ja in društveni predsednik, Maribor. Dragi prijatelj! Z ozirom na c. dopis z dne 11. trn. Ti poročam, da imamo- danes zvečer društveni sestanek, na katerem se bode članstvu razložil pomen volitev v Pokojninski zavod in se jim bode obenem naročilo, da društvenemu vodstvu iziroče od nasprotne stranke d o poslano mu kandidatno 'listo, d a se tako prepreči vsaka možnost, d a b i k a-teri članov volil nasprotno stranko.. Z Vašimi u k r e p i, z 1 as t i g 1 e d e s k u p n e ga oklica na članstvo, se popolnoma stri-n j a m O'. Dan tozadevnega, zborovanja nam blagovolite naznaniti, d'a se po m.ažnosti istega ;po ‘kakem odposlancu udeležimo. — S prijateljskimi in tovariškimi pozdravi1 ndaui čremožnik. l.r. L. S. Društvo- slovenskih odvetniških in notarskih nradnilkov s sedežem v Celju.« Na to smo v seji dne 16. jan. 1923 soglasno sklenili, dla ostanemo pri teh kandidaturah ter smo dali isto tiskati. Dne 20.. jan. 1923 pa .sprejmemo pismo Celjskega društva z 2 prilogami, da odlagata, tov. Čremožnik in Medvešek kandidaturo, ter bodo člani Celjskega društva volili nam nasprotno kandidatno listo. Sledili so brzojavi v »Slovenskem Narodu« in »Slovencu« in dični akcijski odbor »Združenih zasebnih nameščencev« je v agitacijske »vrhe izdal ina tisoče dvojezičnih oklicov »Zasebni nameščenci — PriVataugestelite« (na tem pamfletu je tudi podpis g. Rudolfa Dobovišeka, kon-cipijenta iu podpredsednika Celjskega društva), kjer negira to, kar sta društveni predsednik Čremožnik in odbornik Medvešek lastnoročno pod)pisalla in o1 čemur je Celjsko društvo sklepalo. V prvi vrsti sta se z veliko blamažo ovekovečila tov. Čremožnik in Medvešek pri vseh tovariših, blamirala pa sta tudi Celjsko društvo ter utisnila pečat nezavednosti našemu celemu stanu. Kakor smo pozneje dognali, je 'bil pri tem tov. Medvešek povsem nedolžen. Nelep dogodek se jte izvršil vsledi volilnega shoda nasprotnih kandidatov. G. Rudolf Doboivišek, podpredsednik Celjislkega društva, podpiral je maisprotmo kandidaturo, ker je bil baje užaljen, da ni bil od .naše strani uvrščen na listo naših kandidatov, ter nam je po »svoje zagodel«. Neodločen in popustljiv predsednik Celjskega društva tov. Lovro čremožnik je bil v toliki meri omahljiv in pod uplivom koncipijenta Dobovišeka, da se je sam sebe osmešil, ponižal ves naš stan, dhpulstil, da se je na smrt bolnega tov. Medveščka na. grd način prevalilo, namesto dal bi se bil kot .mož postavil po robu zahrbtnim intrigam, zalučal žogo nasprotnikom v široka usta ter možato rešil dano besedo in čast našega stanu. Naši člani so se nad tem zgražali1. Ko so dne 22. jan. 1923 priredili v mestni posvetovalnici v Mariboru: kandidati nasprotne liste zborovanje, ter hoteli tudi nas zapeljati, dla se izneverimo, lastnim kandidatom, takrat smo se številno, ■zbrali na shodim ter povedali ljubljanskim snubcem, da znamo, misliti z lastno, glavo, in .ne rabimo kuratorjev. Vsi naši člani in članice obeh narodnosti (razen ene Slovenske uradnice in 1 uradbika) so soglasno, volili Strokovno nadstrankarsko listo, na podlagi katere je 'bilo dne 5. f-ebr. 1923 izvoljenih 9 naših delegatov im 9 namestnikov, med temi tov. G i 1 č v e r t iz naše stroke, med tem ko na nasprotni listi ni bil izvoljen riikak delegat, pripadajoč našemu: stanu. O tov. Albertu Med veš eku se je pozneje dognalo, da se je nahajlal dne 19. jan. 1923 v celjski' bolnici, da je bil eno uro- pred1 podfchisolm preklicne izjave težko operiran, da je tov. čremožnik opetovanokrat poslal do-tično izjavo tov. .Medveščku, v bolnico, s zatrdilom, da se je med tem časom situacija spremenila im da tako naše društvo zahteva, nakar jč tov. Medvešek — še skoro. v nezavesti — mehanično, podpisal. Ko je tov. Medvešek pozneje zvedel, kako. grdot je bilo njegovo ime od) njegovih tovarišev proiti našemu društvu izrabljeno, je isti izstopil iz Celjskega, društva in odbora. Vam pa vsa hvala, da ste se složno držali ob teh volitvah. Glede sej in zborovanj v prošlem letu bi bilo zlasti omeniti, da je dne 16. jan, 1923 društvo, podalo, principi-jelno izjavo za solidaren nastop pri volitvah za našo. listo. .Pri zborovanju idme 22. jan. 1923 smo to glasno dokumentirani. Dne 22. marca se je .vršila, žalna seja. po- dne 19. febr. 1923 umrlem gosp-odlu dr. Ivanu Tavčarju, odvetniku itd., kateremu je posvetila. »Odvetniška pisarna« skoro celo 4. in 5. številko. Pri -dbtični seji se je nadalje sklenilo poslati na skupščino Zveze v Ljubljano našega predsednika, ki je pozinejle poročal, da so. na to« skupščino dne 25. marca 1923 dbšli zastopniki 6 društev, ki pa so sklenili, .naj tudi druga, sorodna društva imenujejo svoje zastopnike v pripravljalni odbor ter se skupščino- Zveze skliče na poznejši čais. Pri zborovanju dne 24. julija 1923 se je sprejelo spomenico in proteste proti nastavljanju penzijonistov po odvetniških pisarnah in notarskih pisarnah, .kakor je bila ilsta objavljena v »Odvetniški pisarni« št. 6—7. Pri sejah in zborovanjih 28. avgusta in 18. septembra 1923 se je razpravljalo, o akcijskem odboru ter se je sestavilo pravilnik krajevnega medzvezmega (bolje bi bilo medstro-kovnega) akcijskega odbora, za Maribor, ki pa še ni stopil v akcijo. Pri žalni .seji 21. -sept. 1923 se je sklenilo, da se pogreba pOk. dr. Vladiimira Serneca, odvetnika v Mariboru, dhe 22. sept. 1923 društvo korporativno ’udeleži, dla naj bodo' dotično- popoldne vse pisarne zaprte i-n je naše dbu-štvo namesto venca na krsto poklonilo Dijaški kuhinji znesek 250 Din. Poleg navedenih so med letom umrli naši nekdanji člani gg. Tomo Šorli:, notar v Podgradu, dr. Rudbif Gruntar, odvetnik v Tolminu; v Ljubljani pa je preminula ga. Mara Ohristof-Kegl in v Celjiu Valentin Jug. Društvo je pismeno pozdravilo kongres Saveza privatnih .nameščencev Jugoslavije v Zagrebu dne 8. jul. 1923 ter zborovanje odvetniških in notarskih -uradlmikov Nemške Avstrije, ki se je vršilo na Dunaju dne 8. in 9. septembra 1923. Društvo je dobivalo v zameno, nekatere številke »Glasila« in »Organizatorja:« iZ Ljubljane, »Nameščenec« iz .Maribora, »Organisation« Iz Dunaja, »Naimještcniik« in »Glasnik« iz Zagreba. Ker fe naš lilst »Odvetniška pisarna« itak donaša.1 važnejše s(klepe našega dlruštva, se sklicujem na dotična poročila in končujem s prošnjb, da se to mojie poročilo vzame na znanje. Nato je sledilo POROČILO BLAGAJNIKA FRANJO MOŠKONA; A. Promet društva. I. Dohodki. 1. Stanje blagajne dlne 10. dec. 1922 D 342.11 2. Članarina D 4.310.22 3. Podpornima D 2.437.— 4. Naročnina »0.dveitniška pisarna« D 5.805.10 5. Tiskovni fond1 D 125— 6. Dvig v poštni hranilnici D 1.270.70 D 14.290.13 II. Izdatki. 1. V Posojilnico v Mariboru naložili D 3.342.24 2. V pošitno hranilnico naložil D 2.564— 3. Tiskovni stroški »Odvetniške pisarne« št. 9., 10. iz leta 1922 ti št. 1.—7. iz leta 1923 D 4.488.25 4. Poštnina, papir, kuverti, sukanec, davek, koleki it d. - D 851.65 5. Manipulacijski stroški poštne hranilnice, štampilije, tiskovine, knjiga za talinfka, penzij D 178.70 6. Darilo Dijaški kuhinji mesto venca venca na grob g. dr. Semeca D 250.— D 11.674.84 Ako se tedaj odlbijiejO »Izdatki od1 dohodkov po D 14.290.13 izkazuje blagajna dne 30. dec. 1923 D 2.615.29 B. Tiskovni fond. A. Dohodki: Naročnina tista »Odvetniška pisarna D 5.805.10 Darilo g. predsednika za tiskovni fond’ D 125.— D 5.930.10 B. Izdatki: Tisk. št. 9., 10. leta 1922 in št. 1., 2., 3., 4., 5., 6., in 7. teta 1923 D 4.488.25 Poštnina, papir, gumi, sukanec in drugi z ekspedicijo združeni stroški D 536,15 če se izdatki po D 5.024.40 odbijejo od dohodkov D 5.930.10 je stanje tiskovnega fonda' 12. XII. 1023 D 905.70 C. Društveno premoženje. 1. Stanje blagajlne dne 30. XII. 1923 D 2.615.29 2. V Posojilnici1 naložena glavnica D 11.000.— 3. V poštni 'hranilnici naložena glavnica D 2.068.02 skupna ittiovina tore® D 15.683.31 Ker pa moramo še plačati zadnjo številko, ki bode stala gotovo čez 1000 Din. — računa še nimamo — je naše glasilo pasivno ne le dluševno, temveč tudi v gmotnem oziru. Duševno pravim radi tega, ker za list nikdoi drugi ne piše, kot naš požrtvovalni g. predlsednik. So Slami, ki imajb sposobnost za to dtelo, ali so1 tako leni in brezbrižni, da še niti lista ne prečitajo. To pri delavcih ni. Vsak je organiziran in čita in si naroči list ali »Naprej«, »Volksstimme« itd. List srno ddsedaj vzdrževali po večini edino mariborski redni in podvomi člani. Še so nekatere izjeme izven Maribora ali le prav malo is teh. Da ni list danes še bolj pasiven, je pripisovati dejstvu, ker nismo list zaporedno izdajali vsak mesec, temveč po več številk skupaj. Dalje smo dobili prvo leto iz Italije nekaj sto lir in pa prispevek našega in Celjskega dlrštva po 2000 K — 1000 K za tiskovni fond. Sicer je prispevek našega; društva itak društvena izguba. Ako bi bil po Sloveniji vsak odvetniški in notarski uradnik član našega društva in ob enem res piačujbči naročnik in dbpisnik našega strokovnega; glasila, bi bil list aktiven in bi lahko višaj redno vsak mesec izhajali. Vsaj važne rešitve sodišč bi lahko eden ali dlrug uradnik priobčeval za list ali še to ni mogoče, vkljub temu, da bi bilo tako priobčevanje rešavanj iz vsakdanje prakse zelo koristno. Ko smo letošnje leto v eni številki priobčili vise tri razsodbe glede neke alimentacije, smo« dobili takoj par dopisov od šefov, naj jim dbpošljemo dotično številko, ker rabijo priobčene razsodbe za svoje pravd'e. S takim priobčevainjtem rešavanj iz sodne prakse v našem glasilu bi opozorili gg. šefe na naše glasilo in bi si ga- tudi z večjim veseljem naročevali. Tako priobčevanje pa bi tudi koristilo uradništvu samemu v njegovi vsakdanji praksi. Jaz poživljam v:se odvetniške in notarske uradnike v Sloveniji, da postanejo vineti člani naših posameznih organizacij in plačbjoči naročniki našega glasila in če se bo to zgodilo, bode bilanca 'našega društva v tekočem letu sijajnejša, kakor danes. Poročilo nadzorstva. Tov. Josip Cilenšek poroča, da sta z nadzornico tov. Mici 'Lorber pregledala blagajniško' knjigo in račune ter našla vse v najboljšem redu, vsled česar predlaga, da se podeli blagajniku in odboru absolutorij. Predsednik 'da ta predlog na glasovanje, na kar je bilo odborov© pomočilo soglasno odobren o. Predsednik se v toplih besedah zahvali društvenemu odboru za složno* sodelovanje na društvenem programu', ker bi sicer brez sloge društva izgubilo na ugledu in pomenu in bi bilo delovanje oitežkočeno. Zlasti pa se zahvaljuje blagajniku Franju Mo-šlkonu za požrtvovalno skrb za naše finance in pridno pobiranje članarine in naročnine. Pri vsakem društvu je najbolj kočljivo vprašanje gmotna stran društva. Mi se od začetka, do danes še nismo borili z gmotnimi težkočaimi. Naš tovariš Moškon je kot mnogoleten blagajnik strokovnjak na tem polju, ker le z rednim in brezzamudlnim pobiranjem prispevkov odpadtejb zamudniki, ki večmesečno dolgovane članarine sploh ne plačajo več in rajie brez vsakega razloga izstopijo iz društva, kakor dla bi naknadno storili svojo zakasnelo dolžnost. To je siber žalostno spričevalo za zavednost in čut dolžnosti doitičnikov, toidla bil ježiti imamo na tem mračnem delni društvenega polja tudi akademike. Poleg blagajnika' gre vsa zahvala tudi njegovi namestnici gdč. Mici Ranter, ki nas je tudi pridno hodila z društveno polo obiskovat. Pri tem pobiranju pa so se pripetili vsega obsojanja vredni slučaji. Gospodje šefi so sicer vedno pokazali toliko takta, da pri pobiranju članarine naše koieginje niso »nahrulili«. Zgodilo pa se je to od par koncipijbntov in tudi par naših kolegov - nejuristov, ki čutijo potrebo izbegniti plačilu, z vsakovrstnimi’ frazami napram mladi deklici, nimajo pa toliko obzira do nje in društva, da bi svoj odstop z navedbo razlogov društvu pismeno prijavili. V tem slučaju bi se jih kratkomalo črtalo kot podlporne člane in naša; blagajničarka bi bila varna predi nadlmočjo v mnogem brezplodnem besedičenju, sami pa si naj prihranijo one kronce, ker naše stanovsko društvo ne pobira nikakih »milodlarov«. Vsem, ki so pri našem časopisju sodlelovali, srčna hvala. Glede izvrševanja tiskovnega materijala, naprave zapisnikov itd1, pa je bala zlasti neumorno delavna tajh, namestnica tov. Anica Zaveršnik, ki je za 'društvo žrtvovala mnogo prostega časa. Zahvaljujem se pa tudi dnevnemu časopisju1, posebno »Jutru« .itn »Taboru«, ki so naše dopise brezplačno objavljali- Pošiljali smo naša poročila in notice tudi drugim časopisom, ki pa, brezplačno, niso hoteli ničesar objaviti. Ker imamo lastno glasilo in maramo podpirati ■tudi druga sorodna strokovna gfatsiilai, nimamo, posebnega fondd, da bi plačevali honorarje dnevnemu časopisju za objave naših poročil, ki zanimajo večkrat tudi širšo javnost in bi človek od gotovih časopisov opravičeno pričakoval več obzirnosti, zlasti, ker so naši člani naročniki in čitatelji dnevnega' časopiisjla skoro vseh strank. Por očilo. Ptujske krajevne skupine odpade, ker skupina ni odposlala na občni zbor odposdan-ca in je izostalo tudi pismeno poročilo'. Predsednik poroča, db se jte skupina vzdržala na višini delovanja lanskega leitai ter izreče zahvalo zlasti blagajniku te skupine tov. Selmajer-ju, ki je redlno vsak mesec pobral v Ptujlu naročnino in članarino ter tozadevne prispevke s točnimi poročili odpošiljal našemu dlruštviu. Priporočati bdi bilo Ptujski skupini, da naj novo db-šle uradlnice-ke ima v: evidenci ter jim takoj ob sprejemu v sllužbo da podpisati pristopno izjavo in na primeren način pridobi tudi vse gg. šefe in k on cip i-j e ,n t e, da pristopijo; k PltUjlski skupini kot podporni člani, ker dotični prispevki ostanejo po pravilih v celoti last ondlotne skupine. Ko poroča predsednik še o tiskovnem odseku in naglaša potrebo duševnega sodelovanja pri stanovskem listu od strani zmožnih članov, preide naslednjo točko »Določitev članarine in naročnine«, ki se prepusti novemu odboru, ter prekine zborovanje za pet minut v svrho volitev. Volitve. Na predlog tov. Franjo Moškona izvoli se soglasno predsednikom dosedanji predsednik Dragotin G i 1 č v e r t. Soglasno se na to izvoli sledeči odbor: Podpredsednik: Štefan Dergas. Tajnik: Alojz Hrašovec. Tajn. namestnica: Anica Zaiveršindk. Blagajnik: Franjo Moškon. Bfl/aig. namestnica: Mici Ranter. Odborniki: Hoschitz Karl, Lija Mlakar in Marica Planinšek. Namestniki: jUrist Rafael Justin, Mikuš Antonija in Oskar Kurzman- Nadzorstvo: Josip Cilenšek ih Martin Planinšek. Tiskov ni odsek: Gilčvert Dragotin, Moškon Franjo, Cilenšek Josip in AtojZ Hrašovec. Zaupniki Borze dela: Gilčvert Dragotin, Moškon Franjo in Justin Rafael. Slučajnosti. Tov. Martin Planinšek predlaga, naj ob novem letu prispeva vsak član-ica po svojih močeh najmanj po 10 D za tiskovni fond, da bode naše glasilo' za-rnoglo tudi v bodočem letu vsaj v presledkih izhajati. Soglasno sprejeta Tov. Janko Lorber kot najstarejši uradnik v našem diruštvu se pritožuje proti odredbi predstojnika Okrajne sodnije v Mariboru g. nadsvet- dr. Pettier ja, ki zabranjuje uradnikom vpogled v sodbe akte, tudi če se izkažejo z legitimacijo od Odvetniške zbornice za zastopstvo ter zahteva, naj pridejb šefi ali pa njih koncipl-jenti sami akte vpogledat. Ta tovariš tudi naglaša, db sodlne pisarne ne zahtevajb jednako takso po; 10 D za vpogled aktov in bi se naj potrebno ukrenilo, da se ne bode neopravičeno' zahtevalo od nekaterih uradnikov taksa 10 D za vpogled »živih«, t. j. nedodelanih sodnih aktov. Društveni predsednik se čudi, kako; je možno, da eksistirajo take protizakonite odredbe, katere se db sedaj niso izvajale še pri nobenem sodišču. Sodne akte mora dbbiti na vpogled (raziun nekatere kazenske in personalne) vsak odvetniški in notarski uradnik-ica, ki se izkaže, da ga je njegov šef poslal in da služi pregled akta v pisarniške svrlhe dotičneiga šefa, ki ima v to| pooblastilo. Zlasti pa se protizakonito' zabranjuje vpogled v sodne akte onim uradPikom, ki se z legitimacijo od Odvetniške zbornice izkažejo kot opravičeni zastopniki. Iz previdnosti naj' se v vsakem pooblastilu' poleg koneipi-jenta substituira tudi celotno pisarniško osobjte, da bodo pozneje pritožbe utemeljene, ako bi se od' kogarkoli izvajal gornji neobičajen ukaz, ki v zakonu nima opore. V slučajih potrebe bodle društvo v obrambo pravic svo jih članov vložilo tozadevno pritožbo na višje deželno sodišče v Ljubljani ter se za odpomoč obrnilo na Odvetniško in notarsko zbornico- Naj' pa tudi vsak prizadeti šef stori potrebne korake v obrambo pravic svojega uradništva ter v zaščito pisarniških interesov. Pred1 zaključkom občnega zbora bodri predsednik zborovalce k vztrajnemu sodielovanju z nabiranjem novih članov im naročnikovi, k sotrudhištvu pri strokovnem listu ter se zahvaljuje za udeležbo na občnem zboru. Na to so 'bile soglasno sprejete sledeče RESOLUCIJE: I. Obžalujemo, da se sklepi našega, občnega zbora 10. dec. 1922 glede ureditve plač (3000 D, 1500 D itd.) celo prošlo leto niso zadostno uveljavili p)o vseh pisarnah. Pričakujemo, 'da se to z novihi letom 1924 brezizjemno po vseh pisarnah doseže ter naj odbor to s primernimi sredstvi pospeši. II. Vedno bolj uvidimo nujno potrebo, da se ustanove po Sloveniji za seddj dve Zbornici odvetniških in notarskih uradnikov, ena v oblastnem sedežu Ljubljana, druga v Mariboru. Te zbornice naj predvsem vodijo statistiko odvetniškega in notarskega uradništva, sodelujejo z nasveti in informadjaimi pri Odvetniški zbornici radi podeljevanja legitimacij za sodno zastopstvo, sklepajo s šefi obvezne kolektivne pogodbe .ter sodelujejo pri nastavljenju in izmenjavi uradništva. Odbor se pooblasti, .da ukrene vse potrebne predpriprave za čimprejšnjo ustanovitev te za naš stan prepotrebne institucije. III. Tovariše v Celjskem okrožju ter one v Ljubljanski oblasti poživljamo, da zopet ožive svoja društva k redinemu poslovanju ter skličejo čim-preje občne zbore. IV. Delavsko zbornico v Ljubljani naprošamo, da ščiti1 naše stanovske interese ter vladi priporoča ustanovitev Zbornic 'Odvetniških in notarskih uradhikov v Sloveniji, ki bode prevzela del onih funkcij', ki se nanašajo .izključno na stanovske interese privatnih nameščencev naše kategorije. V. Pokojninski zavod v Ljubljani naprošamo, da vodi strogo evidenco., ali je po odvetniških in notarskih pisarnah zaposleno le tako. uiradništvo, ki Je zavarovanju o privatnih nameščencih podvrženo ter se tozadevno naj’ obrača, radi informacij db naših organizacij. VI. P r o testiram o. proti temu, dia bi se po odvetniških in notarskih pisarnah zaposlovalo, državne penzl-jonisfe ter se jim izdajalo legitimacije za zastopstvo. Ravno tako pa se tudi upiramo sprejemanju nekvalificiranih moči, zlasti začetnic, ki še niso dosegle 18 let starosti. Maribor, dne 30. decembra 1923. Predsednik: Dragotin Gilčvert. Tajnik: Blagajnik: Alojz Hrašovec. Franjo Moškon. Iz pisarniške prakse. Štev. 1. Troške izvršilnih predlogov ni odmeriti po vrednosti spornega predmeta (§ 4), temveč po vrednosti (visokosti) zahtevka na izvršbo (§ 5 n a r e d b e ministrstva pravde z dne 14. X. 1922 štev. 38.816 Uradni list št. 358.). Tozadevno imamo belježiti nešteto pravnih pomot. Večkrat pa opažamo, pri tozadevni odmerit vi stroškov tudi očitno storjene krivice, ker smo, o, dodanih referentih iz drugih slučajev poučeni, da so zmožni zakon pravilno tolmačiti, ako so za to razpoloženi. Da se te krivice na,pram eni ali drugi stranki ne povečajo, navadno odvetniki ne vlagajo proti vsem tem krivičnim sklepom rekurzov, zlasti še takrat, ako diferenca pri odme-ritvi ni prevelika. Večkrat je pisarniško osobje tudi samo, krivo, da se tozadevno, ni rekuriiralo,, ker ni pravočasno skrbelo, za tozadevni pregled1 sodne odkneritve. Navadlno pa odvetnik ne rek ur ir a, ,da krivice napram ob-vezancu s tozadevnimi rekurznimi stroški ne poveča. Ako bi pa rekurzna sodišča začela nalagati p o v r a-č i 1 o rekurznih st r o š ,k o, v onim s o d' n, i-korn odnosno, avsk uilt a n t om , k i so jasne določbe odvetniškega tarifa hote ali nehote pri črtanju t o z ad e v n ih stroškov napačno uporabili, potem bi naenkrat odpadli visi tozadevni rekurzi, ker besedilo odvetniške tarife je tako jasno izraženo, da, zamore isto celo laijik pravilno tolmačiti. Ker se vkljub tem« 'dan, na, dan pripetijo krivične odmeritve troskov vsledl napačne razlage tozadevnih določb, dlolžnost je vsakega pisarno,vodje, da tozadevno zasleduje pri vsaki sodbi in vsakem sklepu, ali so bili troški pravilno, odlmerjeni. Tu in tam je že iz principa, potrebno, da se potom rekurza poišče remedUira. Naslednja odločba, potrjuje naša izvajanja. Opr. št. Cg I 58/22- Maribor. Pod opr. št. Cg I 58/22 bil je vložen predlog na izvršbo s prisillno osnovo zastavne pravice po vknjižbi zastavne pravice in z rubežem ter prodajo obvezanče-vih premičnin. Terjatev je iznašala na glavnici D 7.709.82 pravdnih stroških I. stopinje D 1.935.50 III. stopinje D 1.689.— Skupaj D 11.334.32 Obvezanec je odplačal potom izvršbe D 3-847.87 tako da se vrši izvršba za ostali znesek D 7.486.45 Nagrada za sestavo izvršilnega predloga iznaša torej po odvetniškem tarifu znesek 310 Din. Izvršbo dovoljujoče ,sodišče pa, je priznalo za predlog samo 180 D ter neopravičeno črtalo presežek 130 D. Zahtevajoča stranka vložila, je proti temu sklepu radi nepravilne odmeritve troskov rekurz na višjo deželno kot rekurzno sodnijo v Ljubljani. V rekurtzu se je zlasti povdarjalo, da se vodi Izvršba za zahtevo v visokosti 7486.45 D in da je torej ta, svoita merodajna za visokost nagrade za sestavo predloga. Po odvetniškem tarifu je bilo za predlog priznati 310 D. Samo to stališče odgovarja predpisom § 5 tarife, kajti pravdni alii izvršilni troški, kakor hitro so izrečeni v številkah, se ne mo,rejo več smatrati za pripadke, ampak za samostojno terjatev. To stališče je merodajno tudi pri določitvi poravnalinine, kjer se mora plačati kolekovina tudi od poravnanega zneska odvetniških stroškov. Ravno tako je plačati tudi vknjižimo oz. sklepnino od cele svote v slučaju vknjižbe. Višje deželno sodišče v Ljubljani se je pridružilo tem izvajanjem ter Izdalo, d.n c 24. oktobra, 1923 R II 223/23 nastopni SKLEP: Rekurzu se ugodi, ter se prvosodhi sklep v izreku glede stroškov tako, spremeni, da se ti odlmerjeni na 337.50 D zvišajo za, 130 D in torej' na znesek 467.50 D. Refcurzni stroški zahtevajoče stranke, nerazdelno plačljivi po, zavezani stranki, se odmerijo na 49.50 D in so upoštevani kot nadaljni izvršilni stroški. Razlogi: V izvršilnem postopku se po, § 5 naredbe ministrstva pravde z dne 14- X. 1022 št. 48.816 Ur. 1. št. 358 ravna določitev koškov pri predlogih zahtevajočega upnika po vrednosti njegovih zahtev, torej zneskov, ki s e izterja, v a j o,. V predstoje-čem slučaju vodi pritožitelj izvršbo s prisilno osnovo zastavne pravice po vknjižbi zastavne pravice na zemljišču zavezane stranke in z rubežem in prodajo premičnin v sw'ho izterjanja svoje izvršljive terjatve iz sodbe okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. X. 1922 opr. št. Cg I 58/22-7 in iz sodbe višjega deželn. sod. v Ljubljani z dne 17. V. 1923, kakor navaja, po odbitku potom izvršbe plačanih 3847.87 D še v ostanku, in sicer na glavnici v znesku 3861.95 D in na stroških v znesku 1935.50 D in 1689 D, skupaj torej v znesku 7486.45 D. Po postavki A lit. g) odlvetniškc tarife, gre pritoži-telju1 za navedeni izvršilni predlog po njim v troškovniku upoSitavljena nagrada v znesku 310 D in ne le 180 D, kakor jlo je prisodil prvi sodnik. Visledl tega je bilo rc-kurzu ugoditi in prvosodno pripoznane troške za 130 D zvišati. Izrek o rekurznih troskih se opira na določila §§ 41 in 50 c. p- r. in § 78 i. r. Ob tej priliki naj navedem še sklepe, s katerimi se je istotako doseglo pravilno odmerjenje nagrad za opravljene posle, t. j. R II 218/23-1 im R II 120/23-1 višjega deželnega sodišča, v Ljubljani oz. pod. opr. št. Cg la 389/21 in Cg 722/22 okrožne sodnije v Mariboru. H. A. ®!93S9®S£)QiSSS9®ŠS©>9SSBSS96SSGi0SS9G®GS96S£X3S9Si00SE®59SS9 Sodna statistika. Pri okrožnih hi okrajnih sodiščih v Mariboru in Celju bilo, je leta 1923 (po tozadevnih objavah) sledeče število' civilnih in kazenskih zadev: A. Okrožno sodišče: L civilnih tožb (Maribor 3654 ciy. in 315 meničnih) 2. civilnih prizivov 3. rekurzoiv 4. zemljeknjižnih vlog (Celje vlog 294 in posebej izvršb 61, skupaj 345) 5- Celje še navaja posebej kontradik-toričnih sodb (z razsodbo, končanih pravd) Maribor jih ne navaja 6. kazenskih zad'ev (radi pregreška, ali hudodelstva) 7. z obtožnicami 8. kazenskih vzklicov (Celje jih ne navaj'a) Maribor Celje 3969 2058 369 123 331 184 766 345 — 131 1874 1783 980 657 856 B. Okrajno sodišče: 1. civilnih tožb Maribor 1908 Celie 1017 2. bagatelnih tožb 165 119 3. kazenskih zadev (prestopkov) 3958 2128 4. eksekucij 3696 1777 5. zapuščinskih zadev (med temi Maribor varstvenih 662, zap. 1162, skupaj 1824) 1824 770 6. zemljeknjižnih vlog 3144 1827 7. Celje navaja še posebej kontradik-loiričniih sodb (z razsodbo končanih pravd) Maribor jih ne navaja — 228 Kakor je iz podatkov statistike ostalih sodišč posneti, iso ibila mariborska sodišča skoraj v vseh zadevah najmočnejša med vsemi sodišči v Sloveniji. Za objavo točne sodne statistike vseh sodišč ipo Sloveniji, bi bilo priporočljivo, da se n. pr. društvo Pravnik obrne po tozadevne podatke dto viš. deželnega sodišča v Ljubljani ter iste objavi v »Slovenskem Pravniku«. Število sodnih opravil pri posameznih sodiščih ni važno samo za sodno uiradiništtvo, temveč v; veliki meri tudi za advokaturo in notarijat. D- G. &Q0i93iQ3<53aa9Gi^^ / 1. Vsak odvetniški in notarski uradnik mora biti član strokovne organizacije ter naročnik „Odvetniške pisarne". 2. Ako si strokovno organiziran, dokumentiraš, da se zavedaš svojega poklica. 3. Poučuj sotovariše o važnosti in moči organizacije in ne občuj z neorganizirana, ker ti niso zavedni in ne morejo biti tvoji tovariši. 4. Sloga jači, nesloga tlači. Sodne takse po novem taksnem zakonu z dne 25. oktobra 1923. I. Civilnopravdno postopanje. Km tu. Stilna pilit. 1.) Viloge vobče (opozorltve, prošnje, predu p“t,rt' D,“ logi, zahteve), pismene, ali protokolarne, ne glede na število in velikost pol ... 1 5 -Pripomba: Tem vlagam se prištevajo n. pr. odgovori na toižlbo, pripravljalni spisi, opomi-injeval-ne prošnje, upori »oper plačilna povelja, ugovori po §§ 548., 557., 558., 562., 567. c. pr. t. Od' istranlk donošeni nadalljnii fevOdi vlog, tožb, pravnih sredstev (drugo-, tretje nisi itd.) so prositi takse. 2). Vloge (prošnje, predlogi, zahteve, izjave) pismene ali protokolarne, ki so obremenjene s posebno večjo takso: a) izjava o Odklonitvi sodnika (§ 22., odlst. 1. sod. pr.) m vsakega sodnika po . . 178 50 b) predlog na postavitev skrbnika odsotnemu, katerega stanoval, je neznano 182 10 c) prijajva postranske udeležbe (§ 17. c. pr. r.) al poziv na- nadomeščanje (§ 21., -Odst- 2. c. pr. r.): pred' prvim narokom 187 20 na prvem ali poi prvem naroku, toda pred prvo sodbo sodišča prve -stopnje . . . 100 po prvi sodbi sodišča prve stopnje . . 400 d) predlog -na preložitev naroka, izvzemši v primerih iz tretjega odstavka pripombe k tar. post- 188. (§ 134, točke 1., 2., 3. c. pr. r.): za preložitev prvega naroka . • . . 188 20 za preložitev vsakega nadaljnjega na-roka več po . • 20 e) pooblastitev ali odpoved pooblastitve pred sodiščem (§§ 30., 36., 434., 451-, t. 2 c. pr. r.) 144 10 f) odpoved' pooblastitve, če se Obvesti po-oiblaščenec z odlokom ...•.< 145 30 Pripombe: k b) za primer razglasa v »Uradnem listui« tudi oglasna taksa po tar. post. 332.; k dl) tar. postavka 188. velja tudi za uradne predložitve, nastale zaradi iz-vestnaga postopka pravdne stranke, alko ne gre za primer iz tretjega odstavka pripombe k tej tar. post. (§ 134., točke 1., 2., 3., c. pr. t). 3.) Tožbe (vštevšS opomtajevaHne, mandatne, menične tožbe in odpovedi zakupnih in najemnih pogoldlb): A. V sporih o ocenljivem spornem predmetu po vradlnosti 'spornega predmeta-: a) za papir, naloge, odločbe in sodbe: idd vštevšlh 500 Dta .............* nad) 500 Ota do vštevših 1.500 Din . 50 -nad! 1.500 Din d!o vštevšlh 10.000 Din inald lO.OOODta db vštevšlh 50.000Din 150 nad' 50-000 Din ................• 300 lini tar. Stalna prisl, postavka Din b) sporna taksa (v najprej na tožbi) • . 174 B°/„ B. V sporih o neooenljivem predmetu . . . 175 1100 C. V sporih o prednostni pravici odkupa (§ 1072. Obč. dir. z.) dvakratna taksa iz tar. post. 173., 174-, glasom prip. 3- k tar. post. 174. D. Za nasprotne tožbe kakor pod A. a), b), ali pod B. glasom prip. k tar. post. 177- E. V vsakem zakonskem -sporu na razvod (razporoko) -zakona ......................319 300 Pripombe : Pali ocenitvi -spornega predmeta za odmero- talkse se postopa po predpisih §§ 54. do 60- sod. pr-, odnosno §§ 14., 15. oes. nair. z dlnc 15. septembra 1915-, dlrž. zak. št. 179., ta pripombe 1. k itar. post. .174. Sospornost nima -vpliva na takso. K D. od1 napovedi nasprotne terjatve v pobotanje (kompenzacijo § 411. c. pr. r.) se ne pobira nobena -taksa. K E- Zai tožbe m 'ločitev- zakona se pobira taksa po -tar. post- 173., 174. V sporih, v katerih je postopanje počivalo, tožbe pa so bile Vložene pred 15. novembrom 1923., se pobira na predlog na povzetje postopanja taksa- po tar. post. 1. (5 Dlim) ta itaklsa. ki je sedaj predpisana za- tožbe, zadnja po vrednosti-, ki jo- ima -sporni predl-met Ob času predloga na povzetje postopanja. 4.) Pravna sredstva-: a) Prizlilvi, rekurzi v divinih -sporih o predmetih v vrednosti: dO 5000 Dta ............................... 176 25 nad! 5000 Din Ido 10.000 Din in o neo- -cemlljivih predmetih ..... 50 nad 10.000 do 100.000 Din................. 100 nad 100.000 Din do 1,000.000 Dta . . 200 nad 1,000.000 Dta....................• . 400 b) prizivni odgovori ........................... 1 5 c) revizije, revizijski -rekurzi v civilnih sporih o predmetih v vrednosti: d) revizijski -odgovori •.................... 176 50 do 5000 'Dta ..................... . . . nad' 5000 -Din do 10.000 Din ta o neo- 100 cenljivih predmetih ..... 200 nad1 10.000 Dta 'do 100.000 -Din . • . 400 nad 100.000 -Dta -do 1,000.000 Din • . 800 nad 1,000.000 Dta............................. 1 5 5-) Zapisniki: nav-eldene vloge, kakor te vloge, b) razpravni zapisniki, dalje zapisniki o sprejemanju- dokazov, -o zavarovanju dokazov izven pravde in vsi drugi zapisniki so- prosti' takse. 6.) Priloge ne glede na števiilO ta velikost pol, m vsako ......................... 2 2 Pripomba: Za v nepotrjenem prepisu priložene priloge, prepisane na enem ali več lifetih, se pobira taksa 2 Dta po- števila prepi- Hava r. Stalna prisl. sianih originalov (itair. polst. 2-, prip. 1-, in '-lllsla',l,il Dln čl- 34. pravilnika, točka 2.). 7. Duplikati (triplikati itd.) sodnih izdatkov kakor potrjeni ali operjeni prepisi listin po tar. post. 42. ih 43. (prip. 6., tar. post. 43-). 8. ) Prepisi, ki jih sodišče napravi strankam, od polovične pole po številu polovičnih pol tevirnikla ........................... 42 10 P ripomb a: Ge te vrši prepis privatna oseba, se pobira od polovične pole po tar. post. 42-po 2 Din. Za potrditev ali overitev listin se pobira taksa po tar post- 43. 9. ) Sodlne odločbe (razsodila, sodbe, sklepi) vseh stopinj in sodne poravnave, sklenjene v telkiu civilne pravde glede na (gornjo točko 3.) . ........................ 0 0 P ripomba: Za plačilna povelja na podlagi opomi-njevalnih prošenji in za sodne poravnave, sklenjene po' § 433. c. pr. r. in v kazenskem postopanja o zasebnopravnih zahtevah se pobirajo dosedlanje pristojbine po ter. post- 6 C (plačilna povelja) in 8 (poravnave) ces. nar. z dlne 15. septembra 1915., dtrž. z. št. 279. v zvezi s čl. 15- zakona o taksah ih pristojbinah z dne 27. junija 1921., Ur. 1. št. 259- II. Izvršilno postopanje. 1.) Predlogi na- izvršbo v izterjanje denarnih terjatev ali v dosego dejainj ali o-pustov na podlagi kateregakoli izvršilnega na-sltoiVa: a) z izvršilnimi sredstvi, s katerih opra- va je združena vknjižba ali pred -znatniba stvarnih pravic v zemljiški knjigi ali pa le vknjižba lastninske pravice (§ 350. izv, r.) ne glede na število vi enem predtogu kuimiuliatfvno predlaganih izvršilnih sredstev te vrste 80 5 b) z izvršilnimi sredstvi, s katerih opravo je združena vknjižba ali predznatnfoa stvarnih pravic v .zemljiški knjigi (iz-vzemši vknjižbe lastninske pravice po § 350. Slzv. r.) za vsako- predlagano izvršilno -sredstvo te vrste, in po številu sodišč -od vrednosti z obrestmi, vštetimi -db dne vložitve predloga: do 500 Din ................................138 10 nad 500 Din na v-saki-h 100 Dih še po . . 1 če -se izdlajo več nego tri odločbe (sklepi). se plača za vsa-ko odločbo- (sklep) še po 5 P r i p o mb e : V primerih kumulacije predlogov pod a) hi b) -se pobirata pod a) In b) navedeni taksi. Kb): V tej takisl je obsežena tudi vknjiž-nina. Za Odločbe (sklepe), omenjene v drugem odlstavku; ter. post. 138., se ne smatrajo izdatki (izvodi) te odločbe-2.) P-redloigina izvršbo v zavarovanje dte-nar-inlilh terjatev- ali -na dbvolitev začasnih odredb za vsako predlagano -vrsto zavaro- Nova tar. Stalna prist. vonja in po številu sodišč od' -vrednosti (“la,ka Dln z obrestim i, vštetimi db dne vložitve predloga kakbr pod 1 b). Priporni be: Od predlogov, vsled katerih preide v zavarovanih dovoljena Izvršba v izvršbo v izterjanje, se pobira taksa iz tar. post. I-(5 Din). Taksa iz -tar. post. 146. -ne pride v poštev. 3.) Predlogi za utesnitev, razveljavljenje izvršilnih dejanj, ki so bita dovoljena za izvršbo v- zavarovanje ali kot začasne odredbe za visako vrsto zavarovanja: a) če se ne tedado odločbe (sklepi) o- tem ali se pri sodišču o- tem -ne posluje madlaljb ................................ 139 20 b) če -se izdOdb odločbe ali pismeni nalogi 50 4.) -Predlogi za ustavie-v, utesnitev- izvršbe, dovoljene v izterjanje -dbnarnih terjatev ali v dosego dejanj ali opustev: a) gledb izvršilnih sredstev pod 1. a) -navedene vr-ste ......... 1 3 b) gledle izvršilnih -sredstev -pod 1. b) navedene vršite kakor pod 3. a) in 3. b). Pripomba: Taksa te tar. post. 192. ne pride v poštev. 5. ) Rratvna sredstva (rekuirzi) kakor v cavil- nopravdne-m postopanju po tar. post. 167., točkah 1.) do 5.). 6. ) Druge vloge v, Izvršilnem postopanju ka- kor vloge vobče po tar. post. 1- 7. ) Odločbe, sklepi vseh stopinj........... 0 0 8. ) Rubežnli in cenilni -zapisnik od pole . . 79 5 9. Zapisniki o z dražbo opravljenih prodajah ali -oddajah v zalkup: a) za zapisnik od' pole ....... 31 5 -b) tat izvršilna taksa iz izkupička • . 3% c) za pralvnt poseli, in sicer: aa) za prodajo- premičnin te iz-kupička 2% bb) za prodajo nepremičnin od .prometne vrednosti, če je -vlečja od te- k-upička .................................... 6% cc)za oiddlajo v zakup -o!d vrednosti, dosežene na dlražbi ...... 2% Pr ipom b a: -Razpravni in drugi -zapisniki so takse prosti, v kolikor pa nadomeščajo vloge, se pobira od njih za doti-čn-e vloge predpisana- taksa. 10.) Razglas dražbene-ga -oklica s prltrdbo na občinski! de-ski ali -na drug v k,raju običajen način- (§ 71., točka 2., izvršilnega -reda): a) v ikra-jih z več nego 5000 prebivalci . • b) v krajih 'db 5000 prebivalcev . . . III. Nesporno postopanje. A. Splošne določbe, v kolikor ne pridejo v poštev druge. 1.) Vloge v-obč-e, opozoritve, prošnje, predlogi, zahteve, pismene ali protokolarne, ne glede na- število in -velikost -pol . . • No/a tar. Stalna prist. Pripomba: pBItoka Dln Proste rte tafcse so vlage: a) v varstvenih in skrbstvenih stvareh, o katerih mora sodišče po § 2. iziap. ipaJt. uradoma postopati, in b) zaradi poprav slučajnih pogreškov v odločbah, če so zahteve utemeljene (čl. 6. št. 11 italkls. zalk.). V varstvenih In skrbstvenih stvareh veljajo glede podelitve pravice revnih dosedanji predipisi. 2. ) Zapisniki, priloge, duplikati, prepisi, po- trditve in overitve listin, pooblastitve, odpovedi pooblastila, razglasi, kakor v ci-vlinlolpria|vidnem, oziroma izvršil nem postopanju. 3. ) Za vsako Odobrilo, dlopuistflio ali potrdilo v zrnislu pripombe št. 3 k tar. post. 5. • . 20 4. ) Pravna srodfeltva, rekurzi, ugovori, pis- mena ali protokolarna ....... 176 a) na) izborna sodišča prve ali druge Stopnje..................... 50 b) na stol scdrriorioe ...................... 100 B. Konkurzno In poravnalno postopanje. 1. ) Vloge upravnika komlkuirene mase iln od- bora upnikov so proste takse, če v skladu mi gotovega 'denarja (čil. 5-, št. 7 taks- zalk.). 2. ) 'Predlog na otvoritev kiankurza ali če se otvori konkurz uradoma ............... 143 200 za več oseb................... 250 3, ) ZapdsnJilđ: za izvršitev Vsakega popisa od' pole............................. • 79 5 4. ) Uradba potrdila sodišča ....... 3,4 20 Pripomba: Uradlna potrdila upravniku konkurenc mase in odboru upnikov So prosta takse, če v skladu ni gotovega denarja (čl. 5-, št- 7 taks. zak.). 5.) Poprečna prisltojbta po postavki 15. tarife O' isodlnih pristojbinah priložene ukazu z dne 15. septembra 1915., št. 279 d1, z. kakor db sedaj in sicer: a) za konkurzna postopanja, alko se kon- ča konkurz s prisilno poravnavo . . i % b) za poravnalno postopanje, ako sodišče potrdi poravnavo ...... 'A % Zapuščinske stvari. 1. ) Za hranjene oporoke pri sodišču poleg takse za prošnjo po tar. post. 1- . . . • 147 100 2. ) Za sestavo ali priznanje oporoke ali kodi- cila pred sodbiikoni poleg takse po tar. post. 1. .............................148 a) na sodišču ........................• . 100 b) izven sodišča ........................ 200 3. ) Za zahtevo, dlai se oporoka otvori ali raz- glasi, ali čc se oporoka otvOri ali razglasi uradbma .............................. 149 50 4.) Povprečne pristojbine po postavkah 25. db- 28. tarife o sodnih pristojbinah, priložene ukazu z idlnc 15. septembra 1915., št. 279 d. z- kakor v dO sedaj povišanih zneskih. Nova tar. Stalni prlit. Pripomba: po!larta Din DedŠčiue v prvem kolenu krvnega sorodstva, če ne presega njih vrednost pol milijona dinarjev, in dedščine, legati, dairila in pravlioe uživianjla, namenjene obči koristi, So takse proste (čl. 6., št- 5 taks. zak.). D. Vpisi v zemljiško knjigo. 1-) Vloge za vpis v 'jlavhe knjige na nepremičnih stvareh in njim zenačenih pravicah z vknjižbo ai predznambo za vsako vrsto zavarovanja ih za vsako sodišče odi vredluosti z obrestmi, vštetimi db dne zahteve, ne glede na število iz-dlatkov Sklepa............................• . a) do 500 Dih • ........................... b) prelko tega zneska za vsakih 100 Din . P r i p 01 m b a1: aa) V tej taksi je obsežena vknjižnina-ibb) Pri vknjižbi lastninske praivice se iplača le talksa poštar, post. 1. cc) Za razširjenje zavarovanja1 se plača nova taksa, pri tem se zneski pod 50 Din ne vpoštovajo, ivsofe nad tem zneskom se smatrajo za cele stotine, dd) če se izdladb več nego tri odločbe (sklepi), se plača za vsako odločbo (sklep) še po............................ 2. ) Vloge za vsak izbris ali znižbo zavaro- vanj za vsako vrsto zavarovanja: . . • a) če se ne izdafdo odločbe sklepi . • b) če se take ali pismeni nalogi izdadb . 3. ) Vloge za vsak vpis ali Izbris zaznambe ali poOčiftbe............................... 4. Vloge za opravičbo predlznaimbe .... E. Vpisi v trgovinske in zadružne registre, ki jih vodijo sodišča. 1. ) Za sodbo protokoliiranje firme ali izpre- membe firme poleg 'takse za prošnjo po tar. ipost. 1., in sicer:................... a) delniških, bančnih, kreditnih, hranil-tničnih in volbče 'denarnih, trgovskih, ih-idusltrijslkih, kamandlnlih na akcije . . b) zadrug in hrainiilinlic po regulativu, ko- likor niso oproščene s posebnim zakonom ................................... Za sodbi razglas odbrenih izprememb -v pravilih 'ter idružb In zadrug se plačuje cina petina te takse, kolikor niso oproščene s posebnim zakonom. 2. ) Za sodbo protokioliramje inedelniških pod- jetij poleg talkse za prošnjo po tar. post. 1.: ............................... a) bančnih . • • .......................... b) menjalniških............................ c) zaistavljalnišklh ...................... Če se taka podjetja1 ne potrjujejo’ pod osebnim ali dlrugim imenom, nego pod imeni, ki se maivadbo dajb 'delniškim dtužbam, je plačati petkratno takso te postavke- 138 139 153 10 1 20 50 5 5 3000 20 145 4000 3000 5000 Kova tar. Stilna priit. 3. ) Za sadimo protokoliranje trgovske ali todu- posta,ka Dln istMjske fiinme, poleg takse za prošnjo po tar. posit- 1-:..................... 156 a) v Ljubljani itn Mariboru . . . . • 500 b) v drugih mestih .................. 300 c) v trgih in vaseh ...................... 150 Pripomba k postavkam 1. do 3.: če se zahiteva z etmo prošnjo prdtokoli-ratnje firme za več raznovrstnih podjetij, o-menijenih v tar. post. 153. a), 154. to 156., alt toprememba fiinme za več raznovrstnih pod-jcitilj, omenjenih v tar- posit. 153. a), >se pikiča ddtičma taksa za vsako podjetje posebej. 4. ) Za sodno pratdkoliramjb poleg takise po tar- post. L: .........................155 a) kOtaiisiananskeiga ali agentur skega izvoznega padli at ja ............................ 1000 'b) komiisibnarskega ali agentur skega u- vozncga -podjetja.................. 1500 c) kamllsianairSkega ali agentumega izvoznega to uvoznega podjetja . . • 2000 č) posredniškega (semizataega) podjetja . 100 d1) carinskega posredništva ..... 2000 Pripornih a 1.: Za protokoliranje imešanih podjetij, ko-misioinskega in agemitumega izvoznega, komlisionarskega in agentumega uvoznega, komilsiibnanškega agentumega izvoznega to uvoznega se plačuje dvojina taksa, predpisana pod a) dO c) te postavke. Pripomba 2.: V tački č) ite postavke so mišljeni posredniki na tržiščih pri nakupovanju poljedelskih proizvodov. Vsi drugi posredniki plačujejo takso po točki1 c) te postavke. 5.) Za prijavo to protokoliranje trgovske firme po ženi, če je mož v konkurzu, ali če je bil v fconkuirzu, pa svojih upnikov ni plačal, poleg takse po tar. post. 1. . . 158 5000 6) Za prijavo in protokoliranje izpreoiembe firme vlseh neiddlniških podjetij polovica taks, določenih v sprednjih tarifnih postavkah za prijave in protokoliranje po-e dim ill firm in poleg tega taksa po tar. post. 1......................................160 7. ) Za prijavo in protokdliiranje podružnic vseli podjetij ista taksa kakor za prijavo in protokoliranje glavnega podjetja in taksa po tar. post. 1.................... 8. ) Za prijavo o prestamku podjetja poleg „ 20 takse poi tor. post- 1................... 9. ) Za prijavo to protokoliranje .pooblastila, prokure, poslovodstva, za protokoliranje članov upravnega in nadzorstvenega odbora, likvidacijskega odbora (likvidatorjev) to članov kOmandiitne družbe, kakor za njih izpremeimbo ali izbris, 'Od vsake ,g3 gg osčbe pdleg takse po tar. post. 1- - - • Piri zadrugah to hranilnicah po> regula-tivii, kolikor niso s posebnih! zakonom oproščene plačilni....................... 5 10. ) Za iprijaVlo to vpis imoVtoskih pravic, po- dleiljento trgovčevi zakonski ženi z ženitno pogodbo taksa po- tar. post.............. * 6 Nova tar. Stalna prist. F- Druga opravila v nespornem postopanju. ptl,a,ka Dln 1. ) Zemljiškoknjižni izpiski in depozitni iz- piski kakor prepisi pod A. 2.). 2. ) Sodne cenitve '(prostovoljne) to poizvedba odškodnine v raizlteitilnih primerih kakor dto' sedat1: a) cenitve od ugotovljene vrednosti . . V*%> b) poizvedba odškodnine v inaizlastifaih primerih od ugotovljene odškodnine . V2V0 3. ) Dražbe, prostovoljne in oddaje v zakup 81 a) za zapisnik o dražbi od pole . . • 5 ■b) foot izvršilna taksa iz izkupička . . 3% c) za pravni iposel: aa) za prodajo premičnin Od1 izkupička 2% bb) za prodhjo nepremičnin od prometne vrednosti, če je večja od izkupička ................................. 6% cc) za oddajo v zakup od vrednosti, idoisežene na licitaciji..................... 2% 4-) Sodne poravnave, kakor do sedaj . . 1/2°/0 5. ) Za prevajanje in overovljemje aktov in listin po državnem dblastvu in zapriseženem tolmaču poleg takse po tar. post. L: a) za prevod iz evropskih jezikov v naš službeni jezik dO 100 ‘besed originala . 44 20 in za vsako nadaljnjo besedo še . • 0'20 b) za vse druge provddO do 100 besed originala .............................. 4q za vsako nadaljnjo besedo še . • • (MO 6. ) Za primerjanje to .overovljemje tujih pre- vodov po državnih olblastvih in zapriseženem tolmaču polovica takse ilz tar. post. 44. .......................45 7. ) Vloge s prošnjo: a) za proglasitev medolleitne osebe za polnoletno .............................155 500 b) ida se kdo proglasi: aa) za pogrelšamega ali umrlega . . 136 50 Ibb) za umiobollnega ali zapravljivca . 100 Pr i poiimba: Za pogrešane e izza vojne 1914. do 1918. ali med1 to vojno umirle se plačuje četrtina takse iz tor- post. 136. 8. Za prošnjo, 'da se raztrgana ali izgubi jena listina zamenja za novo ali proglasi za ineveUjavnia odi vrednosti do 1000 Din . . ‘4/ /u inaldalje Od vsakih 100 Din še ... . 6 bU če llistinli ini ddldčema količina vrednosti . 50 9. ) Za protest menice a! drugih listin zaradi nepravočasnega preUema ali plačila poleg takse po tor. pošt- 1-...................• J r a) do všteVših 500 Din...................... ^ b) preko 500 Din db vštevših 1000 Dto . c) preko 1000 Dto . ....................... /u Pr i pom ba : Ce se sesltavi protest v več izvodih, se pObeire za ostale polovica te takse. 10-) Za vsako potrdilo na listini o posiin-oviitvi poleg takse po tar- post 1.................151 50 11.) Za potrditev Milne o pozakohitvi pdleg takse po tiar. post. 1................ 152 20 12-) Za odločbe o ugotovitvi zahteve do preživljanja, dote ai bale po vrednosti prisojenega v do sedlaj povišanih zneskih: od 80 db 250 Dto......................• • J od 250 do 500 Dto.......................... 10 nad 500 Dto od vrednosti prisojenega . ■ 3 /„ Novi tar. Stalna priit. IV. Kazensko postopanje. ’os,arta Dln Vloge: A. Za predloge zasebnega obtbžitelja., da se uvede kazensko postopanji zaradi pre-greškov ali presitbpkloiv Se plačuje taksa, k'alklar iln -vi koliko je določena v sledečem: a) za papir, naloge, odločbe in razsodbe se plačuje kbit taksa pri hudbdtelstviih in pregreškiih, ki se preiskujejo in so-'dijbi uradoma po odmer jeni zaporni kazni ........................................ 193 50-500 b) za papir, naloge, odlbčbe in razsodbe o pregrenkih, ki se preiskujejo in sodijo na privatno tožbo, plača: oibitožitelj v naprej.................................. c) za preiskalvd 'vsakega prestopka se plačuje itaklsa po številu prestopkov in ne krivcev: 1. ) na privatno tožbo v naprej . . . 2. ) uradlnio po sbdbi . .............. č) zia zahtevb vnovičnega sojenja se plačuje taksa v naprej ih na prošnji: 1. ) če se odtoči o njej brez prehodne preiskave . . ...................... 2. ) če se predi odločbo izvrši preiskava d) za prošnje, da bi ise izpustili obdolženec, ki je v zaporu, .proti jamstvu na svobodo, se plačuje: 1. ) pri preiskovalnih oblasitvih (preis- kovalni in poiilzveidbvalhi sodniki) . 2. ) pri sodiščih (svetOvalstvena zbor- nica], zborno sodišče) za pregireške 3-) pri sodiščih (svetovalstvena zbornica, zborno sodišče) za hudodelstva ................................ e) za zahtevo, da bi se izločil preisko-valni ali vsak driig sodnik v kazenskem postopanju po ....... 194 50 82 20 82 20 195 50 195 100 197 50 197 10.) 197 300 198 50 B- f) Nova tar. Stalna prisl za poizvedbe in obsodbe o zaščiti pa- ”“la,ka D,n tentov, vzorcev, modelov, tvomiških in trgovskih žigov po obsodbi • . . 200 60 Ničnostne in dlruge pritožbe in vzklici zoper razsodbe: 1. ) ničnostne pritožbe zaradi hudodelstev in pregreškoiv ........................196 i 00 2. ) za same vzkldče zoper razsodbe zbor- nih sodišč ...........................196 50 3. ) Za vise ostale prilgOvbre in pritožbe zoper sodbe in odločbe .glede kaznivih dejanj razen pritožb zoper odlbčbe preiskovalnih oblastev gtedle hudodelstev in preigrcšikov (tar. post. 88.), če gredbi a) na apelacijskb (višje dežel.) sodišče 196 50 b) na kasacijslko sodišče (sttol sedmerice) ........................... . . 196 100 4.) za pritožbe zoper odločbe preiskovalnih oblastev (preiskovalni in poizvedovalni -sodniki pri zbornih in okrajnih sodiščih) glede pregreškov in hudodelstev! ..................................... 88 60 5- ) vzklici zoper razsodbe in pritožbe zo- per sklepe okrajnih sodišč .... 83 20 6- ) za vse pritožbe v stvareh pod točko f) 201 60 C. Druge vloge: strank, ki niso zgoraj navedene, n. pr. ugovori zopcir kazenske naloge, zamudne razsodbe ih obtožnice, prošnje za priznanje odškodnine za preiskovalni zapor ali neopravičeno obsodbo itd' . 1 5 Zapisniki: a) zapisniki, ki nadomeščajo vloge, kakor vloge po številu predlagateljev; b) zapisniki o razpravah ...... O 0 Priloge vlog in zapisnikov ................... 2 2 Razsodbe zgoraj pod A-, a), b), c) in f) . . 0 O Foternice za obdolžencem in za tiskainjte u-raidlnih razglasov v uradnih listih po db-gnani stvari................................ 332 5 Kdor še ni organiziran, naj se nemudoma vpiše v najbližjo organizacijo svojega okoliša. Organizacije za odvetniško in notarsko urad-ništvo po Sloveniji poslujejo tačas te-le: 1. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru (predsednik Dragotin Gilčvert, Aleksandrova cesta št. 16). 2. Skupina društva odvetniških in notarskih uradnikov v Ptuju. (Prijave sprejema blagajnik tov. Selma j er, pisarna Dr. Gosaka.) 3. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju (predsednik Lovro Čremožnik, pisarna Dr. Karlovška.) 4. Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani. (Priglasiti se je za strokovno skupino odvetniških in notarskih uradnikov pri tajniku tov. V. A. Urbančič, Ljubljana, Gradišče št. 17/1.) 1 S =E5 m. m iir Izdaja in zalaga: Društvo odvetniških in notarsklh|uradnlkov v Mariboru. / Tisk Mariborske tiskarne d. d. / Odgov. urednik FRANJO MOŠKON