Štev. 11.
V Ljubljani, v soboto, dne 14. januarja 1905.
Leto xxxm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K26'— za pol leta
za {(trt leta z« en mesec
13--6-50 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-—
za pol leta
P
za četrt leta „ „ S'— za «n mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne 5tev. 10 h.
10-
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
...
13 h 11 „
za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah 2 (vhod ?ez
- dvoriJJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (Jrcdnlikega telefona 5tev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naroinino, Inserate In
reklamacije. UpravniJkega telefona Stev. 188.
Relilamni statisti dile-tantskih predstav!
Kdo bi dvomil, da ima sedaj na Kranjskem vladajoči zistem svoje kulturne cilje? Kdo ne bi verjel, da je navdušenost za znanost, za izobrazb*, za vse, kar služi omiki, svobeJi in napredku, pognala svojo kal v zakonitih predstaviteljih naših kulturnih, zlasti šolskih ustanov? Kdor tega ni vedel, evo mu dokaza!
Nekaj mladih ljudi, katerim ničesa ne zamerimo, ker doslej samo to predavaj«, kar so drugod pobrali, je ustanovilo društvo „Akademijo". Njihov načrt je bil takoj jasen — namreč od drugod posnet: Da s pemočje darvinističnih načel podr6 pri nas katolicizem in ustvarijo narod, kateri bi živel na popolnoma »prirodeslovni podlagi, brez metafizike". Ti ljudje so večinoma dijaki, ki zares vzameje tisto votlo filozofijo brez logike in doslednosti, neprebavno zmes nepopolne empirije in fantastičnega metafi-zikovanja čisto subjektivne vrste, s katerim slepari vednestni šarlatan Haeckel.
Oficielni predstojniki liberalne stranke so se ce!6 tem mladeničem zdeli preneumni. V »Narod" sicer pišejo — kajti Zgodila bi se krivica temu glasilu „intiligence", ako ne bi baš najbolj neumne stvari v njem izhajale — v „Narod" pišejo, a zabavljaj« čezenj kakor čevljarski vajenec v nedelj« popoldne čez šusterkubo — kater« pa vkljub temu kadi do zadnjega ostanka.
Videli so ti ljudje, da liberalizem po Tavčarju, Malovrhu, Heinu, Schwegelnu in podobnih politikih leze nazaj, namestu naprej — in zato so sklenili, da mu pomorejo z novimi bergljami na noge, ter so začeli rodoljubje nadomestovati z interna cionalo, versko nedoslednost s popolnim ateizmom.
Njih glavno glasilo so socialdemo-kraški »Novi zapiski", katerih glavna urednika sta odvetniški koncipient Dermota in realčni suplent dr. Lončar. Ta »socialna revija", kakor se imenuje vkljub svoji omejenosti, je v svoji zadnji številki napadla »Družbo sv. Mohorja". Ako bi njena dela
kritizirala, bi bilo prav — saj kritike potrebuje vsakdo, tudi „Družba sv. Mohorja", — a ti »akademiki" so se izrazili kar radikalno proti namenu te družbe. Izjavili so : ;
..Mohorjevo družbo kot slovenskemu napredku in svobodi škodljivo pobijamo, naravnost in odkrito izjavljajoč, da smatramo vsakega Slovenca, ki to družbo podpira, za r e a k ci o n a r j a".
Gromko se slišijo te besede. 84.598 Slovencev je obsojenih, da so reakcionarni, kar pomeni dandanes veliko večjo nesrečo za dotičnika, kakor če je bil kdo v »temnem" srednjem veku proglašen za heretika. Inkvizicija je sploh sedaj bolj v modi, kakor v najtemnejših dneh prošlih časov. Na Francoskem vodi framasonska loža tajne zapisnike o mišljenju vsakega človeka, in ti se dajo vladi, da vsakega, ki je količkaj »reakcionaren", takoj pritisne ob steno. Tako je zdaj pri nas. Samo toliko so na Slovenskem na boljem, da imajo v rokah že tiskan imenik vseh »reakcionarcev", katere je treba zatreti. Ko koledar družbe sv. Mohorja odpro, pa vedo, koga je treba časnikarsko giljotinirati. Vkljub vsem političnim naporom še nimajo v rokah prave železne sekire, ampakmahajo doslej po nas samo s papirnatimi meči.
O ^družbi sv. Mohorja" prav i j* »Naši zapiski", da je to »književni tip k r e t i n i z ma". Kretin je pohabljena reva, prismojena na umu in telesno nerazvita. Po slovensk« se ji pravi bebec. Za bebce so proglasili ti mladostni potomci opic 84.598 Slovencev s tako lahkoto, kakor spozna mešetar smrkavega konja. Seveda s« vse njene knjige za nič. Da s« »Zgodbe svetega pisma" docela nepotrebne in 20. stoletju neprimerne, sta dognala že »Slovan* in »Zvon", dasi »Zvenov" urednik, dr. Zbašnik, ne za-metuje honorarjev od Mohoijeve družbe. A »Novi zapiski" celo odločno pobijaj« An-drejkove »Slovenske fante". O njih pravijo: »Da jih nikoli ne bi bil spisal! Njegov namen je očiten, navduševati pobožne Slovence za militarizem!« Kratkomalo: Družba sv. Mohorja se mora pobijati, ker je »docela klerikalna ustanova", in zlasti razlaga »Zgodb" je — »nemoralna". Že Aškerc je
v svojem »Trubarju" obsodil evangelje, da se zanič, a ti mladi berdavsi pravijo, da so jih »proglasili za bezje besedo neizobraženi menihi, azijski patriarhi in enaki dostojanstveniki".
Na podlagi tega se kot namen »Akademije" proglaša: »Zrevolucioni-rajmo duhove!" To so lastne besede teh akademikov." V Ljubljani je nastopil neki dijak, kateri je že »akademik", dasi še koprneče pričakuje prvih brčic, in je začel svojo iz nemške knjige prikrojeno modrost predavati za 1 K, za dijake po 30 h. Tak fant seveda vse vč, tudi postanek in konec sveta sta mu tako jasna, kakor bi ju bil videl v »Mednarodni paronami" fotografirana ed očividcev. Pokazal je pri tem go-rostasno diletantsko omejenost in enostra-nost, preračunjeno za lahkomišljeno in lahkoverno občinstvo, med katerim je bilo 13 dam, nadpolovico »Prosvetašev", »Slovenjanov" in „0mladičev\ Ta sanjač veruje v goli slučaj, zagovarja možnost praploditve in trdi razvoj človeka iz opice; iz nemškega vira skrpucano potvaro prodaja kot znanstveno resnico v slabi obliki, brez zveze in seveda tudi brez dokaza! Da ima ta „mon-strum ignorantiae" Virchovva za podkupljivo ničlo, je umevno!
Proslavjal je tisto bitje, ki se je »razvilo pred pol milijona let v človeka". Nato je razvijal Kant-Laplacovo teorijo. V vprašanja, odkod »kaotična zmes* in sile, se ni spuščal, ampak brez najmanjšega dokaza trdil, da obst«ji snov iz »večnosti v večnost" in da se je »vesoljstvo sam6 vsled privlačnih sil moralo razviti v veličastno harmonijo". Končno je s Kantom patetično vzkliknil: »Dajte mi snovi in sile in — u s t v a-r i m vam nove svetove!" — Ni bilo nikogar, ki bi mu dal snovi in sile, in zato ni mogel ničesar ustvariti.
Še veliko slabše je bilo drugo predavanje, v katerem je resnico zavijal in naravnost lagal. Ko so »selnčni žarki pretrgali oblake in posijali na zemljo, tedaj se je na dnu morja, samo od sebe porodilo življenje iz mrtve snovi." Samo od sebe! »Zakaj bi to ne bilo mogoče? Saj sestoje
živa bitja iz^iste snovi kakor mrtva fsaj'še sedaj rastline na;poljrpoganjajo izjj mrtve snovi:|iz kamena (?) in prsti. »Čujte kmetje! Postanek življenja iz mrtve snovi jej po-stulat moderne vede!" je trdil, ne vedč, da s tem globoko ponižuje vedo, kater« hoče povzdigovati. Trdil je zapored sledeče nesmisli: Kako so se razvila živa bitja? »Iz istih snovi, kakor neživa. Iz trigloditov so se razvile ribe, katerim je v morju kmalu postalo »pretesno" ter so prišle na suho, kjer so se silno razmnožile ter razvile v vretenčarje. Tem je zopet postalo pretesno ter so se vrnili v morje. V mezozoični dobi nahajamo zaurije in kuščarje". Tudi ti so se jako namnožili; postalo jim je pretesno, »začeli so mahati z udi in postali so — ptiči." Kako jasno je to!
»Najtežje je bilo dognati razvoj človeka iz živali. Te ovire je odstranila iznajdba Dubiosova, ki je našel na Javi 1. 1891, lobanjo (?)," ki ni bila ne opičja, ne človeška, ampak ravno sredi med obema. To je bil — Pithecanthropus ereetus", v resnici se je pa našlo le teme, iz katerega se ne da, kakor pravi Virchow, sklepati na obliko spodnjega dela glave. Velika večina naravoslovcev je proti temu, kar P. Grošelj seveda ne ve, ker ni v tistih bukvicah, iz katerih je prestavil svoje predavanje. Pithe-cantropus, je vzel gorjačo in z njo prepodil svoje sovražnike, in stem je bil storjen prvi korak do — človeka.
Kot »vesel trenutek" za človeštvo je pozdravljal tisti hip, ko je ena opica udarila drugo po glavi, da se ji je naredil v možganih tisti predal, v katerem so zasledili učenjaki h la Heckel - človeški razum!
Ako kak dijak pride na dan s takimi banalnostmi, katere so že pred desetletji zavrgli resni znanstveniki, mu tega posebno ne zamerimo, kajti kar je bral, to govori. Če bo kaj drugega bral, bo pa drugače govoril.
A stvar ima še drugo lice. Za reklamo so prišli taka predavanja osebno počastit sledeči gg.: dež. šolski nadzornik Hubad, c. kr. vladni svetnik Kal te-
LISTEK.
Tankoslava.
Njen brat jo imenuje »gos".
Ne vem, kako more sicer pameten in trezno misleč Evropejec tako neusmiljen« žaliti klasično zaslužnega in zaeno okusnega ptiča, ki je rešil zaspanim Rimljanom kapi-tol in si priboril prešlavn« mesto v zgodovini. Gospodična Tankoslava je namreč, kakor »znanja že njeno ime, tako tanka in moderno suha, da bi lahko brez vsake nevarnosti hodila dražit najbolj zagrizene afri-čanske kanibale; ne marali bi je niti kuhane niti pečene, niti v žolici ali hladetini, niti v papriciranem gulašu s polento. Zgodovinska slava še ni omadeževala njenega imena; gospodična Tankoslava dozdaj še ni predsedovala ali vsaj prisostvovala nobeni seji kakega ženskega društ/a in ni skovala še kakega govora o ženski emancipaciji in nikdar ji ni prišlo na misel, da bi napenjala svoje možgančke in sijajno dokazala vele-pomembno novo resnico, da je nosila gospa Eva v raju hlače, gospod Adam pa žensko krilo.
N|en oča, star trgovec, j« imenujejo »princezinjo himalajsko".
Videl sem v svojem življenju že dober ducat princezinj, pa mi ni bila nobena tako všeč, da bi bil pobegnil z njo, kakor delajo to v novejši dobi »štruftarji", lajtnanti in cigani. Ako imenujejo t«rej oča Ješprenček svojo hčerko princezinjo, si mora razumen človek takoj misliti, da tiči v tem vzdevku precej bridkebe, ki jo umejo prebrisani možakar s stalnim krasilnim pridevkom »himalajska" primerno stopnjevati v jedek sarkazem. Primerno, pravim, ker nosi gospodična Tankoslava proti domačim sv«j bla-gorodni nos tak« visoko, kakor bi hotela vsak čas zleteti na najvišii vrh Himalaje.
Njena mati, gospa Ješprenčkeva, jo imenujejo »opico" Ta častni naslov pa izgovarjajo bolj po domače, ker ne marajo biti Slovenka ampak samo »poštena Kranjica"; in tako pravijo svoji hčerki »naša afna" ali pa kar kratko „afna". Tukaj zopet vidim«, da imajo ženske zmeraj prav O da niso veleučeni gospod Darwin nikdar ničesar zvedeli o tem! Stavit grem najlepše kurje oko svojega najboljšega prijatelja, da bi bili pili z gospo Ješprenčkovo neutegoma bratovščino in od veselja plesali čardaš!
Kadar gospodična Tankoslava zjutraj vstančka, je že ura osem ali pa še več. Še stoji v copatah, še ni počesana, obleka visi na njej kakor na stojalu, in že se gre gledat v ogledalo. Na nizkem čelu, ki mora biti za njim pamet vedno v hudih škripcih, se ji je bil naredil pred nekoliko dnevi nemaren mozoljček. Le težko ga je bila odpravila, za njim je ostal rdečkast madež. — To noč je izginila tudi ta pega. Gospodična se zadovoljno nasmeha va sama sebi v ogle-dalce, se prikloni in še natančneje ogleduje svoj bledi obraz. Kar tukaj vidi, je res nekaj posebnega. Njena usta so široka oči pa drobne. Čelo je nizko in ozko, čeljusti pa so d«lge in mečne Nos je premajhen, kakor vobče pri ljudeh, od katerih je težk« pričakovati, da kdaj izumejo dober zrakoplov; spodnja ustnica pa je predebela. Lasje, temnokostanjeve barve, so precej dolgi; ko bi le ne bili ob sencih tako neokusno se-sukani v tri podolgaste kodre, podobne glistam, ki imajo kroničen krč.
Gospodična Tankoslava si ogleda še svoje plombirane zobe in si za slovo pokaže svoj dolgi jezik, potem pa odhiti v kuhinjo.
Tu si nalije sama kave in mleka z naj-
boljšo smetano. Če ostane kaj drugim, ki še niso zajtrkovali, za to se ne briga prav nič. Po prvi skledici si nalije še drugo in cmaka kakor pujs. Tako naj bi videli njeni obču-dovavci!
Po zajtrku se gre v svojo sobo umivat, frizirat in zobe snažit, obleče tudi lepše obleko. In zepet čepi pred ogledalom in poizkuša prav prav sladak nasmeh. Ko se tako prijazno reži sama sebi in si popravlja žgane kedre, pazi previdno, da ne presliši nobenega koraka skozi polodprte okn«. Kadar gre kdo mimo, skoči koketna šega takoj k oknu in prezentira svoj naštudirani nasmeh. Za vsakega je drugačen. Preprostim znancem edpre usta do podočnikov, neeženjenim uradnikom in trgovcem do kočnikov. Če bi pa prišel mimo oficirček, bi zazijala gospodična Tankoslava do zadnjega zoba. Tako so jo torej mati po pravici imenovali opico, ker se zna izborno spakovati.
Zraven kuhinje je majhna soba, kjer je vse navlečeno vsakovrstne šare. Tukaj sem se kaj rada skrije Tankoslava za cele ure. Iz kuhinje lahko sliši marsikaj zanimivega z ust deklet in hlapcev. Sicer pa ima s sabo vedno kakšen daljši roman, ki je v njem vse polno goljufij, pregreh, ubejev, umorov
egger, gimnazijski ravnate! Senekovič, ravnatelj c. kr. strokovne šole Šubic, župan Hribar itd.
In te gospode si moramo ogledati!
Koliko je bilo v Ljubljani že stvarnih predavanj od strokovnjakov, pri katerih nismo videli teh ljudi ! Zdaj pa kar naenkrat začutijo v sebi veliko žejo po znanosti. Treba je bilo dijake privabiti, treba je bilo darvinističnim teorijam dati sijaj v očeh mladih, neizkušenih ljudi, in zato je prišlo vse, kar služi sedanjemu Heinovemu zistemu.
Kako pride zraven Senekovič? Ko je predavatelj izpušeal smešne opazke o katoliški cerkvi, tedaj se Senekovič ni spomnil, da bi bil dijaka zavrnil, kakor gre. In ravnatelj Šubic, ki je odbornik društva z a krščansko umetnost, kako on zdru • žuje te ideje v svoji glavi ? Še bolj zanimiva sta pa šolski nadzornik H u b a d in referent za šolstvo v deželnem šolskem svetu, vitez K a I t e n e g g e r. Ta dva kot najvišja predstavitelja šolskega zistema na Kranjskem, ki ju nismo videli še pri znanstvenih predavanjih v Ljubljani, sta morala dokumentirati tu, kake cilje ima pred očmi šolstvo na Kranjskem pod Heinovim zi-stemom !
»Zrevolucionirajmo duhove!" pravijo akademiki.
Pogrešali smo pa dve osebnosti: Manjkal je phil. dr. And. grof Schaff-gotsch, kateri bi bil tu našel filozofijo, ki je enako vredna njegovi pravni znanosti v volilnih stvareh. A njega je namestoval poročevalec uradnega lista, kateremu je bilo naročeno, da dela obširno reklamo za znanstveno šarlatanstvo
Manjkalo je pa tudi tiste znamenite osebnosti, o kateri taki .učenjaki" dandanes toliko govore, a je ne morejo nikjer najti. Ta osebnost tudi namestnika ni mogla poslati, ki bi jo bil reprenzentiral, ako se niso morda razni poslušavci smatrali kot njeni zastopniki. Ta znamenita mistična osebnost je „Pithecanthropus erectus", — opični človek ali človeška opica — tisti stvor razgrete fantazije, ki dela baje zvezo med človekom in med opico.
Ni ga bilo, žal, izostal je, in ni upanja, da bi prišel, ker ga niti poiskati ne morejo, dasi tako hrepenč po njem.
A ko bi prišel - bi bil izvrsten pred-stavitelj sedanjega zistema, s katerim je osrečena kranjska dežela !
Jeseniške nouice.
P j Zgodovinski dan za Jesenice je 8. januarij 1905. Ta dan se je začela nova doba na Jesenicah Ta dan je slovenska stranka, ki izdaja Jeseniško stražo« in razširja sokolsko idejo, pokazala, da ji je narodno s tle krinka, pod katero skriva vse druge namene. Kar vpijejo ti ljudje o narodnosti, je sam humbug, pesek v oči. Njih geslo je: Boj farjem in vsem, ki žive in delujejo po katoliških načelih!
j Kaj se je pa zgodilo ? Sklican je bil občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Ferjanov salon. In prišlo je nekaj Sokolov in Sokoličev na občni zbor kiniso bili udje, ki niso torej imeli nobene pravice priti na občni zbor. Pa so zahtevali, naj se sprejmejo za ude takoj, da bodo imeli potem pravico, biti na zboru in glasovati. Bili so sprejeti, ker je odbor vedel, kaj nameravajo, in se je hotel prepričati, je-li bodo ti narodnjaki res storili, kar so obetali med seboj. In sto rili so.
j Vrgli so krinko proč. V četrti številki je že pisala »Jeseniška straža": „Sedaj, ko je napad tujcev najdivjejši s o se zbližali Slovenci najtesneje, da do zadnjega kamna branijo to staro slovensko posest (Jesenice). Posebno zaslugo za to si je stekel naš Jeseniški Sokol", ki si je stavil nalogo, da zbere okrog svoje zastave vse, kar slovenski čuti, da goji misel sloge med Slovenci in čuva pod svojim praporom slovensko čast in slovenske običaje." A 8. januarja 1905 so pokazali, da ne marajo pod svojo zastavo vsega, kar slovenski čuti, da jim ni za slogo med Slovenci. Zanesli so neslogo, razdor v podružnico sv. Cirila in Metoda, v kateri so dosedaj jeseniški Slovonci složno delovali brez ozira na politično svoje mišljenje. Vrgli so iz odbora vse „klerikalce" ter tako napravili popoln razdor med „klerikalnimi" in liberalnimi Slovenci. A napravili so še hujši razdor. V odbor n>so sprejeli nikogar s Save, čeravno je največ udov s Save, torej naj bo razdor tudi m e d J e s e n i č a n i in Savčani! Pa tudi ta razdor se jim ni še zdel zadosti velik. Napravili so razdor tudi med delavci in posestniki ter „ inteligenco". Nobenega dela v c a niso izvolili v odbor, dasiravno se je podružnica v prvi vrsti ustanovila zaradi delavcev in njih otrok in je v resnici delavcev največ udov.
i ni torej najgrša hinav-
šcina, kar piše zadnja Jeseniška straža" od 7. januarja? Pišoč o sokolskem novoletnem zabavnem večeru pravi: .Veseli nas zlasti velika udeležba zavednega delavstva ter drugega preprostega ljudstva, s čemer se jepokazalo, da delamo z ljudstvom in zaljud-s t v o ter da stoji naš Sokol na pravi demokratični podlagi, kjer vlada bratstvo in enakost.« Drugi dan pa so pokazali svojo ljubezen do delavstva, bratstvo in enakost s tem, da so vrgli delavce popolnoma iz svoje družbe v odboru podružnice sv. Cirila i n M e t o d a ! Na zdar!
j ,,Jeseniško stražo" v peč!
Saj pišejo vanjo in razširjajo jo ljudje, katerim je narodnost samo krinka, boj zoper vero pa glavni namen. Kdor se je dal pre slepiti njih hinavskim besedam in je Jeseniško straže" naročil in že plačal, naj je sicer ne pošilja nazaj, a naj je tudi ne bere, marveč vrže v peč!
j Nov odbor podružnice sv. Cirila in Metoda je tak: Predsednik je zdravnik dr. Kogoj, podpredsednik Jeseničan I v. Legat, tajnik učitelj F a b i n c , blagajnik občinski tajnik L. H u m m e r, odbor-
niki: gostilničar R a t e č a n , trgovec Pod-p a c, učitelj G u š t i n
j Značilno je to, da je dr. Kogoj sprejel načelništvo sedaj, ko so liberalc pokazali svoje narodnjaštvo v taki luči in ko sosami med seboj. »Klerikalci« so ga v e č k r a t prosili, naj prevzame načelništvo, a je dejal, d a n e i n ne, ker nikakor nima časa za to. Sedaj bo pa čas imel.
j Kakšna zmaga! Kako triumfi-rajo sedaj liberalc, Sokoli in Sokoliči! No benega farja, nobenega klerikalca, nobenega Savčana, nobenega delavca v odboru!
j Prehitro veselje! Volitev novega odbora ni veljavna. Po § 12. družbinih pravil je podružnični občni zbor sklepčen, ako je na istem bilo vsaj osem dni prej pravilno sklican in naznanjen, a bil je le dva dni prejskli-can in naznanjen. B amaža! Kaj pa, če so „ klerikalci" le na p o -izkušnjo postavili vaše narodnjaštvo in ljubezen do domovine in sloge! Tostejo slabo prestali! Na zdar!
j Slovensko čast so reševali Sokoli in Sokoliči, ko so božično drevesce z božičnice otroškega vrtca ropali. Otročički so se veselili, da bodo kaj dobili, kar je nosilo božično drevesce, ker jim je bilo obljubljeno. A Sokoliči so drevesce oropali in otroci bodo čakali, čakali . ... Oj junaštva sokolskega!
j Domovino so reševali Sokoli in Sokoliči, ko so v nedeljo opolnoči, korakajoč mimo prostorov „Katoliškega delavskega društva" vpili: „Auf, ajmoht!" Blagor ti, slovenska domovina, ker imaš take sinove-junake! Tujec strmi nad njih junaštvom in — se smeje!
j Duša novega »narodnega" gibanja na Jesenicah sta občinski tajnik Hummer in učitelj Fabinc. Občinski tajnik hoče dobiti kolikor mogoče več blagajn v svoje roke. .Sokolsko" menda že ima, za blagajnika podružnice sv. Cirila in Metoda je bil izvoljen preteklo nedeljo, sedaj pa bi rad dobil še blagajno hranilnice in posojilnice. To se mu sline cede, to si prizadeva, da bi dosegel ta cilj! Pa ga ne bo!
j Gospod Hummer! Ne delajte razdora v občini, ne razširjajte svojega liberalizma med naše ljudstvo! Ne pozabite, da vsak čas lahko dobite »Laufpass", četudi je v občinskem odboru par mož, ki z vami drže.
j »Slovenec" naj bi ne manjkal v nobeni zavedni slovenski hiši na Jesenicah in na Savi. To je edini slovenski dnevnik, ki se ozira na vse sloje slovenskega ljudstva in ne zaničuje priprostega, vernega delavca in kmeta. Delavci! Ne pozabite, kako stališče je za časa štrajka zavzemal proti vam izdajalski „Slov. Narod". Edin list, ki je takrat postopal in pisal pravično, je bil »Slovenec". .Slovenec" se bo za pravice delavstva potegoval tudi v prihodnje. Torej ga zahtevajmo po vseh gostilnah in javnih lokalih.
j ,,Jeseniška straža" je sestra „Gorenjca", torej hčerka liberalnega „Slov. Naroda".
j Poročil se je tovarniški delavec in član »Katoliškega delavskega društva", gospod Alojzij Jeraša z gdč. Fani Bokal. Iskreno čestitamo. — Poročil se bo tovarniški delavec na Javorniku in načelnik strokovnega društva gosp. Ivan Glavič z gdč. Minko Vovk. Obilo sreče!
j Hov železen most stavijo te dni na Jesenicah. Most bo vezal novo cesto, ki pelje nad železniško progo z Jesenic na Savo.
j Za slovenski otroški vrteo na Savi je darovala radovljiška Marijina družoa čisti donesek veselice v znesku 55 t. Bog plačaj!
j Tamburaši „Katol. delavskega društva" gredo v nedeljo, dne 15. t. mes , v Radovljico, da sodelujejo pri veselici „KatoIiškega izobraževalnega društva", ki se bo vršila v salonu Hudoverni-kove gostilne. Zičetek ob 6 uri zvečer.
j Občen zbor ima .Katoliško delavsko društvo" na Savi v nedeljo, 15. t. m., zvečer ob 8. uri. Na dnevnem redu je poročilo tajnika in blagajnika in volitev novega odbora
j Hranilnica in posojilnica je
imela v preteklem letu 1904. prometa nad 350.00 kron. Občni zbor bode v začetka februarja.
j Duhovne vaje so imele te dni dekleta in žene iz Marijine družbe. Obakrat jih je vodil č. gosp. p. Žužek iz družbe Jezusove.
j Predavanja. Na novega leta daa je v strokovnem društ/u imel predavanje cand. iur. Lovro Pogačnik, predsednik katol. akad. društva „Zarja" iz Gradca. Poslušalcev je bilo nad 500. Vsebina: potreba in korist delavske organizacije. Kako naj bi se uredilo razmerje med delavcem ia delodajalcem, 'a ne bo oškodovan niti prvi niti drugi. Ksr se dosedaj še nobenega predavanja niso mogli udeležiti Savski marti-narji, je odbor tudi za naslednjo nedeljo 8. t m. odredil predavanje, katerega se je udeležilo nad 400 delavcev. Predaval je tapelan Zabret o koalicijskem pravu Zgodovinski razvoj koalicijskega prava. Dolžnosti, ki bi jih država morala izvrševati z ozirom na združevanje delavstva (na podlagi okrožnice „Rerum novarum") — Zvečer isto nedeljo pa je imel krasno in velepomembno predavanje v katol. del. društvu župnik Z a b u k o -v e c. Na podlagi znamenitega Ušeničniko-vega članka .Narodni radikali-z e m " v 1. številki letošnjega »Obzornika" nam je predavatelj podal krasne praktične misli za kar smo mu iz srca hvaležni. Naj bi tako predavanje prišli poslušat naši absolutno m radikalno narodni »Sokoli", ali pa naj vzamejo v roke dotično številko »Obzornika", da v svojo otročjo »Stražo« ne bodo pisali takih neumnostij.
j Aretirali so Matevža Goloba iz Stražiša, kateri je delal na Hrušici pri Karavanškem predoru. Ogoljufal je krčmarico Leopoldino Tomelj na jestvinah in pijači za večji znesek. Izposodil si je pri nji tudi denarja ter hotel pobegniti. Tomej je prišla še ob pravem času na to ter je ovadila Goloba.
j Čudna bolnišnica je na Hr»-
šici. Podjetništvo jo je postavilo za delavoe, ki se ponesrečijo pri delu ali drugače obo-lijo. Toda bolniki, katerim je namenjena, se je boje in ogibljejo, rajše ležijo v svojih stanovanjih ali gredo drugam iskat pomoči, kakor da bi šli v podjetniško bolnišnico. Zakaj? — Bolniško podporo rajše pustim, kakor da bi šel tja notri, pravi marsikateri bolni delavec. .Čemu pa naj grem, če mi ne bo nihče nič pomagal?" Bolniki, ki so notri, silijo ven, čeprav so še bolni in nimajo nikamor iti. .Ne moremo ostati tukaj"s
Dalje v I. prilogi.
in drugih krvavih klobas To so kolportažni romani kakor: »Kraljica Draga, demon Obre-novičev", »Človeški vampir ali krvavi Ivan", »Skrivnostni grad ali obešenec v omari" i. t. d.
Že iz tega utegnemo posneti, kako pičla je izobrazba himalajske princezinje. Resnično ne zna čisto ničesar; dobro zna samo koketirati. Tankoslava govori in piše sicer nemški, ali kako ! Slovensko govori z deklami, ne piše pa v svojem maternem jeziku nikdar. Premalo je brala slovenskih knjig, ker imajo Slovenci premalo zanimivih krvavih povesti Njene nemške fraze so vse iz .Gartenlaube" ali iz »Buch fiir Alle" in iz modnih listov. In še ti ostanki so vsi zveriženi. Laško se je učila Tankoslava celih štirinajst dni, potem pa se je naveličala. Da se ji ni *delo vredno poprijeti se katerega slovanskega jezika, o tem menda ni treba kaj več govoriti. Potemtakem so imeli Ješprenčkova mati zopet prav s svojim priimkom, zakaj Tankoslava ni znala nobenega jezika.
Pač pa zna Tankoslava jako dobro pupcati in papcati. Pred deseto stoji že pri ognjišču. Da bi pomagala materi kuhati? Kaj še! Kuha ali ocvre si dvoje, troje ja-jeo ali pa si praži kakšne ledvičice ali ima
v piskru klobasice. Tankoslava mnogo sne; navzlic temu je pretirano suha — od same himalajske ničemurnosti, trdijo oče Je-šprenček.
Ko se je najedla, pomeša za parado malo po piskrih in stopi vunkaj na vrt, da pokoketira z uradniki okrajnega sodišča. Uradno poslopje je ravno nasproti Ješprenčkovega vrta. Okoli desete ure gleda ta ali ta uradnik skozi okno, da bi se nekoliko oddehnil. To priliko porabi Tanko-slavica malone vsak dan in markira s ku-halnico in belim predpasnikom pridno ku harico in gospodinjo.
Dečko prinese pošto. Himalajska prin-cezinja vrže takoj kuhalnico proč in popade nemški časnik, ki je v njem dolg roman. Zastonj jo prosi za list njena mati, ki bi rada zvedela, kdo se je obesil, ustrelil ali dobil vsaj kakšno klofuto, kdo se je oženil in koga so zaprli na varen kraj, kjer ni tako hude svetlobe, da bi škodovala očem, in koder še nikomur ni počil želodec od ričeta. Sebična Tankoslava odnese list z „mičnim" romanom v svoje zatišje in pogoltne vse nadaljevanje v par minutah. Sele potem odda časnik materi, godrnjaje, da tako ne razumejo ničesar.
Slišal sem obedve večkrat, kako sta
se prepirali. Gospa Ješprenčkova so imeli sicer dolg jezik, toda Tankoslavin je bil za dober kravji rep daljši. Sredi takega prepira je nekoč prisopihala dekla z novico, da je prišel častnik v vas. Pravkar še tako grdogleda Tankoslava je takoj prh-nila v svojo sobico pred ogledalo, si odrgnila z rokama lica, si očrnila z ožganim zamaškom obrvi in hitela v salon.
Ko je zagledala lajtnanta, ga je pozdravila z naštudiranim nasmehom prvega razreda, tako da bi se bili videli modrostni zobje, če bi jih Tankoslava kaj imela. Lajt-nant je delal dovtipe, s katerimi so kroš-njarili Kočevci že o francoskih časih, Tankoslava pa se je hvaležno smejala, ker jih je pripovedoval ravno lajtnant, mladenič s pisano obleko in svetlo sabljico. Tankoslava je bila vsa blažena, da je prišel tak gost. Kako jo bodo zavidale hinavske prijateljice ! Smehljala, smejala in režala se je venomer in vrtela oči, kakor bi jih imela na nitkah.
Pred obedom se je preoblekla v modro-baržunasto obleko in skoro ni pokusila nobenega jedila. V kuhinji se je bila že nabasala z največjimi in najboljšimi kosi. Oče je povabil na kosilo še sodnega adjunkta is mladega zdravnika. In tedaj se je zgo-
dilo to kakor vselej: vsi so hvalili Tanko-slavo z vznesenimi besedami.
In vsi so jo imenovali »angela".
»Angel" pa je očital zvečer materi, da se niso prav vedli in da ne vedo prav ničesar in da odpode s svojo nerodnostjo vsakega snubca.
Oj preljuba Tankoslava, koliko pa ti veš ? Ti veš, da Madrid ni v Bosni; ti veš, da .Mlinar in njegova hči" ni opereta; ti veš, da Makart ni bil virtuoz na goslih; ti veš, da Beethoven ni pisal romanov in da Shakespeare ni komponiral simfonij . . Toliko veš več, nego vedo preprosta mati tvoja, o paradni angel!
In vendar so tvoja mati mnogo pametnejši od tebe! O kakšna revica si ti, ki ne veš, kaj vse vedo o tebi adjunkt, doktor, lajtnant in drugi ljudje ! Vsi vedo, da samo markiraš prijaznost, dobrosrčaost, pridnost in ponižnost. Dekle vse razneso. In vsi tudi vedo, da nimaš kavcijončka, kavcijončka!
Poboljšaj se torej še o pravem časa, princezinja himalajska, in Bog ti daj srečo ia pravo pamet!	y ^
pravijo Zgodilo se je, da je bolnik rekel, da bo skozi okno ušel, ako se ga zlepa ne pusti. — Razmere v bolnišnici mora ji biti res žalostne, ubogi bolniki se pritožujejo, da jim manjka vsega, kar v bolezni najbolj potrebujejo. Daje se jim na dan trikrat pičla hrana, nič več ne dobijo tisti, ki bi potrebovali več, da okrevajo, čeprav prosijo za hrano. Zdravil bolniki ne dobijo, postrežba je slaba, ker mora za vse, naj jih je še toliko notri, skrbeti ena sama postrežnica.
—	Kdo je kriv teh razmer? Odgovorno je v prvi vrsti podjetništvo samo, ki je dolžno napraviti obolelim delavcem bolnišnico, pa tudi skrbeti za red v njej. Ali ni dolžnost podjetništva, da skrbi m gleda, kako se ravna z bolnimi delavci? Ali ni tudi dolžnost državne oblasti, da preišče te kričeče razmere? Zdravnik e dr L 6 w.
j Makedonci so nas iz večine zapustili. Nekatere je odpustilo podjetništvo, drugi so sami popustili delo, ker jim ne ugaja podnebje in ker so bili zelo slabo plačani. Boljši so dobili le po 2 K na dan plače. Odšli so večinoma domov.
lj Nesreče na Jesenicah. (Zgodovinske črtice.) Dalje. 111. Anton Dobra-vec, oženjen, tovarn, delavec, utonil na Savi v vodovodu 21. novembra 1898, star 37 let.
—	112. Janez Vari, hišarjev sin z Jesenic št. 62, bil v Mežaklji ustreljen 21. dec. 1898 24 let star. — 113. Matevž Žvan s Hrušice št. 1, vsled slučajne telesne poškodbe umrl 27. januarija 1900, 45 let star, posestnik.
—	114. Janez Zmrzlekar z Jesenic, umrl vsled telesnih poškodb, ki jih je dobil v tovarni, 9 jun. 1900, star 41 let. - 115. ▼iljem Blažič, občinski sluga, utonil v Savi 8. dee 1900. — 116. Jožo Liškarin, delavec v predoru, doma iz Lmaka na Hrvaškem, star 21 let, se je ponesrečil 9 sept. 1902. Razletel se je dinamit in mu prelomil in zdrobil črepinjo, jetra in obisti. — 117. Spiro Petrovič, delavec v predoru, iz Zdoljne pri Krimu v Dalmaciji, 25 let star ponesrečil isti dan. Razmesaril ga je ravno tako grozno dinamit. — 118. Blaž Ambrožič, 19 let star delavec s Koroške Bele, bil zaklan na Hrušici 13. aprila 1903. — 119. Dane Rapaič. 19ieten miner, pravoslaven Mrvat, umrl 26. aprila 1903 vsled zastrup-ljenja z jamskimi plini. — 120. Anton Ci-gale z Jeličnjega vrha nad Idrijo, zmrznil na planini pod Rošco. Našli so ga, ko je že tri tedne mrtev ležal 11. maja 1903 Star je bil 22 let. — 121. Jožef Kotnik, delavec na Hrušici, doma iz Snojil pri Kamniku, umrl vsled preobilno zavžitega alkohola dne 11. jun. 1903, star 52 let. — 122. Jožef Stare, tovarniški delavec, bil zaklan in je vsled ran umrl 26 jun. 1903, star 27 let.
—	123. Rudolf Sieber, Dunajčan, bil usmrčen z električnim tokom 28. jul. 1903, star 20 let.
—	124 Stanojko Stojcko, 47 let star Makedonec, ponestečil se v predoru in umrl 21. avgusta 1903 — 125. Jernej Zalokar, 24 let star hlapec, je bil zaklan 24. avgusta 1903 — 126. Janez Mencinger, tovarniški delavec, v pijanosti padel na glavo in vsled izkrvavitve med čvrsto in mehko možgansko spono umrl 1. sept 1903, star 44 let
—	Mihael Prpič, oženjen zidar, Hrvat, po-nesrečil se v predoru 10. okt. 1903, star 27 let. (Konec prihodnjič.)
Rusko-japonska vojska.
K predaji Port Arturja.
S padcem Port Arturja, ki se je izvršil dne 2. januaija, stopa rusko japonska vojska v nov Stadij, in sicer v toliko, ko bo oblegovalna armada odslej prosta za druge namene, kakor je namenjeno japonsko brodovje že za drugi cilj.
Japonske sile so se zopet poživile po padcu najmočnejše trdnjave sveta. Skoro eno leto so rabili Japonci, da so si osvojili rusko trdnjavo na poluotoku Kvantun in prinesti so morali neizmerne žrtve, da so premagali Port Artur. Vendar tega uspeha vkljub temu ■iso tako drago kupili.
Prava oblega se je pričela z osvojitvijo ?Volčjega griča" dne 30. julija; na tem griču je bila postavljena najskrajnejša ruska črta topov. Potem so Japonci obračali ogenj svojih topov na utrdba na vzhodu in zahodu; dne 7. in 9. avgusta sta padli utrdbi Vaku-šan in Sakušan. Dne 20. avgusta je padel »Grič 174 m." in 20. sept. „Grič 180 m." na zahodni strani trdnjave. Obenem je padla luneta Rojuzan. Ko so imeli Japonci to pozicijo, so pričeli z nje uspešno streliati na novo mesto; tudi ladje v luki niso bile več varne. Dne 30. septembra pa je padel „203 m. grič«, ki je bil odločilen za usodo trdnjave Odtod so streljali Japonci v mesto, na arzenale ter v luko, kjer so uničili ostanke portarturskega brodovja.
Ko je 28. decembra padel Erlunšan in dva dni pozneje Kikvanšan, se je črta utrdb skrčila do notranje brambene črte in padec trdnjave Se je bližal vedno hitreje General Steselj je bil prisiljen, udati se. Baje je imel
le še 5000 za boj sposobnih mož V zadnjem trenutku se je posrečilo še nekaterim torpedovkam ubežati v Čifu
Japonci bodo storili vse, da si ohranijo Port Artur, ki so ga že pred 10 leti vzeli, a so ga morali zopet pustiti. Steselj in njegova junaška posadka zasluži vso pohvalo. — Z občudovanjem pa zre svet tudi na Japonce, ki so z divjo nevstrašenostjo premagali vse ovire Kako bo vplival padec trdnjave na nadaljni razvoj vojske, bo pokazala prihodnjost.
Danes prinašamo čitateljem sliko, na kateri je zaznamovano z dati, kedaj je bila vzeta kaka utrdba ter cel položaj obleganja in brambe.
Japonci v Port Arturju.
Iz Tokia poročajo 12. t. m. „Lokal-anzeigerju" : Japonci bodo 13. t. m. for-melno zasedli trdnjavo. Za vojake, ki so padli med obleganjem, se bo vršila žalna svečanost Ujetnike, ki dohajajo vsak dan na Japonsko, sprejemajo prav prijazno. Prebivalstvo se vede do njih zelo postrežljivo ter jim nudi vse udobnosti, ki so mogoče. Ruski vojaki pripovedujejo, da je meso in sočivje v Port Arturju že zdavnaj pošlo ter da so že več mesecev uživali le konjsko meso. Ranjenci in častniki se niso kopali že 3 mesece. Mnogo jih je umrlo na dizen-teriji in skorbutu. General Steselj je danes odpotoval z Daljnega v Nagasaki.
Boj na Koreji.
Iz Tokia poročajo 13 t. m.: Japonski glavni stan na Koreji je dobil včeraj poročilo, da je japonska posadka v Hauhsenu premagala oddelek sibirskih kozakov v bližini Honemana. Datum boja ni povedan. Rusi so se umaknili v neredu ter pustili na bojišču 9 mrtvih.
Japonci zaplenili angleški parnik.
Japonska križarka „Tokiva" je, kakor poročajo 13. t. m. iz Tokia, v sredo usta vila v Japonskem morju angleški parnik „Rozebij", ki je bil namenjen s premogom v Vladivostok.
Sahalin in Kamčatka.
„Novoje Vremja" objavlja članek, v katerem povdaja, da preti od Japoncev velika nevarnost Vladovostoku, Kamčatki in Sahalinu. Vladivostok je zavarovan, posebno sedaj, ko jo luka zaprta z ledom; a Sahalin in Kamčatka sta v veliki nevarnosti. Sahalin branijo le kaznjenci. Tudi na Kamčatki ni skoraj nikake posadke. Skrbeti se mora torej za to, da se bosta ti dve važni in zelo bogati deželi zadostno zavarovali.
Rusija in kitajska nevtralnost.
Ruska vlada je poslala na tuje vlasti okrožnico, tikajočo se kršenja kitajske nevtralnosti v rusko japonski vojski. V tej okrožnici ruska vlada označuje Kitajsko za nezmožno, izvrševati svoje dolžnosti. Nato se navaja cela vrsta znanih kršenj nevtralnosti ter se izraža bojazen, da se bo to nadaljevalo. To lahko spravi deželo v nevaren tir. Poizkusi evropskih vlasti ob po-četku vojske, da zagotove nevtralnost Kitajske, niso imeli uspeha; pač pa je hujskanje proti Evropejcem ustvarilo nevaren položaj, ki je Rusijo pripravil do tega, da
obrača zdaj tja vso svojo pozornost. K sklepu si pa Rusija pridržuje pravico, da jo bodo v zadevi kitajske nevtralnosti vodili lastni interesi.
Steselj — antisemit.
Čitatelji se gotovo še spominjajo, kako so se židovske novine trudile, da bi bile dokazale, da je slavni heroj Port Arturja — general Steselj — žid, kar se jim pa ni hotelo na noben način posrečiti. Sedaj poročajo pa iz Petrograda, da je Steselj celo hud — antisemit.
Žganje v ruski vojski.
Gadke pripoveduje, da je prodaja žganja v Mandžuriji strogo prepovedano, vzlasti se strogo pazi na to na vseh želez-ničnih postajah. Tudi markatenderji ne smejo prodajati žganja.
Japonski načrt proti Franciji.
„Echo de Pariš* objavlja nadaljna odkritja o japonskem vojnem načrtu proti Franciji. Četrti dan po napadu na Indokina odplove francosko sredozemsko brodovje. Japonci priplovejo do reke Minamove in vzamejo Fučen z arzenalom. Kitajska posadka odide brez boja. Prva francoska armada, obstoječa iz 95.000 mož, je kmalu premagana od mnogo številnejših čet. Japonci se po zavzetju Tonkina koncentrirajo v Hanoši. Francija mobilizira kolonialne polke, ki znašajo 35.000 mož. Iz Bordeauxa pošljejo 17. in 18. zbor, 70.000 mož. Vkljub
temu imajo Japonci še veliko premoč. Da se ta načrt posreči, je treba pomnožiti japonske konzulate, postaviti utrjene tabore in zgraditi železnice.
To poročilo je zbudilo veliko ogorčenje na Francoskem. Vkljub dementijem japonskega poslanstva je njegova resničnost gotova
Rusko brodovje
je odplulo, kakor poročajo iz Sueca 13. t m., v južni smeri, najbrže proti Džibutiju.
„Echo de Pariš" poroča, da namerava kupiti Rusija v Indijskem oceanu premogovno postajo. Baltiško brodovje bo ondi tudi počakalo tretjega brodovja.
Iz Peterburga poročajo, 13. t. m. Tu se govori, da bo baltiško brodovje poklicano nazaj. Vendar ugovarjajo v mornariških krogih, da bi to naredilo preveč neugoden vtisk. Roždestvenskij lahko čaka pomoči, ne da bi kršil francosko nevtralnost.
Hunhuzi.
Gadke pravi, da zapovedujejo posameznim oddelkom Hunhuzov japonski oficirji. Hunhuzi napadajo Ruse severno od Muk-dena, bolj proti jugu se ne upajo, ker se ogibajo močnim ruskim posadkam. Rusi so ustrelili dva japonska oficirja, ki sta zapovedovala Hunhuzom.
Notranji politični položaj.
„Konserv. kor." poroča, da se bo Gautsch pričel resno pečati s češko-nem. spravo. Baron Gautsch in češki deželni maršal sta se največ posvetovala o nemško-čeških spornih točkah. Predno pride češki namestnik grof Coudenhove na Dunaj, se bo vlada odločila za sklepe, ki bodo odločilni v spornem vprašanju med Čehi in Nemci. Da se zbornici ne bo treba pečati s češko-
nemškim sporom, bo najbrže izvoljen stalni spravni odsek, ki se bo pečal z rešitvijo jezikovnega vprašanja in izdelal do-tični zakonski načrt. Končna odločitev bo seveda v državnem zboru.
Combes pred padcem?
Francoska zbornica je dobila za moža predsednika, ki ni po volji franc. ministrskemu predsedniku Combu. 48 let stari Do ume r je njegov odločni nasprotnik. Pri tej volitvi se je prvikrat pokazala proti-vladna večina. Valovi, ki bodo končno po greznili zatiratelja katoliške cerkve na Francoskem, postajajo vedno večji Zanimivo je, da je bil sedanji predsednik francoske zbornice Doumer v mladih letih učenec v neki tovarni svetinj, nakar se je posvetil časnikarstvu.
Včeraj je francoska zbornica pričela razpravo o interpelaciji Lhopiteana o splošni vladni politiki. Deschanelle je srdito napadel vlado, češ, da Francoskc potrebuje vlado, ki bo neodvisna od vpliva tiranov Doumer je končno predlagal, naj se debata preloži do jutri. Ta predlog je bil s 303 proti 223 glasovi sprejet.
Na vrsti je še več interpelacij, ki bodo za vlado precej nevarne. Grof Boni Castel-lanne je interpeliral o Maroku, Maurice Binders o poizkušenem Combovem nasilstvu proti kancelarju častne legije. Vloženih je tudi več interpelacij o denuncijanstvu med učitelji. Prihodnje seje francoske zbornice bodo torej jako zanimive.
Oboroževanje Angleške.
Angleški ministrski predsednik Balfour je imel v Glasgovu 12. t. m. velevažen govor, v katerem je naglašal vladne zasluge za armado in mornarico. Vlada se je bavila z velikimi vojaškimi vprašanji ne toliko za obrambo Angleške same, marveč za obrambo Afganistana, kjer je mogoč spor z veliko vojaško državo. Izpremembe, ki jih je za-ukazal vojni minister, bodo omogočile, da bo Angleška lahko v vsakem slučaju branila severnozahodno indijsko mejo. V dveh letih bo Angleška popolnoma oborožena z novimi topovi in bo prehitela druge države. Vojna mornarica se je preosnovala tako, da se njena moč potroji v prvih 24 urah, ko izbruhne vojska s kako drugo državo. A še večje uspehe je imela vlada za vzdržavanje miru. Nevarnost za obstoj miru je izven Evrope v krajih, kjer še ni civilizacije.
Nemški državni zbor.
V proračunski komisiji je naznanil naselbinski minister Stubel, da imajo Nemci na bojišču v južno zahodni Afriki 519 častnikov, 154 uradnikov, 11.068 mož, 9987 konj, 54 topov in 16 strojnih pušk.
Poljski poslanec Kolerskisejev seji dne 13. t. m. pritoževal nad postopanjem sodišč napram Poljakom. Zlasti je žalostno postopanje državnih pravdnikov proti poljskim obtožencem, osobito proti poljskim časnikarjem. Neki državni pravdnik je rekel, da je nečuveno, ker duhovniki blago-slovljajo poljske vstaše, roparje in moriloe. To je nečuveno obrekovanje. Ako Poljaki nočejo izpovedati pred sodišči v nemščini, store to zato, ker spoštujejo svetost prisege. Pruski sodniki na Poznanjskem ravnajo s Poljaki slabše, kakor ruski sodniki.
Razmere med Nemčijo in Angleško.
.Berliner Tageblatt" poroča, da nameravajo ustanoviti v Berolinu društvo, ki bo imelo namen, pospeševati prijateljsko razmerje med Nemčijo in Angleško.
Kitajska cesarica bo odstavljena ?
.Matin" poroča iz Cifua: Čuje se, da so kitajske tajne družbe sklenile, na dan kitajskega novega leta sedanjo kitajsko cesarico odstaviti.
Mirovna pogodba med našo državo in Angleško.
Iz Londona poročajo, da sta lord Lans-downe in naš poslanik grof Mensdorff podpisala pogodbo o mirovnih razsodiščih pri sporih med našo državo in Angleško.
Splošna stavka v llalenciji.
Iz Valencije na bpanskem poročajo dne 13. t. m.: Tukajšnje delavstvo je pričelo s splošno stavko. Med delavci in policijo je prišlo do spopada in je bilo ranjenih več delavcev.
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naroftila sprejema družbin laložnik 8 H. Skerl. Sv. Ivan pri Tritu.
Loške novice.
1 Vibar. T* zimo smo že imeli dva krat hud vihar, sicer brez snega in dežja, a veter je bil tako močan, da je bilo groza, vse se ie treslo in pokalo.
1 Trikrat en dan gorelo je po novem letu v Karlovcu, na Studencu in na Trati. K sreči je bil ogenj le v dimniku, ki se je kmalu pogasil. Ali so bili dimniki tako slabo ometeni, ali je pa bil ognja kriv le hud veter, to vč najbolje dimnikar ssm. Vse vprek so letali in dimnikarja iskali, naj gre gasit, a vse iskanje je bilo zastonj, ker dimnikar si je, nič hudega sluteč in pričakujoč, po stari lepi navadi, napravil male počitnice in je hodil nekaj dni po hribih novo leto voščit
I Zadnjo nedeljo zjutraj je bila Loka podobna bombardiranemu mestu, samo kregelj ni bilo nikjer videti, a zato cele kupe opeke s streh po ulicah. Bila je grozna noč. Vihar je bil še veliko hujši, kakor ob potresu. Smrtnonevarno je bilo to noč stopiti na ulico, tako je opeka frčala po trgu in ulicah. Nekatere strehe so posebno močno trpele, n. pr. župna in špitalska cerkev. Zato vse strehe papravlja, da se ubrani škode pred snegom in dežjem. Po hribih ni bilo tako hudo, pač pa po ravnem okoli sv. Duha
1 Zmrznil je v noči od torka na sredo pod Kamnitnikom 38letni delavec Matej Sedej, doma v Hobovšu pri Stari Oselici. Šele pred dvema dnevoma je prišel sem na delo, ko je ravnokar dostal neko kazen v zaporu. Vzrok hitre smrti — nesrečno žganie
J Pazite na otroke in postopače! Nekaj postopačev si čas preganja s tem, da zažiga v bližini poslopij in gozda suho travo in napravlja s tem ne malo nevarnost ognja. Zadnjo sredo so zažgali tako travo tikoma mlinarjevega gozda in ko bi odraščeni hitro ne priskočili in ognja ne ustavili, bi gozd začel goreti. Precej drugi dan je gorelo ob hudem vetru na bregu nad vodohramom na Kranceljnu v bližini smrek. Primerna pozornost in tudi primerna kazen dotičnim zliko»cem bi bila gotovo na mestu !
1 ,,Katol. izobraževalno društvo" priredi svojim udom in prijateljem v nedeljo, 15. t. m., zabaven večer z zanimivim sporedom. • Prijatelji poštene zabave dobro dršh !
1 Ledu letos ne bo manjkalo, ker leden ce so polne. Imeli smo precej občuten mraz do 12° R in ta je pregnal skib oštirjem in mesarjem. Zemlja je čez pol metra na globoko zmrznjena. V selških hribih pa pravijo, da snega pogrešajo, da bi drva spravljali v nižavo.
1 Prekanjeni goljuf. Josip Fran-geš, doma v Luktži na HrvaŠkem, je bil za pisana pri trgovcu Martinu Fabianu na Trati pri Skofji Loki. Ker se mu je predobro godilo, je začel izrabljati gospodarjevo dobroto. V njegove knjige je zaračunal manjši znesek, kakor ga je prejel, ter denar porabil. Oškodoval je tudi več strank v Škofji Loki, pri katerih je jemal različnih jestvin, pijače, cigaret in drugih stvari na imena različnih oseb. ter se je tako nabral precejšen znesek. Nekega dne se je ponudil tudi nekemu posestniku v Stari Loki za paznika nad njegovimi delavci, kateri prepeljavajo gramoz. Zahteval je 80 kron predujema, kojega je tudi prejel. Ko pa je prišel čas paziti na delavce, ni bilo od Frangeša ne duha ne sluha. Tako se je nabralo na Frangešev račun precejšnje število goljufij. Na ovadbo vseh teh strank so orožniki prekanjenega goljufa aretirali.
Novice iz Kranja.
Občni zbor društva ,,Kranj"
bo v nedeljo, 15. t. m. v dvorani na »Novi pošti" ob šestih zvečer s temle sporedom : 1. predsednikov nagovor, 2 tajnikov« poročilo, 3. blagajnikovo po ročilo, 4. poročilo revizorjev, 5. izprememba pravil, 6. volitev predsednika, odbora in revizorjev, 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse člane — odbor.
V župniji Kranj je bilo leta 1904 rojenih 130, umrlo je pa 93 oseb; oklicanih je bilo 46 parov v Kranju poročenih pa 25 parov.
Zopet je bil poboj med fantini v nedeljo in sicer te pot v Bitnjah. Smrtnonevarno so ranili Franceta Kalana, p d Sokovga, ki je bil lansko leto obtožen pred porotniki, da je umoril nekega dragonca v Straž šrU. pa je bil oproščen.
Ošpice hudo razsajajo po Kranju. Izvanredno mnogo otrok je bolnih, vendar pa še niso ljudske šole zaprli
Silen vihar je razsajal v nedeljo tudi v mestu Kranju in bližnji okolici. Po mestu je metal raz strehe opeko, da si kar nisi upal na ulico. Krog Kranja pa je podrl več kozolcev in poruval mnogo dreves.
Resnico hoče poročati — kakor doslej( ?) — tudi v bodoče nGorenjec", saj tako se hvali v zadnji številki, ki jo je povečal zlasti duhoviti opis zadnjega klanja na Hujah ( — pa ne, da bi ga bil kak ude-
ležnik informiral ?). Upamo za trdno, da bo začel najprej poročati o raznih zanimivostih najožjih somišljenikov.
Kranjski ,,Sokol" je imel, kakor poroča »Gorenjec14, lansko leto nad 350 kron deficita. Zato so zvišali mesečni prispevek članov na eno krono. Za podsta-rosto pa so izvolili g. veletržca Vinkota Majdiča. Pa ne, da bi si s tem hoteli pridobiti njegovo naklonjenost ? !
Kranjci bi radi imeli vodovod, Pa z Grintovca je dolga pot. Zato, če vode ni, pa vino pijmo ! Pa — potrpimo !
Nar. iz Krania za predpust. Zaslužnega našega poslanca Ferjančiča bo sprejel baje novi ministrski predsednik, da se pogovorita o gospodarskem napredku Gorenjske Pripeljal bo s seboj g. poslanec tudi ekonoma Cirila, da spoznajo njegove glave razboritost tudi najvišji krogi.
Nengiške novice.
Občni zbor izobraževalnega društva je bil na sv. Treh kraljev dan. Tekom leta se je prečitalo 658 knjig Dekleta so prebrale 463, fantje 137, možje 58 knjig. Knjižnica je precej velika in se vedno do-polnuie Naj bi jo le mladina pridno rabila!
V	Loki so izvolili županom A. Kralja, ki je bil že popreje župan. Naj Lačanom dobro kraljuje!
Nekdo iz Trzina v »Narodu" slavi barona Lichtenberga kot velikega dobrotnika. Ima že svoje vzroke. Glasilo nemško-slo-venske zveze se mora potegniti za nemškega barona.
Zadnji vihar je napravil precej škode. Pobil je precej šip, pometal opeko raz strehe in razkuštral slamnate kozolce, da izgledajo kakor glave razposajenih otrok. Na eni sami hiši je bilo ubitih deset šip. Strah je bil temvečji, ker je bilo te o polnoči.
Zapustil je Mengeš gosp. G. Majar, župnik v pokoju ter se preselil v Št. Vid nad Liubljano, kier je kupil hišo.
Posojilnica je imela 1. 1904. čez 200 000 kron prometa. Če bi posojilnice ne bilo, bi mnogo tega denarja bilo zapravljenega ali bi pa romal v ljubljansko nemško hranilnico.
V	nedeljo je bil nekje .bal". Prišlo pa je le dvoje deklet. Čast vam dekleta! Ce bi bilo vedno in povsod tako, bi bilo plesov kmalu konec.
Kovice iz blejskega kota.
bi Občinske volitve so imeli dne 7. t. m Gorianci V vseh treh razredih je sijajno zmagala katoliško-narodna stranka. Liberalci so poizkušali, pa ni šlo. Kdo bo novi garjanski župan? Cuje se, da se gosp. Zumer brani. Mi pa upamo, da bo novi občinski odbor imel toliko moči, da bo gosp. Zumra vendarle zopet vzdignil nu županski stol. To zasluži mož, ki je že toliko storil za gorjansko občino, pa so ga nasprotniki že tako ostudno obrekovali.
bi Katoliška društva gor-janska vrlo delujejo. Na novega leta dan m sv. Treh kraljev so predstavljali igro .Sv. v e č e r", ki je obakrat sijajno uspela. Gledalcev je bila dvorana natlačeno polna. Pri drugi predstavi je par neotesancev hotelo igro motiti. V prihodnje naj se takim ljudem zabrani vstop med mirno občinstvo!
bt Statistika nesreč je v preteklem letu v blejskem kotu sledeča: V gorjanski fari se je eden v snegu zadušil, enega je dinamit raztrgal na drobne kosce in ena ženska je umrla vsled opeklin. Na B o h. B e 1 i so enega zaklali, enega je ubil hlod in enega je pobila skala.
bi Na ženitev so domačini, odkar gradimo železnico, skoraj pozabili. Na Bohinjski Beli sta se v preteklem letu samo dva poročila. Pač pa je bilo poročenih velik« tujcev.
bi Ledeni most čez blejsko jezero so sv. Trije kralji že dodelali, bridite ga, Ljubljančanje, poizkušat, če je dovolj trden.
bi Blejski župan g. Peternel je neki prodal svoje lep« posestvo in hotel v Zagoricah. Spomladi bo poleg blejskega kolodvora postavil nov hotel. Novi Bled bo tedaj rasel okoli kolodvora. Kaj bo pa s starim Bledom ?
bi Med železničarje je prišlo v zadnjem času veliko Hrvatov. Med njimi in Italijani s« vedni boji. Tepeni so navadno Lahi. kajti en sam Hrvat užuga vsaj deset Lahonov.
bi Predor med Boh. Belo in Obr-nami bodo ta mesec prevrtali. Odkar je C e-c o n i poslal svoje ljudi na pomoč, del« izvrstno napreduje. Iz Bohinja se delavci na Boh. Belo in Obrne selijo v velikanskih karavanah. V zadnjih tednih so nastale na obeh straneh predora cele barakarske vasi. — Na belanskem kolodvoru bode zgradila tvrdka Rda & Comp. velik lesen hotel.
bi C. kr. gozdno ravnateljstvo v Gorici Se sedaj ni rešilo prošnje
štengarskih »bremzarjev* za povišanje plače. Pr«šnjo so vlažili že pred drema letoma.
bi „Naš list" smo dobili iz Kamnika na ogled. Nam Gorenjcem se je takoj zameril, ker nam očita p«nemčevanje morda zato, ker je Gorenjska rodila BaUhovega Jožeta — barona Žveglja. Ker se pa Kam ničan tudi dr. Tavčarju ne upa očitati nem škutarije, poslali smo ga takoj retour in ne bo »n a š 1 i s t". Naša lista ostaneta tudi v novem letu »Slovenec" in »Domoljub", katera imata v našem kotu vsaj 300 naročnikov.
bi Našim sosedom Tržiča-
nom na uho: Vaša c kr. pošta ima še vedno sam« nemški pečat. Tržiški narodnjaki, zložite c kr. poštnemu erarju za novo leto toliko skupaj, da vam napravi dvoje žičen pečat.
bi Iz belanskega poštnega urada gre vsak mesec 700 - 800 poštnih nakaznic v blažen« Italijo. Ljudje v nekaterih dneh kar oblegajo to p«što, katera ima za občinstvo prostora komaj 4 štirijaške metre. Po celo uro je treba čakati na mrazu, preden pride kdo na vrsto. C. kr. poštno ravnateljstvo naj nam preskrbi vsaj še en« uradnico in prostor, da ne bomo pod milim nebom. Tudi Lahi se nam smilijo, kadar prezebajo okoli belanske pošte.
Slovenci na Dunaju.
Na izrednem občnem zboru .Straže" zadnjo nedeljo — 8. januarja t 1. — je bil soglasno izvoljen za predsednika .Straže" gospod Albert Strahovnik, črevljarski mojster na Dunaju (V. Franzens-gasse 14), rodom štajerski Slovenec. Novi gospod predsednik uživa splošno zaupanje in bo, kakor smo prepričani, mož na svojem mestu! Ze 25 let je, odkar je prišel na Dunaj, in zato pač dobro pozna razmere dunajskih Slovencev. Tudi je pokazal v svojem prijetnem nagovoru kot novoizvoljeni predsednik, kak« dobro umeva naloge, ki jih ima .S 1 o v e n s k o - k a t o 1 i š k o -izobraževalno društvo na Dunaju". Želimo le, da bi novi gospod predsednik mnogo let vodil slovensko .Stražo" na Dunaju ! Na občnem zboru se je sestavil tudi posebni izobraževalni in odgojevalni odiek petih član«v, kateremu predsednik je gospod filozof Ivan Dolenec, ostali člani odseka pa so : gg. fil. Robida in Puntar ter odbornika »Straže" gg. K v a s in Do l -š i n a . Iz poročila knjižničarjevega smo izvedeli, da je podaril veleč, gospod župnik Jakob Aljaž „Straži" 15 izvodov pevske zbirke »Štirinajst zborov", za kar društvo izreka blagemu darovatelju presrčno zahvalo ! Društvo bo imelo stalni društveni l«kal v VI okraju Magdalenenstr. 104. Sedež društva je odslej v V. okraju F r a n z e n s g a s s e 14 — »Straža" priredi 12. februarja v češkem »Narodnem d6mu" na Dunaju (XV. Turner gasse 9) velezanimiv večer, za kateri se že vršijo priprave.	Na svidenje!
Idrijske novice.
Nevolja med rudarji. V sobot« 7 t. m. so plačevali pokojnine rudarjem in vdovam. Nekaj teh je provizijeniranih p« norem normalu, vsled česar so izgubili pravico d« brezplačne dobave žita in drv, d«čim starejši upokojenci še dobe naturalije zastonj. Pač d«be tudi prvi v denarju žito plačano v onem znesku, kakor je leta 1899 povprečno bilo d«ločeno za moža. Ako pa še kateri hoče dobivati žito, mora povrniti erarju toliko v denarju, kolikor direkcija plača za žito in vse preskrbljevanje. Ta znesek se mu pa kar odtegne pri mesečni pokojnini. Ta teden zelo vrši med provizi-jonisti v našem mestu. Nekateri so dobili od 1—5 kron manj pokojnine, kakor druge mesece. Ko so se pritoževali, so jim odgovorili: »Žito je dražje!" Vdova dobi kakih 40 litr«v žita na mesec, pa je morala za ta svoj delež kar poldrugo krono več dati, kakor prej. Kako neki pridem® do tega, saj moka vendar ni toliko v ceni poskočila ? Erar kupuje žito za več mesecev naprej, in najbrž je lansko leto napravil kupno pogodb« takrat, ko je bilo žito najdražje. To pa sedaj čutijo oni, ki žele od erarja žito. Rudarji menijo, da se jim krivica godi, ker »imajo od presv. cesarja potrjeno, da imajo žito zastonj." Hodijo se v grad pritoževat in nadlegujejo poslanca, naj se za nje potegne, da ne bodo krivice trpeli. To je že pred leti uvidel odbor kat. narodne stranke v Idriji. Imel je več posvetovanj in zastopnik je bil pooblaščen na javnem sh«du govoriti, naj ostane še žito in drva, kakor doslej. Storil je to, ali zastopnik liberalne stranke in soc. demokrati so bili za to, da se ta stara navada odpravi. Pisali so celo proti dekanu, da ne privošči rudarju mesa, temveč le žgance, ko govori za žito. Ravno takrat je bil v Idriji višji uradnik poljedelskega ministrstva, ko je vesel vzel na znanje, da dve stranki rudarjev želita naj se žito odpravi, le ena stranka pa zahteva naj se še ohrani. To je bilo silno ugodno ministrstvu, ki je že pri vseh državnih rudnikih odpravil« žito in druga živila ter rse
plačujejo v denarju. Glavna misel jim je: Za nas je tako preskrb«vanje najbolj priročno in delavec naj sam gleda, kak« se preskrbi z mesečno svoto. V tem smislu so skovali novi normal in sedaj čutijo in b«do še čutili, koliko vredno je bil« žito, ki so je dobili zastonj a niso čutili, če je cena poskočila. Za sedaj bi svetovali našim pen-zijonistom, žita ne jemati.
Vodohram na Kobalovih planinah je odprt in ne zaklenjen, kakor bi bilo želeti in je tudi zapovedano. Če tudi sedaj v mrazu ne bodo nepoklicane osebe tja g«ri zašle, se vendar lahko primeri, da v lepem vremenu pridejo k napravi kaki nepremišljeni otročaji in pokvarij« napravo ali vodo onesnažijo. V lepem, bolj gorkem vremenu pasejo nekateri tam okrog, in lahko se primeri, da se v lahkomišljenosti zgodi kaka šk«da. Naj toraj naš občinski urad poskrbi, da bode pri vod«hramu vse v redu.
Novice iz kočevskega okraja.
kč. Velik vihar je razsajal v dnevih po novem letu po ribniški dolini. Raz streho na cerkvi v Dolenji vasi pri Ribnici je vrgel nad 600 kosov ope ke. Je moralo pač dobr« rendati!
kč. Društveno. Dne 26. dec p. 1. je priredilo kat. slov. izobraževalno društvo v Ribnici zopet glediško predstavo, pri kateri so dekleta vprizorile Jezo nad petelinom in kes", ter sv. Terezijo". Igralo se je nad pričakovanje dobro. Več odličnih oseb, ki smo jih to pot opazili pri predstavi, se je čudilo kmetiškim talentom.
kč. Za ribniškega župana je
izvoljen g. Jos. Kljun, sicer sluga liberalne misli, pa upamo, da bo kot župan pravičen in delaven tudi za tiste, ki niso sluge iste misli! Vederemo!
kč. Za načelnika trškega odseka je pa menda voljen Jakob Burgar, ki se je proslavil z blatno Mlak«, in ki mu posebno duhovni težko ležijo v želodcu. Ubogi revež !
kč. G. Višnikar je napisal v.Narod" dolg uvoden članek, v katerem je vse zlasal, kdor njemu ni prav po volji. Dobro se nam pa zdi, da je premikastil tudi tiste, katere je nekdaj tudi sam negoval, in ki so se mu pokorna klanjali. Zahvalim® se mu zlasti, da je tudi ®n, kakor beremo med noticami, klofnil nadležnega brivca, kateri — po besedah g. Višnikarja — »plačuje patent zato, da norce brije." Kdo ve, če se mu bo dal g. Višnikar še kdaj briti ?
kč. V svojem ognju se je pa g
Višnikar menda nekoliko ujel. On namreč govori o kmetski stranki, e n — g. Višnikar — pa pripada stranki, ki je kmetski nasprotna. Ce se pa prav spominjamo, se je g. svetnik nekdaj delal prijatelja kmetu, sedaj se mu pa kar naenkrat postavi v opozicijo. To prvič ni lep«, drugič pa tudi ne modro. Kmetje, to si morate zapomniti!
kč „Mrtva roka" — ta pa posebno straši g. Višnikarja. Pravi, da naj g. dekan ribniški odmakne svojo »mrtvo r«k«" od svojega posestva, da bodo potem liberalci zidali hiše na farovškem svetu. Ta je pa »kunštna" ! Če bi g. Višnikar ne bil svetnik, bi ne mogel »pogruntati" take. Cujemo, da bo g. dekan obe živi roki odmaknil od tega posestva, a kljub temu na tej zemlji še ne bodo zidali liberalci. — Prepričani pa smo, da po vseh kranjskih farovžih ne dobimo take mrtve roke, kakor je g. Višnikarjeva! Ta je namreč tako mrtva, da še v žep ne more seči, da bi dala tistih 200 kron, ki jih je g. Višnikar že davno, davno obljubil ribniškim revežem!
kč V svoji čudoviti navdušenosti za kmeta se je g. Višnikar zaletel tudi v hranilnic« in posojilnico, ki so jo osnovali kmetje sami, in prosi »Slovenče-vega" dopisnika, naj mu pove katera posojilnica dela za ljudstvo ceneje? No, no, mi mu ustrežemo in naravnost povemo njemu in kmetom, da je kmetska ceneja, ker ima za posojila nižjo obrestno mero in ker računa manj stroškov! Tako je, g. Višnikar. Tudi za tiste, ki vlagajo denar, je kmetska boljša in varnejša To nam bo potrdil tudi g. Višnikar, ako razume, kaj je omejena in neomejena zaveza. In kmetiška, ali, če hočete, ,klerikalna" je z neomejeno zavezo, torej varnejša. Tako je, g Višnikar!
Po kamniških volitvah.
Izjava, katero so katol. narodni vo-lilci II. razreda v sredo 11. t. m. po občinski volitvi v volilnem lokalu vladnemu zastopniku vročili, se glasi:
Podpisani volilci II. volilnega razreda so se iz tehtnih razlogov udeležili danes volitve, pa nikakor, da bi bili s tem odobravali razsodbo c kr. deželne vlade z dne 28. dec. 1904. številka 23.084. Tako opravičeno in c. kr. upravnemu sodišču ža odposlano pritožbo zaper to razsodbo vzdržujejo nespremenjeno — (Podpisov 14.)
Dalje v II. prilogi.
Poraz liberalcev pri zadnjih volitvah je našega g. Močnika zelo vznemiril. Njegove čutnice so tako razdražene, da je že na ulici prepovedal pozdrav od strani naših volilcev. Njegov dolgočasni prijatelj
—	čast mu — pa ima bolj debelo kožo; mesena klobasa s kislim zeljem v gostilni „Kenda" potolaži mu še toliko jezo. Samo nekaj je, kar ga vznemirja — njegova mi-lostljiva bi bila---oh — tako rada
—	mati županja.
Kamniški liberalci so polni hvale o gospodih pri deželni vladi, kamor so hodili prosjačit glede rešitve naših rekurzov. Povdarjajo posebno, kako ljubeznivo so jih vladni gospodje sprejemali in pri odhodu se jim poklanjali.
Svoji k svojim. To znano geslo naši liberalci zelo rado povdarjajo in so je pri mnogoštevilnih sejah in shodih pred vo-litvijo. Kaj bi neki počel trgovec Skala, ki je dal pri zadnji volitvi duška svoji liberalnosti, ko bi hotelo tudi naše ljudstvo izvajati to geslo?
V zadrego je spravil v sredo, 11. t m liberalno volilno komisijo gospod Andrej Albrecht kot polovičen volivec po bistroumni razsodbi deželne vlade. Napovedoval je vrstoma kandidate: prvega, drugega, tretjega, četrtega — a tu mu komisija preseka besedo: »preveč, samo tri-" Kako to, odgovori gosp. Albrecht, »vsaj so vsi drugi volili jih 19. novembra 1904. vsak po šest in danes tri, tedaj skupaj devet, in jaz naj bi volil samo tri. Jaz sem cel davkoplačevalec, hočem biti tudi cel volilec!"
„ Štajerske novice.
š Štajerski dežel. zbor. V
večerni seji dne 12. t. m. je nadalje po-slanec Lenko poročal o predlogu poslancev Zičkarja, dr. Ploja in tovarišev o ureditvi reke Sotle. Sklenili so pozvati namestništvo, naj pospeši to zadevo. Prošnjo poslancev Zičkarja, dr. Ploja in tovarišev o podporah oškodovanim posestnikom v sevniškem in kozjanskem ©kraju so odstopili deželnemu odboru. Razdeli se občina Št. Jakob na Go-ričkem v dve občini: Št. Jakob in Ploderš-nica. Odstopili so deželnemu odboru predloga poslanca dr. Dečka o ureditvi Vog-lajne pri Celju in o zgradbi nove ceste iz Luč do kranjske meje z naročilom, da poroča o predlogih v prihodnjem zasedanju. Sprejet je bil predlog, da se izdela načrt za železničarsko progo Radgona-Ptuj-Rogatec. — V včerajšnji seji je bil razpoložen načrt o nameravanem prekopu med Donavo in Adrijanskim morjem. Namestnik grof Clary je odgovarjal na interpelacije, med drugim tudi na interpelacijo o premičnici na državni cesti lokalne železnice Celje-Velenje. Rekel je, da so se zgodile nezgode, ker niso vozniki pazili na zvonenje. Naredila se bo telefonska zveza, da ne bo čuvaj predčasno zapiral ceste. Na interpelacijo poslanca Robida o zaviranju prometa na progi južne železnice Maribor-Franzensfeste je odgovoril, da se bodo naredila dela, ki bodo preprečila pod plavi jen je proge ob Dravi pri Raseh. Kar se pa tiče povodenj pri Mariboru in povodenj Črnega potoka, je potrebno, da se urede obrežja, kar bodo morali storiti udeleženci, oziroma dežela.
Na predlog poročevalca barona Kellersperga so izpremenili §§ 76 in 85 občinskega reda. Dr. K o k o s c h i n e g g je poročal o predlogu poslanca Zičkarja in tovarišev o ustanovitvi slovenske meščanske šole v Sevnici, o predlogu posl. dr. H r a š e v c a o sloven. meščanski šoli v Žalcu in predlogu posl. R o š a o slov meščanski šoli v Trbovljah. Prva dva predloga je že dež. odbor odklonil, isto predlaga šolski odsek. Poročevalec naglaša, da so meščanske šole sploh slabo obiskovane in je treba prenarediti učni načrt. Iz sevniške okolice pa morejo učenci na meščansko šolo v Krškem, iz Žalca pa v Celje Dr. Kokoschinegg se dalje norčuje, češ, na Kranjskem imajo eno meščansko šolo, a še ta je nemška. Da, a te šole ni ustanovila dežela. — Dr. H r a š e v e c in Z i č k a r sta odločno odgovarjala poročevalcu ter očitala nemški večini, da je pristranska. Proti slovenskim meščanskim šolam sta med glasnimi ugovori slovenskih poslancev govorila tudi dr. L i n k in neizogibni S t i g e r. Večina je seveda predloge odklonila. Predlog poslanca Resla, naj se kaznovanemu učitelju Horvateku izplača odškodnina, je bil odklonjen.
š Nov volilni boj v Šoštanju. C. kr. namestnija v Gradcu je razveljavila volitve v šoštanjski tržni zastop, pri katerih so preteklo leto Slovenci po ljutem boju dosegli zmago
š „Delavski dom" nameravajo zgraditi celjski slovenski delavci, ker jim je nemški gospodar odpovedal stanovanje.
š Slomškov rojstni dom — ni prodan. S Ponikve ob južni železnici se nam poroča, da je gosp. Anton Slomšek , posestnik na Slomu sedaj deflnitivno odstopil od prodaje svojega posestva solno-graškemu Nemcu. Dne 9. t. mes. bi se bila
morala pri notarju v Šmarju pri Jelšah skleniti pismena kupna pogodba ali g. Anton Slomšek ni šel sklepati pogodbe in je raje pustil zapasti 1000 kron, ki jih je bil že poslal Nemcu za odstop in je povrnil 100 K are — Storil je to na prigovarjanje svojih sestra, katerim gre za to vsa čast in hvala.
Tedenski pregled.
Naši poslanci bodo .sedaj, ko se bo reševalo v drž. zboru laško vseučiliško vprašanje, z vso odločnostjo nastopili za slovensko vseučilišče. Italijani se temu ne upirajo. Dr. Kramar se je izjavil dopisniku »Piccola": »Svoje stališče glede italijanske univerze moramo mi Cehi uravnati sporazumno z Jugoslovani, ki so naši zavezniki.
»Slovenec" je bil pretečeni teden prinesel članek, ki se je v njem pojasnilo, kako čudno je deželna vlada rešila ugovor zoper volitev II. razreda v Kamniku, in ki je dokazoval, da bi se morala po zakonu razveljaviti cela volitev II. r. Od deželne vlade je prišel popravek, ki potrjuje z drugimi besedami isto, kar je bil bolj ob kratkem povedal »Slovenec". Obenem izjavlja grof Schaffgotsch, da je za imenovano odločbo odgovoren on sam, ne baron Hein, ki je 22. dec. odšel na dopust. (Ugovor je bil vložen najkasneje 27. nov.!) »Slovenec" je nato še enkrat jasno razložil in pribil, da odlok ni bil pravilen, in da se ne da na noben način zagovarjati. Zadevo bo rešilo upravno sodišče. Sicer pa je pri ponovljeni volitvi dnč 12. t. m. zmagala kat. narodna stranka s 15 proti 12. liberalnim glasovom. — Na Dunaju so zadnji čas katoličani napravili več protestnih shodov zaradi zasramovanja sv. evharistije. Obsojali so povsod protiversko gonjo dunajskega vsenemškege, liberalnega časopisja. Tudi v ljudski dvorani mestnega dvorca je bila velikanska manifestacija. Na sporedu je bilo vprašanje: »Ali smo katoličani v Avstriji res brezpravni?" Pet tisoč katoličanov se je zbralo v dvorani, da dajo duška svoji ogorčenosti. Več tisoč jih je stalo od zunaj, ker niso dobili prostora. Na shod je došlo 750 pritrjevalnih brzojavk. Krepko in navduševalno je govoril tudi dunajski župan dr. Lueger, opominjajoč, naj katoličani vselej in povsod pokažejo svojo katoliško zavest in možatost. — V Makedoniji vedno bolj vre. — Katol. polit, društvo za radoliški okraj je imelo 6. t. m. shod v Mošiyah. Med drugim je dr. Krek dokazoval, kako krvavo potreben je boj proti šnopsarstvu in pijančevanju sploh. Nekaterim ni bilo nič kaj všeč. — Na Zgornjem Štajerskem je 8. t. m. v bližini postajališča Margaretenhutte vihar prevrnil vlak v potok Thiirl. Več oseb je ranjenih. Stroj je ostal na tiru. — Med Beljakom in Celovcem je 7. t. m. padlo toliko snega, da je bil na več krajih železniški promet ustavljen. Prav tako niso vozili vlaki vsled sneženih viharjev na Moravskemin Češkem. Iz Sol-nograda se je sporočilo, da je vihar in sneg uničil cele gozdove. Sneg je dva metra visok. Nekatere vasi so tako zasute s snegom, da se ne vidi drugega, kot dimniki hiš. - Koncert »Glasbene Matice" v Ljubljani je uspel kar najlepše. — Na Dunaju bo od 13—25. febr. katehetski kurz. — Pri Škofeljci je skočil s tira v sredo zjutraj dolenjski poštni vlak. Poštni voz seje prevrnil. Težko ranjen je bil poštni sprevodnik. — Od 31. dec. do 4. januarja je v Sleziji zmrznilo 21 ljudi, na Pruskem pa 30. — V Kamni-tniku pri Škofji Loki so našli zmrznenega delavca M. Sedej-a iz Oselice. Žganja! — Z milijonarko gdč. Smith, seje poročil avstr.podkonzul dr. Ivan Švegel v New-Yorku. — V Ljubljani je umrl eden najstarejših zdravnikov dr. F i n z. — V o j sk a. Ko je padel Port Artur, zanima zvedeti, koliko časa so se branile druge oblegane trdnjave. Sebastopol seje ustavljal 327 dni 1. 1857. proti Francozom in Angležem. Nemška armada je 1. 1871. oblegala Pariz 132 dni. Plevna se je branila 1. 1877. proti ruski armadi 94 dni. Trdnjava Gibraltar je kljubovala 874 dni dežju neštevilnih španskih in francoskih granat. V mestu Santiago je bilo za časa zadnje špansko-ameriške vojne, tekom treh ur, razrušenih in vpepeljenih 57 poslopij. Port Artur je odbijal japonske naskoke 327 dni. — Nad vsemi utrdbami v Port Arturju vihrajo japonske zastave. — Steselj je dal pred kapitulacijo zažgati ruske zastave, ki so bile vse raz-česnjene od japonskih k rogelj. — Vseh ujetnikov ruskih je 878 častnikov in uradnikov, ter 23.491 mož, 441 častnikov ni dalo častne besede, da se ne bodo več vojskovali proti Japonski, med njimi tudi 3 generali in admiral Vlren. Šli bodo v vjetništvo. — Steselj bo odpotoval 16. t. m. v Evropo na francoskem poštnem parniku »Avstralija". — Admiralu Roždestvenskemu ni bil izdan nikak ukaz, da bi se vrnil v Rusijo. Cilj njegove poti je Vladivostok, ki je pa sedaj zamrznen. Vendar sedaj ne pojde naprej, dokler ne dobi pomoči. Admiral je vse potrebno poskrbel, da ga ne presenetijo japonske ladje, ki mu gredo naproti. — Za Kuropatkina se seda) mo-bilizuje 300.000 mož, ki pojdejo čim preje v Mandžurijo.
Med 23.490 ujetniki so večinoma ranjenci in bolniki; le kakih 5000 mož so odpeljali v Daljni. Pogled ija te vrste je bil pretresljiv. Vojaki so sicer videti zdravi, a nosijo znak prestanih naporov. Obleko imajo raztrgano in blatno. — Ruski car je naznanil generalom, da se nadaljuje vojska z vso silo. — Nogi poroča, da so Rusi v Port Arturju izročili Japoncem 56 utrdb, 546 topov, 82,670 granat, 35.252 pušk, 1420 konj, 4 oklopnice, 2 križarici, 14 topničanc, ter 35 parobrodov, ki se bodo dali se popraviti.
Dnevne novice.
„Slov. Narod" sijajno na laž postavljen! V spominu je našim čitate-ljem nesramni napad, mrgoleč najdrznejših, najpodlejših in najneumnejših Iažij in obrekovanj, ki ga je bil izvršil »Slovenski Narod" sušca meseca 1904 zoper osebo presvetlega knezoškofa ljubljanskega in pa zoper gosp. kanclerja Šiško v zadevi zavarovalne police pokojnega črnomaljskega župnika g. Klemenčiča. Tatvino, goljufijo in bog-ve kaj še se je drznil ta list očitati navedenima gospodoma. Tožba proti temu listu je bila nemogoča, ker je to glasilo »slov. inteligence" pod varstvom dr. Tavčarjeve imunitete. Toda nudila se je prilika, prisiliti obrekovalce, da dokažejo resnico svojih tr-
ditev ali pa prekličejo. Dunajski list „ D i e Zeit" je bil namreč tako naiven, daje priobčil v številki z dne 15. sušca 1904 kratek posnetek »Narodovega" članka. Posnetek je bil sicer v primeri z »Narodom" silno pohleven, ni se dotikal čisto nič osebe presvetlega gospoda knezoškofa in se je tudi ob osebo g. kanclerja Šiške le bolj rahlo dregnil. Toda vč. g. kancler Šiška vložil je proti odgovornemu uredniku lista »Zeit" tožbo radi razžalje-n j a časti. »Zeit" je najpreje hotela kar umakniti se, toda pozneje je izjavila po svojem zastopniku, da je dobila od uredništva »Slovenskega Naroda" materijal za dokaz resnice, inje ta dokaz tudi v resnici nastopila. Zaslišale so se vse od »Slov. Naroda", odnosno od lista »Zeit" navedene priče, in konec je bil, — da je »Zeit" dne 10. t. m. priobčila sledečo pohlevno in skesano izjavo: »V 526. številki našega lista z dne 15. sušca leta 1905. smo priobčili po »Slovenskem Narodu" v Ljubljani notico z naslovom »Klerikale Erb-schaftsgeschichte", vsled katere se je čutil na svoji časti žaljenega g. Jožef siška, knezoškofijski kancler v Ljubljani. Vsled tega je naperil proti nam tožbo radi razža-ljenja časti. To notico smo posneli iz »Slovenskega Naroda", ker smo zaupali omenjenemu listu, ne da bi bili sami mogli dognati resničnost vsebine. I n res so sodnijska poizvedovanja dognala, da vsebina zgorajšnjega članka temelji na neresnici ter da ni najmanjšega povoda, v kateremkoli oziru dvomiti nad poštenostjo gospoda Šiške. Ker stvari torej tako stoje, rade volje to konstatiramo ter obžalujemo, da smo ponatisnili zgorajšnjo notico, zapeljani po neresničnem poročilu »Slovenskega Naroda". — Tako je bilo celo glasilo dunajskih framasonov prisiljeno, javno ožigosati lažnjivost ,,Slovenskega Naroda", za kojo je odgovoren urednik dr. Ivan Tavčar. Poleg tega se je »Zeit" seve obvezala, plačati tudi vse stroške. Morebiti jih ji bode povrnil gospod dr. Tavčar ? Kaj bo storil sedaj »Slovenski Narod" ? Ali bo to glasilo napredne stranke, ki je prava sramota za slovenski narod, kedaj popravilo svoje lopovščine? Slovenska »inteligenca", sramuj se pred dunajskimi Židi!
— Politične ničle! Ko je bil baron Gautsch imenovan ministrskim predsednikom, je povabil vse odločilnejše politike, da se ž njimi pogovori. Izvedeli smo, da je dr. Šusteršiča povabil brzojavno še isti dan, ko je bil imenovan. Ko je »Slov. Narod" z Dunaja izvedel, da je načelnik »Slovanske zveze" bil pri ministrskem predsedniku, je takoj dotaknil zaničljivo pripombo, da imajo »vse politične ničle prost dohod do ministrskega predsednika". Ko smo to čitali, smo takoj pričakovali, da se zdaj vzdignejo tudi liberalci in gredo k baronu Gautschu, saj tega vendar nihče ne more trditi, da ne bi slovenski liberalci bili politične ničle in imajo torej tudi prost dohod k voditelju avstrijske vlade. A zastonj smo čakali! Ali nimajo v sedanjih resnih časih liberalci nič povedati ministrskemu predsedniku? Ali sploh nimajo nobenih želja? Ali se pa baronu Gautschu ne zdi vredno tratiti časa s političnimi ničlami? Naj skličejo vendar liberalci ljudski shod v Ljubljani, na katerem naj svojim volivcem odgovore na to vprašanje!
Fra Grgo Martič. Danes dne 14. januarja je v bosenskem samostanu Kre-ševu zapel diamantno mašo eden najzaslužnejših mož na našem jugu, jnnački in plemeniti frančiškan Fra Grgo Marti d Tudi mi se pridružujemo mnogobrojnim častilcem in izpod Triglava pošiljamo naj-prisrčnejše čestitke našemu južno-slovanskemu Homerju.
Predrznost nemškutarskega trgovca. Trgovec V. Leposcha v Ptuju je naročil pri tuk. tvrdki P e r d a n Ciril in Metodove užigalice. G. Perdan mu je poslal seve slovensko fakturo. Leposcha, ki prodaja užigalice družbe sv, Cirila in
Metoda, je nato pisal gosp. Perdanu sirovo dopisnico, češ naj mu v bodoče le nemški dopisuje, ker ne uvidi potrebe v mejah naše države posluževati se druzega, nego trgovskega jezika". Opozarjamo Slovence ptujske okolice na tega moža! Ali se g. Leposcha napram slovenskim svojim odjemalcem poslužuje tudi le nemščine kot »trgovskega jezika"? ce bi se v njegovi trgovini slovenski ne govorilo, tedaj bi moral oditi iz Ptuju z lačnim trebuhom Njegova dopisnica tukajšnjemu trgovcu gosp. Perdanu je skrajna predrznost, ki utegne Slovence ptujske okolice pripraviti do tega, da ne bodo uvideli potrebe v mejah slovenske zemlje podpirati s svojim denarjem take nemšku-tarske izziva če!
Drugi občni zbor »Vzajemnega podpornega društva" v Ljubljani se vrši, za slučaj, da bi bil nesklepčen prvi, dne 17. in ne, kakor se je glasilo v prvi objavi 19 februvarija.
Hudiča so ubili. V Mestnem domu je dijaški predavatelj »Prosvete" med drugim naznanil veselo vest: Tega hudiča, ki ga je svoje dni pri vsaki mogoči priliki človeštvu cerkev naslikala na steno, je moderna znanost enkrat za vselej ubila." To slovesno ubijanje hudiča se je izvršilo v navzočnosti gg.: deželnovladnega svetnika viteza K alte negge rja in ravnateljev Šubica in Senekoviča. Radovedni smo, kako bodo odslej liberalci kleli, ker jim je zmanjkalo njih najljubše besede. Saj samo na tem se poznajo liberalci, da imajo vedno polna usta h...... To spada namreč tudi k moderni znanosti, kakor jo pojmijo junaki »Prosvete".
Na vse mogoče načine dela sedaj »Narodova" klika proti „Kat. tisk. društvu" in njegovim ustanovam. Ker govore o tem, kakor bi društvo delalo velikanske dobičke, bodi tu povedano, da društvo ne dela za noben dobiček, da od njega nihče ne vleče dividend, da ni pri njem nobenih sinekur, ampak da se dohodek porabi zopet za tiskovne namene in pride torej v korist splošnosti. Krivična konkurenca se ne dela nikomur; tudi gospod Breskvar bi moral »Narodu" potrditi, da je od tega društva dobil mnogo zaslužka. Če ne bo miru, govorimo lahko še več !
Le zmerjajte, lakaji! Kadar kak nemškoliberalen grof Slovencem kako zaušnico priloži, tedaj morajo seveda lakaji slovensko-nemške zveze pomagati in sicer sirovo in oholo, kakor je že od nekdaj la-kajska navada. Glede našega poročila o odločbi deželne vlade o kamniških volitvah trdi »Narod", da smo mi odlok »nesramno falzificirali". Glasilo liberalcev piše, „da je deželna vlada postopala popolnoma korektno in da je njena odločba strogo zakonita". Mi smo včeraj dokazali nasprotno, a »Narod" nas zmerja, da smo »peresni kuliji", da smo »predrzni in nesramni" itd. Lakaji, le zmerjajte ! Slovenski meščani se vas bodo otresli!
,,Radikalizem in klerikali-zem — najnovejša koalicija".
Iz Gradca se nam piše: Pod gorenjim naslovom je prinesel »Slov. Narod" z dne 2. t. mes. odgovor odločnega nasprotnika društva »Zarje", g. stud. iur. S. iz Celja, na napad nekega njemu kakor nam neznanega dopisnika. Mi sicer g. stud. iur. S., odločnega nasprotnika društva »Zarje", globoko obžalujemo, da je prišel po nedolžnem v take neprilike, vendar si ga usojamo vprašati, so mu li »Taborova" načela, katerega trak nosi, znana, in se li ve še spominjati besed, ki jih je govoril navdušen radikalec in odločen Slovenec , pred nekaj meseci na sestanku pri »Skalni kleti" ? Za slučaj, da je gospoda »odločnega" nasprotnika »Zarjanov" vsled prenapetosti že zapustil spomin, smo pripravljeni mu rado-voljno pomagati iz zadrege. Na zdar!
V ,,Primorskem listu" je s podpisom dr. P. dne 12. jan. priobčil članek »Splošna in enaka volivna pravica", ki se iz njega razvidi, da pisatelj ni za to iz strahu za avtoriteto, in ker splošna in enaka volivna pravica ne podpira prave prostosti. Naša stranka ima to v svojem programu, ker se edino po ti točki more dosledno izvesti ustavno načelo. Mi ne ustanavljamo
države, marveč jo imamo. Zato naj g. dr. P. blagovoljno svoja zasebna modrovanja sporoči kam na kak avstralski otok in naj poduči divjake, kako si morejo po njegovih najboljših načelih ustanoviti državo, doma naj pa rajše gleda, kako bi žalostne peli-tiške razmere izboljšal. Edino upravičenje za take članke more biti pomanjkanje gradiva. Boljše prazen popir, kakor taki članki !
—	Abolicionizem. Prijatelj našega lista nam piše : Ko so se javno zvedeli škandali v nesramni hiši in je bila vlada prisiljena stopiti na noge, je bilo nekaj časa tudi med nekaterimi liberalci malo šuma. Par odbornic liberalnega ženskega društva je celo poizkušalo preprečiti, da se hiša več ne otvori. A večina se ni dobila zato — niti pri ženskah. Svojih možakov in javnosti so se zbale. V ljubljanskem mestnem svetu sta bila menda samo dva odbornika preti zopetni otvoritvi. Sedanji suženjski varuh Kališ je že dolgo prej, nege se mu je dala pravica vzdrževati pohoti na ljubo sužnje, zatrjeval, da ima že zagotovljeno dovoljenje. Pravil je tudi, da čaka magistrat samo, da se nekoliko pozabi, kar sta imela s šentjakobskim župnikom. Temu je namreč magistrat namežikaval, da se hiša več ne odpre
—	Dve dami iz Port Arturja.
Gospa Ščerbutina in gospa Povsuišin vzbujata sedaj v Opatiji občno pozornost. Ušle sta iz trdnjave med obleganjem.
—	Cesar je potrdil od koroškega dežel, zbora sklenjeni zakon, s katerim se dovoli Celovcu najeti posojila en milijon kron.
—	Ujeli so ga. V gostilno naprednega Ivana Gerbca na Igu je 9. t. m. zvečer prišel neki posestnik iz Kremenca. Začeli so igrati in oskubli so ga vseh kronic, katere je bil skupil v Ljubljani za voliče. V zahvalo so ga še z nožem osuvali, vrgli pred hišo in tam pustili na mrazu. O tem dogodku bi morda vedela več povedati ižanska svetovalca G e r b e c in Kralji č. Radovedni smo, ali je ta stvar znana tudi načelniku orožniške postaje na Igu.
—	Umrl je v Gorici vpokojeni c. kr. namestniški svetnik Janez F o r t i s. Bil je pri namestništvu v Zadru, potem pa v Gorici 20 let.
—	Volitve v Pazinu. Pri občinskih volitvah v Pazinu so v 3. razredu zmagali Hrvatje, v 1. in 2. pa Italijani. Vsled kompromisa so bile velitve mirne.
—	Zavarovalno društvo sta ogoljufala. Aretirali so v Medvodah Bevc Luko in Janeza Kreka, radi požiga. Krek je nagovoril Bevca naj mu zažge hišo, ker je bil zavarovan za večjo svoto Pred 2 leti se je to tudi dogodilo in Krekova hiša je zgorela. Krek je potegnil večjo svoto denarja, ker pa ni hotel Bevcu izplačati, kar mu je obljubil, ga je Bevc naznanil orožnikom in šele sedaj po dveh letih sta morala prijatelja romati v ječo.
—	Razpisana je učiteljska služba na Vrhniki.
—	Za dekanijo litijsko bode konferenca v torek dne 17. januvarija v Smartnem pri Litiji.
—	Enajsti zvezek »Vojske na Daljnem Vzhodu" izide koncem drugega tedna.
—	Obstrukcija zaradi mesarja. V včerajšnji seji obč. odbora v Sp. Šiški so železničarji povzročili obstruk-cijo, ker je bila večina preti temu, da se dovoli naseliti na občinskem svetu nekemu konkurentu šišenskih mesarjev. Železničarji pravijo, da je meso v Šiški dražje, nego v Ljubljani. Ker se ni ugodilo njihovi želji, so odšH in onemogočili nadaljevanje seje.
— Zeno in hčer je hotel ubiti. Janez Bergant, kajžar v freski, se ga je nekega dne navlekel z namenom, da bode ubil svojo ženo in hčer. Prišel je zvečer pijan domev ter začel rogoviliti po hiši. Ko ga je žena oštela, uzame Bergant kuhinjski než v roko ter hoče zaklati svojo ženo. V tistem hipu je vže skočila njegova hči ter zagrabila za roko svejega ečeta, kateremu je iztrgala nož. Razsajal je potem še dolge časa in pretepaval. Ko je bilo mogoče ženi pobegniti iz hiše, je letela reva o polnoči bosonoga v Medvode po orožnike, kateri so Berganta takoj aretirali in odpeljali v zapor.
—	Pomladansko vreme imajo na jugu. Pretekli teden je odšlo v Pulj nad 100 zidarjev in delavcev z Goriškega, Kranjskega in iz Furlanije k stavbni tvrdki Miinz, da prično z deli za 28 novih hiš, ki se zgrade v imenovanem mestu. Ta tvrdka plačuje delavce dokaj boljše nego so plačani na Kranjskem.
—	Utonila je v Selcih nad Škofjo Loko 83 let stara Mariia Tavčar.
—	Izlet v Zagreb priredi učiteljsko društvo za celjsKi in litijski okraj dce 22. t. m , da si udeležniki ogledajo razstavo društva za širjenje vzgoje.
—	Dež. poslancu Ulmu se v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji zdravje
boljša. Upanje je, da okreva. Vsa čast zdravnikom, katerim se je operacija posrečila.
Ljubljanske novice.
lj Umrl je sinoči ob 10. uri po kratki bolezni deželni blagajnik, posestnik in ključar trnovske župne cerkve gosp. Fran T r t n i k 61 let star. Zadnji čas se je čutil nekako slabega. V torek je bil še v Voglah pri razprodaji zapuščine svejega rajnega polbrata p. kurata M. Kotnika. Pri tej priliki se je prehladil. Sredo večer so poklicali zdravnika, ki je zaukazal, da mora ostati osem dni v postelji. Sinoč je pa izdihnil previden s sv. zakramenti svojo blago dušo. Pokojnik je bil Ljubljančanom znana oseba; pravi Trnovčan, kakor se jih ne rodi več. Na videz nekoliko trd, a blagega in usmiljenega srca Skozi 22 let je bil mestni ubegi oče; pri Vincencijevt družbi je bil od njenega početka do svoje smrti delavni član. Se v ponedeljek se je udeležil seje St.-Ja-kobsko-trnovske konference. Bil je član ravnateljstva mestne hranilnice že od njene ustanovitve. Skozi več let je bil tudi predsednik glavnega odbora za osuševanje in obdelovanje ljubij barja. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. N. v m. p.!
lj Kam pa danes teden? Na staro strelišče. Ondi se vrši zvečer velika predpustna veselica tobačnega delavstva. Sodeluje vojaška godba. Kdor se je kedaj udeležil te veselice, je vsakdo hvalil izberno zabavo. Nikomur ne bo žal, kdor pride tja! Začetek tečno ob pol 8. uri zvečer.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer bo predaval v »Slov. kršč. soc. zvezi" č. g. dr. Josip J e r š e.
lj V katol. društvu rokodelskih pomočnikov je dne 9 t. m. v
vrlozanimivem predavanju predočil veleč, gosp. dr. Josip Jerše pogled v zvezdnato nebo. — V ponedeljek, 16. m. bo predaval isti vlč. gosp. predavatelj o smotrenosti v naravi.
lj O delovanju tukajšnjega reševalnega društva. Stev.lo intervencij v minolem letu znaša 521, pri 304 moških in 217 ženskah. Občinski svet je sklenil nabavo še jednega rešilnega voza s potrebno opravo, da ustreže potrebo v nujnih slučajih. Človekoljubno delovanje tega društva zasluži vsekako popolno priznanje in javno pohvalo; in smoter njegov je v istini plemenit. Naj bi našlo torej društvo v vseh krogih tudi potrebno podporo.
lj Nevarno je obolel g. Ivan A h 1 i n, p. d Rihtar, posestnik in gostilničar na Karlovski cesti.
lj Nadležni gostje. Policija je prijela Janeza Žabjeka, Marijo Virant, Pavlo Kalčič in Frančiška Rušt, ki so ponoči pohajkovali p<» mestu, dasi jim je bil povratek v mesto prepovedan.
lj Dovažanje ledu v mestni ledenici in zasebne shrambe je letos izredno obilo. Ene kot druge bodo preskrbljene z njim za celo poletje in jesen. Plošče so debele do 10 cm
lj Lep prihranek za občinsko blagajno nudi letošnja mehka zima. Mesto bode za sneg, ki ima v strogih zimah par tisoč kron stroškov, letos prihranilo okolu 10.000 K. kar že nekaj izda.
lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo se udtleži jutri pop. ob 4. uri pogreba svojega društvenega zdravnika g. F r K s. Finca korporativno
lj Prva modna trgovina za gospode v Ljubljani, ki si upa imeti samo-slovensKe napise, je modna trgovina gosp. En g. Skušeka, Pred škofijo. Slovenci pozor!
lj Žepno uro z verižico je izgubil nekdo na poti ed Sv. Martina do Karlov-ske ceste. Pošten najditelj naj jo odda na Karlovski cesti 13.
lj Prah in živila. Po mestu se dvigajo oblaki prahu. V šolskem drevoredu gosto naletava prah na ondi razstavljeno meso. To so pač čedne zdravstvene razmere ! Danes je naneslo na meso toliko prahu, da končno mesa niso mogli nekateri mesarji več predajati za sveže meso, da so ga morali prodajati po nižji ceni, deloma so ga pa vrgli proč ali pa nasolili. Neka teri mesarji so izjavljali, da si že jako žele tržnice.
lj Trgovski ples. Vabila za ta ples, ki se vrši v soboto, dne 2 1.1, m., so razposlana. Ker je prav lahko mogoče, da ta ali oni ni dobil vabila, zato naj jih oni, ki morda niso dobili v. bil, pri društvu ali pa pri odboru zehtevajo. Nekaj posebno lepega za ta ples so damska darila. Vstopnice se dobe proti izkazu vabil pri tvrdki Gričar in Mejač v Prešernovih ulicah in J. Lozarju na Mestnem trgu.
lj Tatvine. Danes ponoči je prišel neki tat v Jakopičevo barako na Mirju in mu ukradel sodček zelja, vrednega 10 kron. Ubil je pri oknu šipe in tako prišel v barako — Danes zjutraj je neki tat ukradel hlapcu Ivanu Liparju pri Hercmanu na Rim-
ski cesti iz zaklenjene sobe par štifietov, vrednih 5 K. — Neža Lavričeva, krovčeva žena z Viča, je prišla včeraj popoldne po Starem trgu in ukradla mimogrede Mariji Hercogovi, prodajalki čevljev, par copat, katere je nesla petem prodajat v Florijan-ske ulice neki lončarici. Opazila jo je pa pri tatvini neka ženska, ki je šla za Lav-ričevo in jo v Florijanskih ulicah pokazala policijskemu stražniku, ki jo je aretiral. —■ Aretirana je bila tudi bivša Štepiceva služkinja Marija Severjeva z Jezice, ki je pred nekaj časom poneverila svojemu gospodarju 14 kron, katero svoto bi bila morala dati mesarju.
lj Zabavni večer „Glasbene Matice" v nedeljo, dne 15. t. m. obeta biti velezanimiv in zabaven. Pevski zbor »Glasbene Matice" je upošteval želje, izražene na prvem zabavnem večeru v areni in vs'ed tega sklenil prirediti svej drugi zabavni večer v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma", kjer se bo ples in zabava sploh veliko ugodneje razvila. Pevske točke se ene najlepših iz »Novih akordov", ki bodo gotovo si. občinstvu ugajale. Zabavni del sporeda bo nudil obilo smeha. Vrhu tega pripravlja se slav. občinstvu nekaj, kar se sedaj še ne sme izdati ; samo toliko, da so neke kapljice za ljubljanski »frker". Torej prijatelji »Glasbene Matice", v nedeljo vsi v „Naredni dom". Uverjeni smo, da slav. občinstvo izrazi s svojim posetom na zabavni večer svojo naklonjenost pevskemu zboru »Glasbene Matice", ki jo v polni meri zasluži, upoštevajoč njegovo zaslugo pri prireditvah velikih koncertov.
lj Na oklicih so: Cezar Mena r d i, trgovski agent z J o s i p i n o A p i h , kontvaristinjo, Aleksander G r e g o r i č, zemljak s Frančiško Š e k š , hišino.
lj Napredna požrtvovalnost. »Krajcarska družba" za »Narodni dom" se je vsled soglasnega sklepa občnega zbora dne 10. januarja 1905„ prostovoljno razšla.
lj V Spodnji Šiški je Zajčevemu hlapcu Francu Vinšeku sod padel na nogo in ga težko poškodoval.
Razne stvari.
Najnovejše.
Duhovnika umorili. Iz Cu-riha prihaja vest, da so neznani zločinci v bližini mesta umorili duhovnika Adamerja. Prišli so po noči ponj, češ, naj gre k nekemu na smrt obolelemu človeku. Med potjo so ga umorili. — Prepovedano je dajanje napitnine v državi Missouri. Kdor da napitnino, dobi lahko kazen 2000 kron. — Stavka rudarjev v Ruhrski pokrajini na Nemškem narašča. Dosedaj stavka 110.838 mož. — Grofica Montignoza izjavlja, da na Saško nikdar več ne pride. — Elektrotehnik Tesla je izumil nov terpedo, ki nese 16 kilometrov daleč. — V Port Arturju so bile naslednje cene živil: funt pasjega mesa 1 rubelj, funt konjskega mesa 2 rublja, kokoš 30 rubljev, gos 75 rubljev, svinja 200 rubljev, krava 600 rubljev, jajec 2 rublja, čebulja 1 rubelj. — Dvoboj žensk. V Parizu sta imeli dvoboj neznani ženski. Ena je bila zadeta v srce. Njena nasprotnica Je pobegnila.
Proč brke. Francoski vnanji minister je, kot poročajo ameriški listi, izdal ukaz, da si morajo dati ostriči svoje brade in brke vsi uslužbenci vnanjega ministrstva, visoki in nizki. Vsled tega seveda je v ministrstvu vse razburjeno. Uslužbenci ugovarjajo, da bi imela vlada celo pravico nad njih bradami in brki. Pritožili so se na društvo za varstvo človeških pravic.
Mrtva pije. V okolici mesta St Etienne na Francoskem je umrla neka begata stara kmetica. Zdravniki se potrdili, da je mrtva. Ženska, ki je imela nalogo, pre-čuti pri umrli, si narediti močno juho, katero postavi zraven umrle na omaro in se še oddalji za nekeliko trenotkov, predno zavžije juho A glej, ko se vrne, vidi, kako »umrla" kmetica z vidnim tekom vživa juho, pri tem se še britko pritožuje, da je premalo slana Varuhinja je vsled tega zbolela
Moderne ljudske klavnice so brez dvoma ameriške železnice. Kakor je razvidno iz vladne statistike o železniških nesrečah, je bilo to leto na železniških progah Zied. držav Severne Amerike ranjenih 43 266 eseb, a ubitih 3367. Slučajev, da so vlaki trčili skupaj, je 6000, da je vlak skočil s tira, 4000. Nikjer na svetu ni toliko nesreč na železnici ko v Severni Ameriki, kjer se prav nič ne brigaje za varnost.
Išče se 100 let stari poslanec. »Novi List" piše: To m nikaka šala, ampak gola istina. Grof Tisza potrebuje za bodeči ogrski državni zbor poslanca, ki bo star 100 let. Najstarejši poslanci v egrski zbornici se imenuje Josip Madarasz, ki je star 93 let ter pripada najskrajnejši opoziciji. On bo gotevo zopet izvoljen, ker je v sigurnem volivnem okraju, a opozicija bo njegovo izvolitev najkrep-kejše podpirala. Ko se otvori zbor, tedaj
predseduje zbornici najstarejši poslanec. V sedanjem položaju bo stari Madarasz prekrižal lahko Tiszi mnogo računov. Za to je vprašanje predsednika po starosti važno. Zato išče Tisza kandidata, ki bi bil star najmanj 94 let. Cim starejši, tem getevejši. Listi vsled te Tiszove zadrege zbijajo šale. Saljivci pravijo da daje Tisza pol dispozi-cijskega zaklada za poslanca, ki bi bil star sto let.
Granata pod božičnim drevescem. Iz Detroit, Mich., v Ameriki peročajo: Grozna smrt je dohitela gospo Tom. E. Barnesovo v njenem stanovanju, ko je urejala božično drevesce svojima ma lima otrokoma. Pred letom dni dobila je Barnesova od svojega brata Williama May-heva, kateri je služil pri vojni mornarici, v spomin lepe granato brzestrelnega topa. Granata je stala dolgo časa kot ekrasek na kaminovi polici. Usoda je hotela, da je Barnesova, ker ni imela kladiva, z granate pribijala razne reči pod božično drevesce in pri tem se je sprožila granata. Nesrečni materi je odtrgalo desno roko ter jej prebilo prsi in grozne razmesarilo hrbet, tako da je bila na mestu mrtva. Ko so prišli ljudje v sobo, so našli nesrečno mater mrtvo in grozno razmesarjeno ležati pod božičnim drevescem.
Novoletna voščila Roose-veltu. Ob novem letu je sprejel Roose-velt v »beli hiši" v Washingtonu 7718 obiskovalcev, katerim je vsem stisnil roke. Za predsednikovo varstvo je skrbel kordon policije, ki je pregledal vse došlece ter ni dopustil nikakih rokavic, mufov, niti kaj drugega na roki.
Književnost in umetnost.
Nove slovenske muzika-lije. »Glasbena Matica" je za društveno leto 1903/4. izdala nove muzikalije in sicer : »Sest pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja", katere je zložil Anton Lajovic op. in 35 slovenskih narodnih pesmij, katere je nabral, zapis, in harmon. Mar. Bajuk. — Lajovičevi samospevi obsezajo sledeče pesmi: 1. Zacvela je roža. 2 Mesec v izbi. 3. Več ne šumi rž! 4. Pesem starca. 5 Bujni vetri v polju. 6. Norčeva jesenska pesem. — Še tekom januarja se bodo te nove skladbe pričele članom »Glasbene Matice" razpošiljati. Dobivajo se pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani.
Pogreznjeni milijoni.
Od 27. januvarja do kapitulacije Port Arturja so bile potopljene eziroma razrušene kakor poroča „Rusk. Slovo" sledeče ladje: »Poltava" — 8.074.409 rubljev; »Se-bastepol" — 8,074.409; .Peresvjet" —-10,441.755; »Pobjeda" 10.100.000; »Retvi-zan" - 10,695.518; »Petropavlovsk- — 8,074.409; »Bajan« — 6,900 689; »Pallada« 5,726.313; »Novik" — 3,049 312; „Bojarin" — 3,394.024; »Vsadnik" — 406.000; „Gaj-damak" — 406 000 rubljev, »Džigit" — 1,335.703; »Rasbojnik" — 1,335.703; »Sab-jaka" — 436.000; »Bobr" — 650.777; »Gi-ljak" — 840.432; Jenisej" — 2,000.000; »Otvažnij" — 863.851; »Gremjašči" — 1,250 000; »Angora« — 2,566.846; »Kazan" 1,150.000 rubljev; skupaj torej 87,771.550 rubljev. K temu je treba prišteti še vso ©pravo ladij, ki znaša 5,762.936 rubljev, kar da skupaj z zgorajšnjo svoto 93,534.486 rubljev. Slednjič je treba vračuniti še tor-pedovke »Burakov", »Strašnij", »Raztorop-nij", »Rešitelnij", »Steregrušči", cela vrsta eb vhodu raznih potopljenih parnikov, čolnov itd., kar znaša vse skupaj 18,000.000 rubljev. Ako seštejemo torej svoto vseh potopljenih ladij, dobimo svoto 1 1 1,0 0 0.0 0 0 m i 1 i j e n o v.
Društva.
(Katoliško izobraževalno društvo v Radovljici) priredi v nedeljo, dne 15. januarja zabavni večer v salonu g. V. Hudovernika. Spored petje. — Med posameznimi točkami udarjajo tambu-raši katoliškega delavskega društva z Jesenic.
Telefonska in brzojavna poročila.
Maribor, 14. januarja. Ravnatelj posojilnice, znani rodoljub dr. Jernej G 1 a n č n i k včeraj po dolgi mukotrpni bolezni umrl. Pogreb je jutri popoldne ob pol 4. uri.
Pariz, 14. januarja. Kuropatkin je dobil povelje h krepki ofenzivi. Ruske čete so se že začele gibati.
London, 14. jan. V Tokiu vzbuja silne pozornost, da se je za hrbtom Ojame pojavila brigada ruskih konjenikov s primernim topništvom. Rusi so v velikem krogu prišli za hrbet Ojame. Posrečilo se jim je izmuzniti se opazovanju japonskih patrulj.
Japonska vlada zagotavlja, da so bili Rusi vrženi nazaj, vendar to ni popolnoma vero-jetno. Rusi so vjeli mnogo japonskih transportov živil.
Tokio, 14. jan. (Kor. u) 200 ruskih jezdecev je napadlo 11. t. m. Njučvan a so bili od Japoncev odbiti Tu so mnenja, da ruski kozaki poizkušajo zahodno od reke Ljao obiti Japonce, da bi zavzeli transport Nogijevih težkih oblegovalnih Upov.
Pariz, 14. jan. „Havas" poroča iz Tjencina : Petsto kazakov je napadlo japonska skladišča v mestu Kasfanče pri Njučvanu ter jih uničilo.
London, 14. jan. Ruskih ujetnikov so že 2000 izkrcali v Nagasakiju. Generala Fok in Smirnov, ki gresta v ujetništvo, sta se v Daljnem poslovila od Steslja.
London, 14. jan. Nogi je poslal angleškemu časopisju zahvalo.
Tokio, 14. januarja. (Korsp. urad.) Včeraj se je vršil slovesen vhod Japoncev v Port Artur z N o g i j e m na čelu.
London, 14. januarja. Iz Daljnega javljajo, da je dospelo tja 15 000 Japoncev, ki so namenjeni, da ojači o japonsko vojsko pred Mukdenom. Tja odidejo tudi čete, ki so oblegovale Port Artur.
Dunaj, 14. jan. Sindikat časniških poročevalcev je izrekel obžalovanje radi razsodbe najvišjega sodišča, da časnikarji morajo pričati. Sindikat pričakuje, da se bodo časnikarji raje dali zapreti, nego da bi bili v sramoto svojemu stanu.
Budimpešta, 14. januarja. Iz Paksa poročajo, da je bil ondi liberalni kandidat Simončič napaden od opozicijonalcev s kamenjem, njegovi pristaši pa s palicami. V nekaterih okrajih pristaši ljudske stranke nastopajo tako, da si liberalci ne upajo na ulico. V nekem mestu liberalni kandidat ni mogel govoriti. V Parfcyu je bil liberalni kandidat, ko se je peljal s sodnikom in z orožniki skozi vas, sprejet s kamenjem, sodnik in dva orožnika so bili ranjeni na glavi, tako da je moral en orožnik rabiti orožje; pri tem je težko ranil enega napadalca. Liberalni kandidat se je moral vrniti ter ni mogel skozi selo.
Reka, 14. jan. (K. u.) Zdravje se je nadvojvodi Jožefu zboljšalo.
Reka, 14. jan Defravdanta Bertolija še nimajo. Menda je v Istri. Kom. banka je povišala premijo nanj na 10.000 K.
Zagreb, 14. januarja. Tu se govori, da bode P o s i 1 o v i c v kratkem imenovan za kardinala.
Zagreb, 14. januarja. Pri razlastitvi prostora za železnico med Orehom in Ore-y hovico so se kmetje uprli orožnikom. En kmet je mrtev. Zabodli so ga orožniki.
Budimpešta, 14. januarja. V vo-livno borbo so posegli tudi Slovaki in Ru-muni, ki so izdali programa proti raznarodovanju nemažarskih narodov.
Trst, 14. januarja. Novo agitatorično društvo „Giovane Trieste" je imelo včeraj ustanovni shod. Predsednik »Italijan" — Vidakovic!
Essen, 14. jan. Pri izpremembi „ših-tov" je nastal pretep med stavkujočimi in med- rudarji, ki so šli na delo. 1600 stav-kujočih je napadlo rudarje, ki so prišli iz rudokopov, in one, ki so šli noter. Vsled tega se ni upal noben rudar iti v rudnike.
Pariz, 14. jan. „Temps" objavlja spomenico guvernerja Krete, princa Jurija, ki jo je poslal ministru za zunanje zadeve. V spomenici pravi, da je edini način, rešiti težavni položaj na Kreti, zjedinjenje Krete z Grško. Ako vlasti dvomijo nad pravimi željami krščanskega prebivalstva Krete, naj se obrnejo s plebiscitom na narod, ki bo potem odločil glede združitve.
Pariz, 14. januarja. Danes v pozni uri se bo odločila osoda Combovega ministrstva. Ker Combes ne bo dobil znatne večine za nadaljevanje svoje politike za ločitev cerkve od države, bo skoro gotovo takoj podal demisijo.
Tržna poročila
od dne 13. januvarja 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 19''0 do 19-42; rž za april 15 30 do 15 32; oveszaanril 14-02 do 14 04; koruza za maj 14-88 do 14 90.
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje omejeno mrtvo. Prodaja 14.000 met. stot., za 10 do 20 st., znižanja. Druga žita mrtvo brez kupčije. Vreme]
Mesarski pomočnik
srednje starosti, kateri bi znal kupovati in prodajati	so l—i
■f s e s p r e j m e ^
pri Franc Avbel mesar v Žužemberku. Vstop takoj.	Dolenjsko.
Javna dražba.
Okoli 600 smrek in hoj v Rakovcu in v Slemenih se bode 76 3 i
MT prodalo
29. januarja 1905 na Vrhniki. Natančneje pri gospodu Karolu Jelov-šeku na Vrhniki, ali v Ljubljani Poljanska cesta št. 3. I. nadstropje.
Prljawe za
tečaj za jecljajoče
se sprejmi le še do ponedeljka. 16. f. m., ker
v 2 tednih odpotujem.	81 1—1
Mme. NAGEL, speclalistlnja za jecljajoče, hotel „1L1RIJA".

Rodbine Trtnik, Petrovčič in Demšar naznanjajo žalostnega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta, svaka in strica, gospoda
Frana Trtnik
deželnega blagajnika, posestnika, predsednika močvirskega odbora itd. itd.
kateri je včeraj dne 13. t. m. ob VjlO. uri zvečer po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se bodo v nedeljo, 15. t. m. ob 3. uri popoldne v hiši žalosti Cerkvene ulice št. 1 slovesno blagoslovili, nato pa na pokopališču pri Sv. Krištofu položili v lastni grob.
Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah.	74
Prosi se za tiho sožalje.
Vsem dragim prijateljem, ki so nam v britkih urah ob izgubi naše nepozabne	71 1—1
OLGE
donašali tolažbe, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Zlasti zahvaljujemo plemenite darovalce prekrasnega cvetja in lepih vencev. Hvalo smo dolžni rodbinama K. Gregoričevi, in I. Petkovi za ljubeznjivo podporo v zadnji službi predragi rajnici. Hvaležni smo vsem mnogobrojnim spremljevalcem na potu k večnemu počitku. Bog povrni!
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega Oznanenja v po-
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljanega soproga, oziroma očeta, gospoda	63 i_i
Valentina Mazgon
pozamentlrarja In meSfana Slavnega mesfa Ljubljane
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega nam rajnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem našo zahvalo. Istotako se zahvaljujemo vsem darovalcem prelepih vencev.
Zlasti se zahvaljujemo vsem gospodom pevcem Glasbene Matice za gin-ljivi žalostinki pred hišo, kakor tudi na grobu.
V Ljubljani, 13. jan. 1905.
Žalujoči ostali.
Kovačn ica
s potrebno kovaško opravo in prijetnim stanovanjem se da pod zelo ugodnimi pogoji spretnemu oženjenemu kovaču, kateri ima koncesijo za kovaški obrt takoj ali pa po dogovoru	69 6—1
(30(3) v najem. 000
Ponudbe sprejema Karol Lenfce, posestnik in vin. trgovec na Laverci p. Ljublj,
Zahvala.
Podpisani se povodom bojičnice iskreno zahvalim damam nabiral kam in vsem plemenitim dobrotnikom.
Rakovnik, 12. jan. 1905.
Dr. ^ng. žesta
Superior.
akoj se sprejme en
marljivi učenec
*',a pekarski obrt pri
ANTONU CIZAJ
77 i-i	Zalokarjeve ulice št. 11.
Zahvala.
Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so prihiteli na pomoč pri požaru mojega poslopja v noči od 8. na 9. t. m. Posebno pa se zahvaljujem svojim sosedom z Rašice in slavni požarni brambi iz Vel. Lašič, katerim se je po velikem trudu posrečilo odvrniti ogenj od hleva, ki je od pogorelega poslopja oddaljen samo 3 m; dalje c. kr. poročniku gosp. Suflaju iz Vel. Lašič, ki je našel med gorečimi razvalinami ogoreli mrtvi trupli mojega sina in hlapca, in c. kr. orožnikom iz Vel. Lašič, ki so z besedo in dejanjem pripomogli omejiti ogenj.
Rašica, dne 13. januarja 1905.
75
Martin probnlč,
posestnik in trgovec
Posestvo
20 minut od Celja, v ravnini s hišo in gospodarskimi poslopji, 67, oralov skupaj ležečih travnikov in njiv I. razreda z 1500 sadežev hmelja
PflT se proda ~fm
za 4200 gld.
Vpraša se pod »Posestvo" poste restante 2160 3—3	Celje.
^^ Sprejmem takoj
' č e n c
73 3-1
I

od 14 let starega naprej, pod dobrimi pogoji za pekovsko obrt. — Josip
Možina, pekovski mojster v Kamniku, Velika ulica št. 4, Kranjsko.
I
Deželni odbor kranjski žalujoč oznanja, da je zaslužni deželni blagajnik, gospod
m
Fran Trtnik,
dne 13. januarja 1905 ob 1/2IO. uri zvečer po kratki bolezni umrl.
Pogreb bo v nedeljo, dne 15. januarja, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Cerkvene ulice št. 1, na pokopališče pri sv. Krištofu. Blagi rajnik bodi priporočen v prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 14. januarja 1905 .	82 1-1
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske javlja prežalostno vest, da je umrl nje velezaslužen večletni upravni odbornik, gospod
Fran Trtnik
deželni blagajnik itd.
Pogreb bode v nedeljo, 15. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Cerkvene ulice št. 1.
V Ljubljani, 14. januarja 1905.	7« 1-1
P. v m.
Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo potrtim srcem naznanja svojim udom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je preljubljeni, čislani in spoštovani triintride-setletni društveni zdravnik, gospod
Fran Ks. Finz
deželni okrožni zdravnik itd.
danes po dolgi, mučni bolezni, ob 1. uri ponoči mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagega pokojnika se bode v hiši žalosti, Stari trg št, 2, blagoslovilo in odtod v nedeljo, dne 15. januarja 1905 ob štirih popoldne na pokopališče k sv. Krištofu prepeljalo.
Pokojnik bodi priporočen v blag spomin!	79 !_!
V Ljubljani, 15. januarja 1905.
ODBOR.
MAGGHEVfl ZABELA
Je edino ln staroznano sredstvo, da so priprav, slabim juham, omakam, ragu, soCivju itd v hipu uepričakovano močan in nriietan nkns. —	___.L . _ _ ' ""
upu uepričakovano močan m prijeten okus. - Zeld izdatni, zato najae n'e"odd4 preveč Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav.
Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cend.
Steklenica od 50 v više.
909
Isfrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateijec, belo, rdeče in teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov A ntonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-11
Hm«M#f speclaiiteto belih kril, belili svilnatih ela-
r lESniJ" "II '.n bluz iz sukna, Kaftor tudi salonskih & ivtiiiu oblek, sukenj in frakov le u 000013)
Angleškem skladišču oblek.
0. termine. Ljubljana.
Velespoštovanjem
<J hk J» M
U t* t^ H
kot zdravilni v r e 1 e c že stoletja znana v vseh boleznih
ID
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
ialtz postaja, zdravilno kopaliiča pri Karlovih varit
Prospekti zastonj in franka.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjii •pecerijskih prodajalnieah in trgovinah i jestvinami it rinom
Zaloga pri Mlhaal Kastnar-ju in Pete«- Lastnik-* » Ljabljani	32 52-3
Najmanjša žepna „demantna" izdaja brevirja v štirih zvezkih oblike 48» s proprijem za ljubljansko škofijo:
Breviarium Romanum
Mechlinae 1904.
Ceno Češko posteljno perje
skub!
5 kg novega skubljenega K 9 60, boljšega K 12'—; belega, jako mehkega,
a K 18 —; kron 24 —
sneinobelega, mehkega, skub ljcnega K 30 —; kron i6'-. Po šilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 159 p. Plzen na Češkem.
1
Zcnitcv.
28 let stari vdovec, c. kr. uradnik, hišni in zemljiščni posestnik v mestu. — Premoženje vredno nad 20.000 kron. — Želi se poročiti, vdove neizključeno. — Slika se prosi. — Zahteva se tudi primerni denar. — Slika se vrne pod strogim molčanjem. Naslov: N. M. 122, Ljubljana, in poste restante.
Z rdečim in črnim tiskom. Velikost vezanega zvezka 12 X 7 cm
Debelost s proprijem vred 18 mm. Teža	„	„ 150 gr.
Cena s proprijem vred:
štirje zvezki vezani v šagrin, z vpogljivimi platnicami in zlato obrezo
K 31-68,
Prireditev brevirja v taki mali obliki in vendar z jako ugodnim
tiskom vzbuja obče začudenje. — Dobi se tudi brez proprija za ceno
K 28 32; proprij sam za sč pa velja K 3 36.
♦
Bukvama v Ljubljani.
2048

ff
m
Zaščitna znamka: »Sidro"^ J
Liniment Capsici comp.
Nadomestek za
JPain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 140
m K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno znamko »Sidro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek RICHTERJEVA LEKARNA
k ,.zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova. _On«oi»o r atpoiiljan) «.
immmmmmmmm
Največja izbera ^
najaoljših in najcenejših
ittf okoles in žlpglnih strojev
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati. ♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo.
Lastna'delavnica za poprave.
---------------! ......................60 52—1
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
^mmmmmmmmii

o-. CJ
(/i <y
>
CJ >N
I
«
a
«
U)
TJ 3
O -M A
tO
O
>o o
u
CS ž
ca	I
(J	<o
C	>o
<u	g O
n	I
.&	s
■s	*
.a	t-
w	JS &
2	c
>5	rt

slst.
. iea
ravnokar iznajdena
' žepna ura ~*u
Roskopt-pat. s sidrom
prav dobro idoča, na minul® regul. »zelo svetlo sveteča' gld. 2-20. Ista z lepo gravlr. oklepom gld. 2 65, v črnem oklepu gl. 3-—. Nikelnaste ali pozlačene verižicc priveskom ali lepim kompasom gld. —-45. Ako ne uga|a, denar nazaj. Na zahtevo pošljem cenik o urah, zlatu, srebru, klna-srebru, godb. orodju, delila ur in orodju z nad louo podobami zastonj in franko.
F. Pamm, Krakov Avstr.
ZIELONAOASSE 3. — Ustanovi), leta 1852. —
j Posojilnica v Radouiiici
razpisuje službo
tajnika.
Ponudbe naj sc pošiljajo do dne 20. prosinca t. I. na naslov: dr. I. Vilfan, odvetnik v Radovljici.	62 3-1
ucenca
se sprejmeta za čevljarsko obrt Ivan Rozman, čevljarski mojster
Sv. Flnriinnn niirn 7A I inhlirtnn


Mlad orjanirt
cecilijanec, ki je zmožen prevzeti vodstvo v posojilnici, tajništvo pri občini, poduk na glasovirju, v petju, je tenorist, želi službe v kakem boljšem kraju ali mestu; zmožen voditi večje pevske zbore ali društva. 53 3_2 Naslov pove iz prijaznosti .Slovenec".
Iz proste roke prodam
svojo
posestvo na Brezjah
obstoječe iz hiše št. 33. gospodarskega poslopja in dveh njiv ob cesti, ki sta pripravni za stavbišča. — Več se izve pri lastniku J. Kleindienstu, Brezje št. 33 ali pa na Savi št. 35. 58 3—1
Pozor jostilnlčarjl
na Kranjskem, Južno Štajerskem, KoroSkem, Primorskem, Goriškem, Trstu in okolici.
Reklamno podjetje U. K. HUČIČ u Ljubljani
astmmm Dunajska cesta štev. II —1 1 izda v kratkem
vademekum ZOSfcEEZ*
vedena prTpcrX^LP°PiS'm P°'a' "iih s,a"ie> da,>™'	na-
nasiov^rKcriinS f9°S5™cd— <■«" -i PO«W svo|e nata£„e d» pa se °bvežEi° kupi,i kaž,p<*' Knjiga bode veljala samo 2 kroni.
n nSlkl?Iip0r0Čena g0,stilna ,dobi brczP'^no tudi tablo z napisom: Tukaj
nlkS; koESK inaHHbPote. kaŽlPOt P° S'°VenSkih deŽE,ah Za ^
Naročila na knjigo in naslove gostilničarjev sprejema
reklamno podjetje V. K. NUČIČ
L	v Ljubljani, Dunajska cesta št. II.
Gostilna na Laverci
se 1. sušca t. 1. pod zelo ugodnimi pogoji odda na račun OT oženjeni spretni gostilničarki, katere soprog ima lahko sluibo v Ljubljani. — Ponudbe sprejema in natančnejša pojasnila daje Karol Lenče, posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani. 44 6-6
| Kamnosek |
IGNACIJ ČAMERNIK |
Ljubljana, Komensksga ulice 26 I
se priporoča preč. du-hovščini ic p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 52-31
: ManufoKturlst: zo Celje. •
Dobro izurjen strokovnjak spreten prodajalec in vojaščine prost, kakor tudi
en učenec
iz boljše hiše, kateri bi bil pod nadzorstvom storitev ali sorodnikov se sprejmeta z ZO. svečanom 1.1. — Ponudbe:
Rudolf Stermecki
Ljubljana, ipitalske ulice 5
54 3—2
Mlada gospodična
■z dobre hise, vešča slov. in nemškega jezika
se sprejme
v trgovino. Prednost imajo že prej službujoče. Kje, pove upravništvo tega lista. 57 3—2
1122 100 -57


Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani c e o i k r. yoi ko >>00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
torarna is are In Izvozna trgorlm Most it. 955, Coiko
p,«'» *-'■'" 1. - k. remoBtolr-ura ■ lldro, . , • ifu: uo»«pr p*te«t t trpežnem futralo fflfl Q 'CA li jeleaoreK* o««J* i «l«g. reriilco li »Ik- Slu« L J"'
|)i 1» priteikom, komad _
Oklic.
Dne 19. januarija 1905 ob 9. uri dopoldne se bode potom dražbe ter proti takojšnemu gotovemu plačilu vgrajščini Raka pri Krškem
prodajalo
— 35 glav lepe goveje živine, med tem 6 volov, 1 bik, 10 kirav, 7 telie po 2 leti staire, 3 junci, nekajj telet teir pat* kor.j.
Razun tega se bode prodalo
gospodarsko orodje,
2 kočiji, sanke i. d p. nekaj eistiln nie za žito, fazne stPoje, več sto eentov sena in poljskih pnideln
koV teP 2158 5-5
50 hI. jabolčnika.
Kupci se prijazno vabijo.
Hočete li dolgo živeti
In se veseliti dobrega zdravja ? Da to doseZete, skrbite za zdrav telodec In vedno urejeno prebavo.
Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, najde gotovo pomoč v	1078 27—8
Germanovl življenski esenci
ki se vporablja z n<yvečjim uspehom pri: pomanjkanju slasti, slabem felodctl, pehanju, Sorečld. zSaSI, slabosti, glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemcrrholdlh (zlati žili)
Po preobilem obedu, posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa. Ker izločuje vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanova življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči. Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne »»Črnega orla" V Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno imetvrdke: Lekarna „Prl črnem orlu" K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 1-40; po pošti ne manj kot dve steklenici. Za zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil, o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Germanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stekl. Peter Gradinac, vpok. župnik, Gradec, Zinzendorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželienega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bomnajtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
Apolonija Haberl, Semrich pri Peggau, Staj.
Knjigarna
J. Krajec nasl.
v Rudolfovem
i
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
1. zvezek:
11.	„
111.	.
IV.	„
V.	„
VI.	„
VII.	„
VIII.	„
IX.	,
X.	„
XI.	„
XII.
Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Siavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jagnje — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
Pirhi. — Ivan, turški sdženj. — Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščlna. Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje vežemo v primerno obliko.

Osok dni sveže
pustne krofe
Slaščičarna
Jak. Založnik
»ari trs 21. Mestni tri 6. Sv. Petra cesta 27.

33
Je o <
- ^^	Priznano
najboljša, po najnovejših izkušnjah higi-jene sestavljena in večkrat odlikovana kosmet.
K£3T ustna voda.
Dobi se vseh boljših trgovinah.
•o
0»
Odlikovan
z z'ato kolajno In častno diplomo
v Parizu.
479 87
4nton Presker

--m
mm
4StJii
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. i■>
»e pi iporoča preč. duhovšfii 1 v Izdelovanje vsakovrstno
iuhovnUKo obltfc*
Iz trpeinega In solidnega blar po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svoji, zalogo
= izgotovljene obisk«
posebno na haveloke v ne) vofiji izberi po najnižjih cen**
Zahtevajte pt*i nakupu
671 60-45
chicht-ovo štedilno milo
ffi liik
w
lil
Ono je
zajamčeno čisto
brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko ,Jelen".
-s,,> • -t, j
Kdor hoče dobiti zares j a m č e n o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.

Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana.

nsesissls
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20—15
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, antlmagnetlško. sistem
S* mo
fl. 2*25
nro s sidrom št. 99
Roskopf* patent-rem.
s plombo
t ornem imit. jeklen. ttli ni-kelntuiti-m okrovn, pat. omail, kiizaiisče, 36 ar idočo, nutaniS-nn repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futoi-aln iz jelenine, z nifaeln. verižico in priveKk«m za ceno (fl. 11 komadov gl. tK>0, (i kom. gl. lg't>0. Ihlh ura l dvojnim pokrovom gl. 3 60. One sluteni „lio»kepf - ure, brej plombe, kakorčne prodajajo mali urarjl ln trgovci, ko-■ud gl. 1 75-
Denar nazaj • zamena dovoljena tudi po 6 mesecih 7
nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju ali <e se denar pošlje naprej.
Pni Irana c
v Mostu (Briix) št. w 1099, (Češko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 prlznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato iluslr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
MOd nr
LJUBLJANA (v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsako- ^ — vrstne —
ft« o ■» K
po najnižjih cenah.
AVGUST REPIC $
S K
JS
r- -mm
li« ^^	tO
fN*
Kupuje in prodaja stare vinske sode. zu?
Tisoče zahval-
nih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Tbierry - Ja balzamu ln ee£.t?fol. mazila kot nenadomestnem sredstva Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobč knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 15.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem Ki3'60. Prosim nasloviti na
fekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—11
mm
tm pm
m
m
I.LKantz-a
v Ljubljani
priporoča : pristni rienl, pše-nlčnl in mlečni kruh, pecivo h kavi, brioche, orehove In makove roilfke, vanlliskl ln fried-richsdorfHki suhnr i. dr.
1051 52-33 Na dan štirikrat sveie pe-olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
/".V..V>
m
vv/. sv/
>y-i>\-
A/> A/;
m
■ .v. .v
m
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
So~~oocoooooccZ -j—j - « '
BDEČA ZVEZDA
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, =	Philadelphia.
§ *rar Gid. 100-
za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Ivan Nep. Resman.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronlaud, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je prinito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Ked Star.
W	35 4 7 ^^ pri nas prvo m zaunje.	Hea st&r. «
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Ljubljane w 5lfew ¥ork
Brzoparniki: „Kalser Wllhelm II.", ..Kronprlnz Vllhelm", ..Kalser Vllhelm der Grosse",
(n£y večji in nsghitrejši parniki) stane vožiya
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri. meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
1361 23
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice 5». 35
nasproti stari „TI5lerJevl gostilni.

Zdravje je imjve^je bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kap-
ljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
, . ?sob't(! odstranjujeio trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravilo vsak glavobol Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažuieio katar, urejujeo izmeček, odpravijo naduh«; bolečine in krče, pospešujejo n zbolSo prebavo, čistijo kri in čreva. PreženU velike ln male gliste ter vse od g ist izhaS bolezni. Delujejo izborno proti hripnvosti in prehlajenj«. Lečijo vse bolezn na jetS
^	,,n Š,č paBje v želodcu" Odpravijo vsako mrzlico in vse ^ nje iz-
ter^le^ii^mplp1',1° najh0ljAc sredstv0 Proti bolez«i ^ maternici fnmadronu
mL.L .T rad;te«a manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-21
Mestna lekarna, Zagreb, Marko* trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Maiy kot ena dvanajstorica se ne nošilia - Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:	^ U
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. | 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K
2	ducata (24 steklenic) 8 - K. $ 5 ducatov (60 steklenic 7-- K
3	ducate (36 steklenic) 11-- K. f	««iemc) i / - K..
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam .samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter mmolr^oma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadloga.-; SttepafP£nnLk Ibja Mamid, opankar; Zofya Vukelič, šivi^a; Josip Seljanič, s^ljak itd	P '
Ustanovljena I. 1360.	Ustanovljena I. I3M
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.

Zdravje je največje bogastvo!
i
——^
flERB^BNV-Jev ^m
podfosfornokisli
apoeni železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
mr prsni sirup -mm
je Hlez odstranjujoče in kaSelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavunje in pospešuje reditev. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as millmnl obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za otrjevuiije ko-tl, ker ima v sebi fosforovo »pnt-no sol.
Cena eni steklenici Herbubuj-jevc^a apneuega železnega sirupa K a-50, po pošti "	2007 D 14—6
40 h več za zavijanje.
f^siH JTI^A,, i-, e
lUSHER^HBMviviEV^
Svarilo!
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-. . _ , — redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbHbnyjev apnenoželeznl sirup'- in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje ln glavna razpošiljate*: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzigkelt"
Wien, VII« Kaiserstrasse 73-75.
Zaloga skoro v vseh lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, I. Mavr, G. Piccoli, U. pl Trnk6czy; B e 1 j a k: L. Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. Elsiisser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; So vodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst: Volšperk: I. Huth. 1968 18 5
nnporoda i-tmovr»iot
i'« 'jl i t B 1 i <» e
Ol»S> -.DI
OCLfVS!
MEW-Y0RK in L0ND0I
nista prizanašala niti evropski c» lini ter je velika tovarna srebrnir,.. prisijjena, oddati vso svojo zalogo a?o! proti majhnemu plačilu delavnih mot Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po ši\jam torej vsakomur sledeče predmet le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*<0 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n*
Ze» s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vi lic Ir
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedllnlt {lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnft lile;
1 kom. amar. pat. srebrna zajemt) nlca za /uho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajema*' nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čallC za poi klado:
2	kom. efektnih namiznih jveinlkos 1 kom. cedilnik za 2a|; l kom. najfin. slpalnlce za sladkOt,
42 komadov skupaj samo jld. ®*ffl«
Vseh teh 42 predmetov je popr«; stalo gld. 40 ter jih je moči sedsO dobit' po tqj minimalni ceni jld. 6*60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je sko« in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantuje. v najboljši dokaz, da leta inserat ne te melji na nlkakrinl slepariji, zavezu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bl2< blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdof ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasm garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 33
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag.
na Dunaji II., Itembrandtstr, 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varst-	*
veno znamko (zdrava kovina)	*
Izvleček iz pohvalnih pisem.	' ' *
Bil sem s pošiljatvijo krasno garniture jah ladovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. peš polke S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodi^jstvu Jaki koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bi5hm, okrožni in tovarniški »d avniK S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zado voljen — Mihael KovaCerii, ravnat. pomo<Q orado«' del pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. o«

Važno!	Važno!
m,
j i
,j is zrnom
Naiboljsa in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, rcdilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvcziia vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—26
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija JUtfOI) Kane
LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In po£tnlne prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani uenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino.optiškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 912 52-36
Oletingerjev nasl.
Teodor Fehrenbaeh
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od i-80 gld., srebrna rem-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. UviSaltjo sa tadl vsa v to stroko spadajo!* po-pravila natančno, vosi no In jako oeno.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52-26
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sa^je in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
<■ Jfcsv -..i!. ' ■i v-v
gjj Pri nakupovanju jj|
« = suknenega = £ 5 in manufakturnega * $ ■' blaga === *
$ se opozarja na tvrdko
H11G0IHL
|	v Ijubljani
| Špitalske ulice štev. 4.
W	196 62— 50
K Velika zaloga =====
j suknenih ostankov. •OB«***«**G******S

Ernest MammerschmidU nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
i :,it
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6. Velika zaloga
** FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zrarea šrange
HAMBURG4MER1KA
Iz Ijubljane v -
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-19
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Pariška svetovna razstava 1904: „GRAHD PRIJC", najviSje
odlikovanje.
Pristne le z
p s- .r i \
podplatu.

2051 6 -6
M*
Tovarna izdela vsak dan
&	40.000 parov I
Edini kontrahenti: Mesatorfi, JRehn A €o., Dunaj, I. Nadrobna prodaja v vseh boljših trgovinah čevljev, gumi in modnega blaga.
f NaivPfifl 7alft(T3 najboljša in najcenejša tvrdka za £ naJVCtJd ^dlOgfl, Haročevanaje ezir. nakupovanje * "
Copičev za pleskarje, siobne s!i5«rn;
Zidarje in misarje Lakov, pristnih *ai<Itt§kih, za vo
eo»«
Emajlne prevlake, ptistne, v pcmudicah po '/„ >/4 7» in 1 k«.
Jantarjeve glazure za pode.
talino trpoino i.1 najlepše mazil« za trde in «a«hko pode.
Voščila, štediliiega, brezb*™-
nf!Sf* "> barvastaga za p6de; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pr!j)ra«ro«g» vsakovrstne pre vlake
Brunolina za barvanj« uarmvnega
)t*aa in pohištva	ggg 72
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Ser (5uf-ida.
Firneža, prireionega i?, lanonnga olja, pristnega, k<-Hni8W*.
Steklarskega kleja, prstnega,
Gipsa, alabasterakMga in štimaturnega. Karbollneja,
najbolj&oga.
Fasadnih barv za apuo.
Barv, suhih, k 6 m i i n i h. prate n i h in rudninskih
Kleja
za mizarie m sobno slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnoveiših
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf flauptmaim
Ustanovljen« 1.1832.
L kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====
Itii »
♦ t t <
1012
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =
Patentirana v 30 državah. 62-
32
Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz f vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. 4
Edini izdelovatelj za Kranjsko: J
Janko Traun t
Izdelovatelj cementnln, Gllnce pri Ljubljani. I
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
seor nucina
;zak. zajamčeno) 1098 52-30 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri fr. VI-feku * Comp., PraSa, Vodna ulica. — v Ljubljani naprodaj v drogueriji fl. Korbarja.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove nliee
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. —.
Najstarejia svečarska tvrdka. — Ustaa. pred 100 leti
Fr-Š
1009 52—32
upcue
priporoča vcleCaatfli duhovščini ter »lavnemu občinstvo
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveč«
ia cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, Izbornl mčd-pitanec
ko|l se dobiva v steklenicah, ikatljab in Skallb v poljubni veli
kosti ter poceni. Kopa|e se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi *o*e» In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno Id poSteno postreči.
IttJUBIiJAfiA,
Prešernove (Slonove) ulice it. 7.	Perleaova hlia
1600 64—17
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št. 10.
trgovina z železnino - priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. =====
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. mm Postrežba točna! Cene zmernel
Založnik zveza avstrijskih o. ko. delavnih uradnikov-
OOOOOOOOOOOOOOOJ
Op j v	Q(
o Prva domala = ol 0 slovenska pivovarna §j
G.fluerjevih dedičev 83
Ljubljana, Wolfove ulice 12 Sj
priporoča slav. občinstvu in spošt. go- Q( stilničarjem svoje izborno marino In 0( na bavarski način	q!
= varjeno pivo = Ol
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato kolajno. 62-32
Ustanovljena leta 1854.
jooooooooggoi
JOaowOOOOOOOL
OOOOOOOOOOOOJQ
1065 52- 31
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WElBLi
J. Spfeifczef-ja naslednik li j ubijati a, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žISno omrežja na Btpoj, obhajlln« mize, ogpaje na mlnodvonu, obmejno omvalj«, veina vnata, balkoni, veranda, atolpne krlie. Štedilnike, atvelovode, železna okna, železne stveSne stole itd.
Specij ali teta: vaiji8ni zastovt in aoinSna plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
Vedno najnovejši
wr crran
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe 3a gramofone , , - « « . 1069 100-61 Rudolfu uueber,
urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja s* na obrok*. — Siar* ploile s« jamtnjajo.
©O®® 0® O00®
A. Kraczmer
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po i ^jnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in hhs stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi as
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in Izvršuje se pod-lafanje z usnjem strokov-njaiko in preskrbno In zaračunavajo najcenejše. 1517 62-18
(gKg)©©
1647 14
*** Novosti
i
modnega svilenega blaga
in
največja izbera
pn
Alojziju Perschc
Pred Škofijo št. 21. I^ubljana.
&B&B &B &S&B
Vidmanid kaže seljanom muc „iJoKra-Skih kapric in Slavonske biljevine."
Pozor 1	Pozor!
Bolnemu zdravjel	Slabemu moči
Pakračke kapljice in Slavonska biljevlna sta danes dva najboy priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotovo z najboljšim uspehom, ter si tako pridobivajo sloves po vseh . delili sveta.
; Pakraske kanliipp* deluJeJ° Proti vsem b°-
i aaKC K*piju,C. leinim i8lodca in č od_
stranjujejo krS», bolečine v želodcu, preganjajo vetrove in čistijo • kri, pospešujejo prebavi, odganjanjo male in velike gliste, odpravljajo mrzlico in vse od te izhajajoče bolezni. Lečijo dalje vse bolezni na jetrih in slezah. Najboljše sredstvo proti bolezni maternice in madrona, vsled česar ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
■ Naroči naj jih vsakdo pod naslovom : Peter JurišM, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se pošlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča in sicer franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 tucat ) S,— K 24 „ (2 tucata) 8*60 „ Manj kot 12 36 „ (3 tucati) 12 40 „ steklenic se 48 „ (4 tucati) 16-- „ ne pošilja. 60 . (5 tucatov) 18 —
Slavonska bilje vina	p«*
vosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pij
Cena je naslednja franko na vsako pošto: 2 izvoHii steklenici 4 „
zastarelemu kašlju, bolesti v prsih, prehlajenju, hripa »danJu, kataru, odstrmijuje joste sline in deluje izvrstno ;ih in na pljuflh.
_	1943 10—9
3-40 K 5-80 ,
* v	n	8-20 „
Manj kot dve steklenici se ne poiilja. Denar maj se pošlje naprej ali se »a povname Prosim da se naročuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom:	'
Peter Jurlšič, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija-
i Stanje vlog \ čez 10
i on	Preje: Gradišče št. 1, = _	„ :
log 0.nov 1904: j sedJaj: Ko ni ^ j Denarni promet 0 IOf. i
-lijono. kron. j š[ 2 , *adstr | 1.1904: čez 42 milj. kron. j Najboljša in najsigutrnejša prilika za štedenjel
Ljad$^a posojilnica
..................................41...............
brez kakega odbitka, tako, da |2 "Irt sprejme vložnik od vsacih vloženih 1 ' 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. novem. 1904: K 10,586.128'71. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,500.883-08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poitnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1904.
Josip SI8ka, knezoSkolljakl kanctlar, 1-14
podpredsednik.
O d b o p n 1 k i i
i .Jarc,
2047 12
Dr. Ivan Susteri|{,
predsednik.
Josip Jarc,	Anton Belec,
eleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlln, Karol Kauschegg, Matija Kolar.	Ivan Kreear.
stolni kanonik v L|ubl|an.. veleposestnik v Ljublfini. iupnik pri D M. v £olju. svet. trg. In obrt/zb v Ljubljani.
Oreg. Sllbnr,	Dr. Ale« USenlčnlk.
pnik na Rudniku.	profesor bogoslovja v Ljubljani.
Frančišek Leskovlc Karol Pollak,
zasebnik in blag. Lj. pos. tovarn, in pos. v Ljubljani.
KARNEVAL 1905!
Francoski batisti od 28 hr. do fl. r Svila nMi izbera od 55 Kr. do fl. 2*50
Za neveste! Za gospode!
000000 edino pri tvrdki 000000
Ljubljana fl PrlltlOŽIC Mestni trs 25.
*	1010 52—45
Vsake vrste preproge po nizkih cenah. Platna, perila in vezenin itd. 000
Blago za salonske obleke, svilnate srajce in kravate 000000

ALBIN (0ALLAKD
specialist modernih sobnih in dekoradjskih slikarij
se prlporofo d. n. občinstvu g mestu in na deželi v obilna naročila.
_ ■ ■«■ Ljubljana, Privoz št. 3.«■»■
«3
u.
O.
e Cu,
2120 8-8
Oblastveno dovoljena
popolna razprodaja
============= radi opustitve trgovine =====
IJ D zlatih, srebrnih, nikelnastih, je-w MV klenih; dalje ur z nihalom, stenskih in budilk pod tovarniško ceno
pri
FRIDERIK HOFFMAN-n, Ljubljana, Dunajska c. 12.
pcprouilg ;e gprcjemojc l<ot doslej.
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikapja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovi/eno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in floo po najnižjih cenah.
1966 52-9 Tisk .Katoliške tiskarne" v LJubljani.