Več dnevne svetlobe. Senatni komite za meddržavno trgovino bo imel jutri sejo glede predi osje senatorja Caldera. Okrajni predsednik Marks, ki .se je za vzemal za idejo, naj se stavi poleti vse ure za eno uro naprej naj bi se sedaj cried al a to. da bodo nevvvorški zagovorniki ideje dobro zastopani. Zadnji kon-j srres ni sprejel tozadevne predlo-; a je upati, da ne bo storil so • danji kongres iste pomote. Neglede na izvan redne ugodnosti, katere se dobi .s prihranjen jem ene ure dnevne svetlobe v normalnih e a k ili, je treba sedaj v pošte vati nenavadne okolnosti, povzročene vsled vojne. Pomanjkanje delavcev in potrebe poljedelstva bi morale že same privesti do večjega izrabljanja dnevne luči. Vsi ev-i rapski narodi so preteklo leto spre j jeli slične odredbo, rn stvar se je; tako dobro obnesla, da jo bodo letos zopet uvedli. Prihranjenje ene ure dneva upliva ugodno ne le nh narodno gospodarstvo, temveč tu d i na zdravje. Za varčevanje dnevne svetlobe je vse. proti njemu nič. Evropa sc nahaja sedaj že skoro tri leta v vojni. V bridki šoli zkušuje se je marsikaj naučili in od nas bi bile le nespameno. če bi ko ne okoristi- i li s takimi izkušnjami. Prav nič ne bomo eksperimentirali, temveč' sprejeli idejo, katero so že popol- j noma pre i skusi Ik j Boj za zmernost v Peru. Vlada rtrpublike Peni je razpi | sala nagrado $i>00 za sestavo naj j boljše knjige, katero naj bi rabil j v šolah pri pouku, irlHe zmernosti j Nezmernost je postala v tej deže j li resen [problem, posebno pa v ru ; daskih okrajih. Upajo, da bo ime tozadevni pouk v šolah blagode jen pouk. Knjiga mora biti spisa- J na v španščini ter jo bo odobri1 poseben obor, obstoječ iz ravnate lja javnega pouka, ravnatelja moških normalnih šol, enega članu zmernostne družbe in enega ljud-skošolskega učitelja iz Lime. Potopljene ladje. London, Anglija, 3. maja. — Admiraliteta danes naznanja: " Nemški podmorski čoln je tor-pediral angleški transportni par nik "Areadian" v vzhodnem Sredozemskem morju 15. aprila. Potopil se je v petih minutah. Utonilo je 19 častnikov, 259 vojakov in dva civilista. Oh irskem obrežju je bila 27 i aprila potopljena ameriška jadrni- i ea "Margaret". 1 Potopljene so bile še sledeče la- j d je: norveška "Hectoria". šve&d-j ska " Valktrue*'. danska "Socoto"; in 44 Ilavvthombank' 1 Philadelphia, Pa.. 3. maja. — l Danes je prišlo brzojavno poroči-[ lo. da je v Sredozemskem morju [potopil nemški podmorski coin velik angleški parnik 'British Sun'. • ko je bil na potu na Angleško. ] Parnik je imel 8600 ton prostor-Jnine; bil je najboljši te vrste in je bil vreden pol tretji miljon do-[ larjev. i Francosko bojišče. i — i Nova angleška pridobitev na Hin-: denburgovi črti. — Kanadci obko- ■ lili mesto. — Močan odpor. _ j Angleški glavni stan na Pran-i eoskem, .3. maja. — Po štiridnev-j nem premirju se je danes bojeva j nje zopet pričelo z vso silo. An . gleži so zasedli nove pozicije. med temi Presnoy ob eki Searpe. i Med Fontaine-les-Oroisilles in Bullecourt so Angleži zasedli 60C jardov dolgo llindenbnrgovo črte j in so jo popolnoma porušili. Jetniki pripovedujejo, da Nemci 7 j vso naglico utrjujejo Hindenbur • govo črto. da se morejo tem uspeš i ne je braniti. Dananšnji boji so se -vršili na 15 milj dolgi fronti. Artilerijski o gen j so posebno namerili na nem t ške bolj utrjene postojanke, kate , tere so skoro pokrili z izstrelki. \ Boji so se pričeli zgodaj z jutra; j na in so se nadaljevali v veličast i nem solnčnem svitu. Vojaki so ko rakali po cestah, nad katerimi s< i visele veje s prvim pomladanskijr ! zelenjem. Ptičje petje se je razle | galo naokrog. Pihal je gorak vete: ■ od vzhoda in prinašal prah. Naenkrat se je pričelo razlegat I bobnenje težkih topov. Nemci so poslali v boj mnogo re : serve in topov. Naše čete so pa na , vzlic sovražnemu ognju napredo ; vale neovirano. V kratkem časi : smo zavzeli močne sovražne utrd be. — Nemci so na celi fronti vprizar ! iali .protinapade. Pri tem so imel j velikanske izgube. Naša artilerijr j n strojne puške so kosile v sovraž nih vrstah. Naše čete so zasedi' %ovražne postojanko- v Hindenbur ' arov i črti pri Queant in so obdržal' vse zavzeto ozemlje navzlic hudin sovražnim protinapadom. Napredovali smo tudi pTi Cheri ob Scarpi. Za te postojanke s< . ;e vršili zelo vroči boji in Nem j vjein se je posrečilo nas zopet, pre ! gnati. Z novim naskokom pa sm< j vzemlje zopet zavzeli in smo gf i slednjič obdržali. Na levem krilu bojišča smo za ! v'zeli Presnov in ozemlje v dolžin i dveh milj. Zasedli sin o tudi nemške zako j tie pri Oppv. Tudi na ostalem o ! remiju smo napredovali. Boji s< \ nadaljujejo. Mnogo Nemcev je obležalo nj j bojišču, poleg tega pa smo jih tu ! di več sto v jeli. Tudi v zraku se nadaljujejo bo i ri. Včeraj smo spravili na zemljt ! štiri sovražna letala, pet smo jil ' poškodovali, enega pa smo s topo ■ vi razbili nad našo bojno črto. — Pogrešamo eno naše letalo. Pariz, Francija, 3. maja. — Bi I iejo se zelo vroči artilerijski boj na fronti pri Chemin-des-Dames V Champagne smo odbili več so vražnih napadov. Pri Mont Haut< smo vjeli nemško garaizijo, broje čo 210 mož in devet častnikov. Na levem bregu Mozele smi I vdrli v nemške zakope v gozdi Avocourt. Zelo vroči artilerijsk boji so se vršili v bližini S t Mi i hieL Nočno poročilo: | Nemci so zopet bombardiral ! Rhcims i V Champagne so bili artilerijsk ; boji zelo vroč L 2. maja smo v zračtrili bojih raz i bili štiri sovražna letala, 15 pa sm< ; iih videli pasti na tla za nemšk< j bojno črto. Postni dan v St. Louis. > St. Louis, Minn., 2. maja. — Zveza hotelirjev je sklenila, dp bodo vsak teden po en dan imel' post. V noben petek se ne bo ku | halo meso. {Talaat paša na mirovnem potovanju. j London, Anglija, 2. maja. — Kako se poroča, je zelo velike važnosti potovanje turškega velikega vezirja Talaat paše, ki se Je n* povratku iz Nemčije oglasil v Mo-nakovem pri bavarskem kralju. — Nato je šel na Dunaj, kjei se je posvetoval z avstrijskim zunanjim ministrom Czerninom o miru in o Vojno posojilo. p * ■ O- r ■ i Tvrdka Frank Sakser je dobila iz Washingtona sledečo brzojavko : Washington, D. C., May 3,1917. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ?rOVERNMENT|wiLL RECEIVE SUBSCRIPTIONS UNTIL JU-NTE FIFTENTH FOR TWO BILLION DOLLARS THREE AND ONE HALF PERCENT LIBERTY LOAN YOU CAN RENDER IV-ALU ABLE SERVICE TO YOUR COUNTRY BY RECEIMNG SUBSCRIPTIONS AND COOPERATING WITH FEDERAL RESERVE BANK YOUR DISTRICT WILL YOU KINDLY DO THIS AND TELEGRAPH ME GOVERNMENT EXPENSE SOON AS PRACTICABLE ROUGH ESTIMATE AMOUNT OF BONDS YOU THINK WILL P,E SUBSCRIBED BY YOU AND YOUR CUSTOMERS. W. G. McADOO. SECRETRY OF THE TREASURY. Washington, D. C., 3. maja 1917. FRANK SAKSER, 82. Cortlandt Street, N. Y. Vlada bo sprejemala do 15. junija podpisovanja za prostovoljko posojilo dveh biljonov dolarjev po tri in pol odstotka. Vi lahko zkažete neprecenljivo služoo svoji deželi, če sprejemate podpisova-lja in Če delujete zaeno z zvezno rezervno banko. — Prosim Vas, storite to in b.-zojavite vladi, približno koliko bondov bi vi podpisati oziroma vaši odjemalci. ____ _W. G. McAdoo, državni zakladnica/". Izgube Norveške. Izmed v.seh nevtralnih je Norveška še najbolj trpela vsled brez-j obzirnega vojevanje Nemčije s podmorskimi čolni. V aprilu so potopili petinsedemdeset norveških ladij vsake vrste, in nad sto mornarjev je izgubilo pri rem življenje. V marcu so nemški podmorski čolni potopili 64 norveških ladij, v februarju pa 41. V dobi dveh mesecev je bilo ubitih ali pogrešanih IS oseb. Glasom številk, katere je. objavil državni department v Wash in gromi, so nemški podmorski čolni do 3. apriia potopili G8 nevtralnih ladij, med katerimi jih je bilo 410 norveških. V prieetku svetovne vojne so stavljali norveško trgovsko mornarico na četrto mesto med vsemi trgovskimi mornaricami sveta. Bila je celo večja kot mornarica Francije. V zadnjih treh letih pa so razdejali nemški podmorski čolni več norveških kot pa francoskih trgovskih ladij. Med narodi, ki žive v miru z Nemčijo in onimi, ki so zapleteni žnjo v boj. so imeli nevtralei neprimerno večje izgube vsled narpadov podmorskih čolnov. Malo se je vsled tega čuditi, da smatra Norveška položaj za neznosen in da bo najbrž v kratkem prekinila vse zveze z Nemčijo. Socialistična seja. Rockfo.-d, 111., 2. maja. — Sinoči je korakalo po cestah trgovskega dela mesta pol tretji tisoč so-cjalistov, ki so imeli rdeče zastave in pozive za mir. Nato so šli v Coliseum. kjer so bili govori v angleškem, švedskem in litvmskom jeziku. — Nemirov ni bilo. Nesreča na železnici. Philadelphia, Pa.t 2. maja. — Usmrčenih je bilo pet oseb. ko je na postaji pennsylvanske železnice eksplodiral parni kotel neke lokomotive. V kotlu je bilo premalo vode. Vsi usmrčeni so bili uslužbenci železniške družbe. Amerika hoče zavezniške jetnike. Washington, D. C., 3. maja. — Senator Hale iz Maine je svetoval, da naj Združene države skr-be za zavezniške jertnike, ki se nahajajo na Angleškem in Francoskem . Svoj nasvet je podpiral s tem, da v teh deželah primanjkuje živeža. Predlagal je tudi, da se v to dovoli en miljon dolarjev. Avstrija in Nemčija. Važno zbct*ovanje na Dunaju. — Avstrija in Nemčija bosta vstra-jali do konca. — Ogrski socjalisti. London, Anglija, 3. maja. — Te Ini se je posvetoval na Dunaju bavarski ministrski predsednik *rof Ilartleing z avstrijskim zutna-ljim ministrom, grofom Czerni-lom. Diplomata sta baje prišla do :aključka. da bosta Avstrija in Nemčija tudi naprej delovali roko v roki in se borili toliko t*nsa, da io dosežena končna zmaga. Kodanj, Dansko. 3. maja. — O-zrski socjalisti so sklenili, da ne pošljejo na socjalističoo konferenco v Stockhohnu toliko časa no->enega delegata, dokler jim vlada le zagotovi da bo uvedena splo-;na, enaka in tajna volilna pra-/ica. Kodanj, Dansko, 3. maja. — 3olgarski ministrski predsednik iadoslavov je izjavil: Bolgarski socjalisti, ki so odpotovali na socjalistično posvetovanje v Stockholm, se bodo zavzemali za državo, v kateri bodo združeni vsi Bolgari, začenši od kralja oa do najbolj radikalnega socjali->ta. Edino na ta način je baje mogoč nir na Balkanu. Amsterdam, Nizozemsko, 3. ma-ia. — Nemška vlada še vedno vstraja pri zahtev i, da mora dobili po tej vojni potrebno vojno odškodnino. Nadalje zahteva tudi boljše varstvo za svoje meje in ve-•ji upliv na morju kot so ga imele nemške ladje pred vojno Nemčija potrebuje tal za ko-onizacijo, za okrepitev nemškega naroda in za pomnožitev življenj-1 ;kih sredstev. Istega mnenja je baje tudi Av-?tro-Ogrska. Turčija je vsak čas pripravlje na skleniti časten mir. Joffre gre v Chicago. Chicago, 111., 3. maja. — Da ies se bodo dogotovile vse predpriprave za prihod maršala Jof-freja in njegovega spremstva. — Jutri pridejo v Chicago. Jutri zvečer bo sprejem v Auditorium; dostop bo dovoljen samo proti vstopnicam. V soboto zvečer bo javna seja v Deactcrjc /em paviljonu, kjer je prostora za 13 tisoč Ijudij. Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v A?« rtriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izposlju jemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi. Kadar poiljete denar, priložite tudi dopisnico aU pismo vojnega ljetnika ker nam g tem pomagate sestaviti pravilni naslov, tvbdka prank sakser, 82 Cortlandt Street, Jj_________ New York, N. Y, f^N^večji slovenski d^^^ /"1 T A A T|/\T\ A ^^^^^SIovL^dST^ 111 ^ v Zed in jenih državah > lil ■ ■ /1 /1 L^ ■ B ■ ■ /1 JIL < in the United States > i\ jfl Velja za vse leto ... $3^0 j|| V-^ 1 ii AkJ ▲ ^ JL JLX \fJLJ JL JL |t) every daj except Sundays j| ¥ Za pol leta $2 00 W LiJ *** ^gal Hoi idays. -:-) ^jP le^OSs^o&J List slovenskih delavcev v Ameriki. ffl ffl TKLSTON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered ss Second Cisti Matter, September 11, 1909, s* ths Po* Offlos al Hew York, N. Y, vnder ths Act of Congrsss of Xsreh 3, 187». TELEFON PIS AKNE: 4487 CORTLANDT, NO. 1C5. — ŠTEV. 105. NSW YORK, FRIDAY, MAY 4, 1917, — PETEK, 4. MAJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Nesreča v Hastings, Colo. o- 1*20 PONESREČENIH. — REŠIL SE JE SAMO EDEN. j NI UPANJA ZA DRUGE. — RAZLIČNI NARODI. 30 SLOVENCEV. — OŽGANA TRUPLA. — ŠE LE NEDAVNO PRIŠLI V HASTINGS. — TEŽAVNA REŠITEV. — STRUPENI PLINI. — STROPI SO PADLI NA TLA. — NAJVEČJA NESREČA. — VZROK NEZNAN. — 141 OSIROTELIH OTROK IN 62 VDOV. -o- Hastings, Colo., 30. aprila. — Xi vet* upanja, da bi bi-! Jo mogoče lvsiti 120 rudarjev, katere je zakopala raz-j strelha v Victor Amoriran Fuel Co. v Hastings, Colo, vi jwti'k dopoldne. Državni nadzornik rudnikov, James Darlvple, ki se pozno ]K»no<'i vrnil iz rudnika, je izjavil, da ni niti e-d»*n ostal pri življenju. Istega mnenja je tudi reševalno! iiio«tvo. R« Mina drla l>odo nadaljevali, do tedaj, ko bodo prepričani, da ni niti en rudar več pri življenju. V bližnjem prostoru .so na^li na kupu sest rudarjev,; ki so bili ožgani f»o eelem telesu. Ko so našli te, so takoj j vedeli, tla tudi oni, ki so oddaljeni št* relo uro hoda, tudi morejo biti ve<" živi. Mrtvo mora biti vse. Reševalna dela so zelo težavna, kor je v rudniku' vsled eksplozije velikanska vročina. Ni nobenega zrakaj i * - stropi so popadali na tla. Odmetavati morajo kamenje, ako hočejo priti do nesrečnih ž rt vili. Nikdo ne sme biti v j'»mi več kot štiri ure. Za enega mrtvega je j>otreba osem mož. Nekaj časa t pa nosijo štirje in ]>otem zopet štirje. Dnigi dan po nesrej -"i so jih ]»rines)i dvajset. Pripadajo vsem narodnostim. So UrkL, Italjani, črnci, Angleži. Aled ponesrečenimi je Slovencev. fVavijo, da ne vedo za vzrok nesreče. O i>ol sedmih so šli premogarji na delo; o pol devetih i so se vneli plini in vsi so bili — mrtvi. Samo eden se je r.-il. Pre i noga r. ki vozi vozove, je zapazil, da se vali dimi i/ starega rova. Takoj je vedel, kaj mora biti. Potegnil je! i z» o»Hf in potegnili ^o ga zopet kvišku: tako se je re-4 ® * • • — i Dnigi so bili eno uro hoda oddaljeni od njega. Ogrnj jih je odrezal od izhoda. Ostali so v rovu; rešiti jih je ne-mogo**e. A. A. rtfman, prvi od rešilnega moštva, ki se je vr-' nil iz jame, j«» izi>«>vedal sledeče: Našli smo tri ponesrečence; ne tri, samo njih — • . le. Polovica enega je visela na stebru, druga pa je le-yala na tleh in precej daleč od prvega dela. Drugega moža nismo našli celega, temveč samo del. | Tretji je bil Mehikanec, po imenu Ilerrera; ležal je na tleh in na njagovi glavi je ležala skala težka do tisoč funtov. Ni upanja, da bi še koga dobili. Uazstrelba s«* je morala dogoditi na južni strani pri šestem ali sedmem vhodu. Nekateri so mnenja, da se je vnelo vsled električnih žic, toda na južnih straneh jih ni. Čuti ni bilo nikake raz- strelbc, zato mislijo, da je moralo kje goreti že dalje časa. • • • Governer j«- izda! sledeče poročilo: — Iz mojih jH>ročil se razvidi, da je bilo v jami 13: Mehikancev* 12 Amerikaneev, en Poljak, Grkov, .33 j Avstrijcev, 7 črncev in 15 Italjanov, ko se je pripetila raz-Ntrelha. Rov j«' bil navidezno v dobrem stanju. Pred krat kim so ga pregledali in so ga našli v polnem redu. Poročilo pravi, da so našli 13 trupel in v jami so še I'M; le malo upanja je. da bi še kdo bH živ. • • • V naslednjem navajamo imena, ki bi mogla biti slo venska, ali vsaj slovanska: Stefan Rtuhla, Josip Le j ba, Stefan Antončič, Stef.1 Rade L, Peter Ninič, Frank Papež, Jos. Tator (Fat ur?),; (ieorge Markič, John Papež, John Klobas, Mike Obra-' v\č. Frank V urnik. Frank Zmada, Jakob Žele, Jakob Toini<\ Toni Kresovic, Ltidvik Jedini, Martin Krezodič, ! i-ank Dolan, Toni Dekleva, Jos. Koretič, John Turkovič, •los. Slak, Toni Gjavič, Frank Gerl, Jos. Smolik, Sam Fabian, Valentin Pavlik(-č), Mike f'ik. Anton Poslip, An-t m Ivančič, Andrej Takovič, Anton Marinčič, ^tef. Ro-! i ič. Toni Zatkovič, John Kreževič, Jos. Kovic, Matija i ^ alentič. Frank Kosič. • • • Nek rojak nam piše: — Kapitalisti seveda nočejo biti krivi te nesreče.! Toda v jami je vedno bila neznosna vročina in polna pli-' nov. Nevarnost je bila stalna. Predno si prišel na svoj; prostor, si bil ves zmučen in pot ti je tekel s čela. Delati si moral težko, če si hotel kaj zaslužiti. Predno bodo dobili iz jame vse ]>onesrečenee, bo pretekel cel mesec. Kadar mi bodo podrobnosti bolj znane, b«>m poročal. Nek drug rojak nam j>oroča sledeče: -7 Danes je bil velik pogreb rojaka Johna Mikliea. pasi je padal sneg kot v največji zimi in je bil sneg nad čevelj visok, je bilo vendar navzočih mnogo članov društva sv. Jožefa KSKJ, rano tako so se vdeležila pogreba t udi druga društva. Bilo je tudi mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev. , '' ^ - . - i Nemški podmorski čolni.1 Danes bodo predložene zelo značil-| ne predloge glede podmorskih čol- t nov. — Ladjedelnice pod kontrolo. T i Washington, IX C., 3. maja. — % Pos«-bna komisija bo jutri pretilo- ^ j žila oboma zbornicama predlo20. r kako bi se odstranila nevarnost j nemških polnoma strinja. ~c .Mornariški depart men.t ima že ^ čisto natančne načrte, katere bo izvedel v bojevanju s podntorski- _ mi čolni toda teh načrtov se do- c zdaj še ne sme izdati. Predlogra r pooblašča predsednika "Wilsona. t naj rek v hi ra vse -ladjedelnice v ^ deželi. j Parobrodua komisija, kateri na- ^ čeljuje William Demaan je prišla • do zaključka, da bi errarasanja. To pa ni j posebuo veliko upanje, če se vpo- J. števa silno škodo, ki jo lahko na- ^ pravijo nemški podmorski čolni r ameriški paroplovbi. Mornariški tajnik Daniels je rekel nocoj: — Nevarnost nemških podmorskih čolnov je zelo resna, nikakor pa ni tako velika, da bi zamocla ^ povzročiti kako paniko. - (Jimdaljfti bodo dnevi, tem večja I v bo delavnost nemških podmorskih P čolnov. To ni Čisto nič posebnega ' »11 ničesar novega. Orožje proti;1 nemškim nodmorskim čolnom bo-|* m o dobili v kratkem časx\. S J Mornariški krotri so mnenja, da]1 bi bilo zelo nevarno poslati v Ev-j' ropo ameriško ekspedicijo. Nem-i' ški podmorski čolni lahko veliko * prej potorw> ameriško oziroma za-' 5 vezniško bojrio ladjo, predno pri-'s Ide v Francijo ali v Anglijo. Nemški podmorski čolni so potopili izzaprvejra februarja v nemški vojni zoni nad dva miljona in pol ton. j Njihova delavnost je posebno j zadnji čas zelo velika. 1 - !; Slovenska vest. Našemu, v New York ti dobro ; znanemu rojaku g. Martinu Hri-j barju, tovarnarju ženskih klobn- , j kov, jo pretekli teden prinesla ga. * I štorklja krepkega dečka. Pravi-j jo, da ima zelo j-ak glas, tako da ga je predsednik nekega vloven- ' skega društva že zapisal k prve- \ mu tenorju, (i. Hribai-ju in njego- 1 vi gospe j sop ropi iskreno cesti-' tamo! j Znižanje pčenične cene. ji Ottawa, Canada, 3. maja. — Ka-j nadski finančni minister. Sir Tho- j mas White, je v parlamentu naznanil, da se vrše pogajanja z Zdr. ] i državami, da se zniža eerui pše-', nice. Pevsko društvo "Prešern" je zapelo ob grobu 4,Bla-1 ^or mu, ki se spočije" in "Človek, glej, dognanje svoje", i Umrli je bil v Pueblo 29 let. Nekaj rojakov se je za delom preselilo v Hastings, i Večina ponesrečenih rojakov se je še-le pred nedavnim | časom preselilo v ta kraj. Imeli niso svojega društva, pa j so pripadali raznim društvom v bližini. V pueblskih časopisih se bere, da je 141 osirotelih otrok in 62 udov. % Denver, Colo., 28. aprila. — Nesreča v rudniku v Hastings. Colo, je že sedma večja nesreča v Coloradi izza le-j ta 1910. Tega leta so bile tri nesreče; izgubilo je 209 oseb življenje. j Prva nesreča je bila v februarju 1910 v Primero in 75 je bilo usmrčenih. Druga se je dogodila 8. oktobra 1910 i in ubitih je bilo 56 rudarjev. Tretja 8. novembra v Dela-gua z 78 smrtnimi slučaji. Pri razstrelbi v Delagua se jih je največ ponesrečilo do zadnje eksplozije v Hastings. 9. februarja je v Coak-dale mine ponesrečilo 17 rudarjev; v ravno isti jami je bilo 18. junija 1912 usmrčenih 12 rudarjev; v Newcastle je izgubila v Fulcan mine 16. decembra 1913 — 37 premo-garjev svoje življenje. GLAS X AR ODA. 4. MAJA 1917. "OLASNARODA" •JKT^iS^ trn ||«XRl|fl r 09LIIIIIO O O M P A V T __Ukm-nti—,) _ HiFT BAMBMK. Pridflit LOT7IB BBHIDII, Trnitnir. /U« of Bnttn— oC Um Mipontioa and addniM at abon oCflatnj •2 Oortlaadt Stmt, Borough of Manhattan, New York Cttty, N. X. «a Ml o isto v*Ua list at UmtIM Za celo leto m mesto New Xork B.*J9 1» |U0 Za pol lete a* mesto New Xosfc.. 1.00 tm. »el lete • __— JLiO Ze totrt lete aa aMtto New Tori U0 la fctTt lete — — — Ut Ze lBoeemrtro m eelo lete i.SO HUfl NAHODA" lafcaja reak dan larseagl nedelj te pr—alkoy. "8 LAI N A I O D A" (-Voice of tbe People") UakM |f*iy du except Sundays ail liHIilA ' " _Bitrrtpdaa yearly <8J0. Dopisi bree podpisa la oeetmoed ee ne prlobfiojejo. Dwtr ne] ee bligovoli poAUjetl po — Money Order. 90 >j leiwll kraje naroCalkor proeljco, da ee aam tndl prejlaja MvaflMi __minil, da hitreje najdemo aaaloralka. ixrpleoei 1b poiUJatTSM naredite ta aaelerj -«LAI NABODA" m rvrtiM^t m . __w«w Tart CTty. Telefon: «87 Oortlandt- ♦J^K* K* ^ AKO SE POTITE PO GLAVI SE ODKRIJETE. KAJ BOSTE NAPRAVILI AKO SE VAM POTIJO NOGE? COPVWGMT HAiUMI A CWMIO, W» Slika nam predočuje ameriške«a zaklndničarja MeAdoo. ki .ie podpisal nakaznico za dva biljona posojila zavezniških državam. Z levo na desno: načelnik Angleške banke Lord Conliffe: Sir Cecil Spring Rice; državni zaktadničar MeAdoo: angleški ilržavni zaklad-čar šir Hardman Lever; Sir Richard Crawford; Oscar T. Crosbv. Ako se vam potijo noge, so n«> morete sezuti. ker tega ne morete napraviti na ulici. pri družbi, pri delu ali v jami. Toda ee doseže zrak. dober svež zrak noge. potem preneha neprijetno potenje. Ne pozabite. Ped i sin je sličen zraku. Naročite tako-j veliko škatljo. ?a družino dovolj več mescev /a $1.00 Pcdisin ne pusti, da bodo noge u-t ni j ene, da se bodo potile, pekle ali da bi narastli odtisi, kurja o Coloradi in drugod! Danzadnm se odpirajo, danzadnem sprejemajo 110-\« žrtve. Ostajajo uboge vdove in pomilovanja vredni o- troci... Sreča, če so ponesrečeni možje oziroma očetje člani društev; če niso, je stokratno gorje. Kaj je vzrok nesrečam, kaj povzroča to strašno mi- serijo ! Kapitalistična gosoda zvrača krivdo na delavce, de-la\ci jo zvrača j o na gospodo. V devetindevedesetih izmed sto slučajev imajo delavci prav, toda kaj hočejo, ker seže glas kapitalistične gospode stokrat dalje kot njihov... Pri > saki taki katastrofi kot je bila prejšnji teden v Coloradu, vzkipi nekaj v srcih delavcev. Todal e za hip, zakaj misli odpora in ogorčenja se morajo umakniti kruljenju želodca. ('rna armada sklone glavo in se vrne v nevarnost, iz katere se ponesrečenci niso vrnili. Kdaj bo konec teh strašnih razmer? Kdaj bodo kapitalisti prenehali zahtevati od trpina življenje za trdo zasluženi kos kruha? • . • Ne samo ob Soči, v Srbiji, Galiciji, tudi drugod po cvetu so raztresene naše žrtve. Oni, ki so šli na Sočo, v Galicijo ali v Srbijo, so bili pripravljeni na smrt. Tisti, ki so šli v Ameriko, so bili pripravljeni na novo življenje. To je velikanska razlika, to je strašno razočaranje. Večen jim spomin! *___ —k. Reso ca ne napravi na svetu toliko dobrega, kolikor stori nje videz slanega Duhovtt človek bi bil brez dru- ibe tepcev pogosto ▼ zadregi. • Vsakdo hvali svoje srce, a nihče S* ne drsne hvaliti svojega duha. • Imamo reč moči nego volje in velikokrat »i domi&ljujemo, da ao nekatere stvari nemogoče samo zato, d s se opravičimo sami pred seboj. ______ Sta rci radi dajejo dobre nauke, da se potolažijo, ker ne morejo več dajati slabih zgledov. • Če sodimo ljubezen po večini njenih učinkov, je bolj podobna sovraštvu nego prijateljstvu. Nikoli ni človek tako smesen po lastnostih, ki ji ima, kakor po o-' nih. ki ai jih nadeva. m Včasih ae človek razlikuje od samega sebe pravtako kakor od drugih. __ _ _ . _. jl- vine tega mesta. V Evropi je na.) ti malo mest tako majhne strut--gične važnosti, ki Iu toliko trpela vsled vojn in vojnih dogodkov. V zgodnji dobi rimske zgodovine j>-bil znan kraj pod imenom Novi od u num. glavno mesto plemena Suesonov. Tukaj je fraukcvski kralj Klodvik premagal koncem petega stoletja po K risi u zadnjega rimskega governerja v Galiji, Siagrija. V 1etn mestu. ki je bile priča njegovega triurni a nad zunanjim sovražnikom, .se je poročil Klodvik s Klotildo, ki ga jo pozneje privedla do tega. da je spro. jel krščansko vero. Že dolgo pred tem znamenitim dogodkom pa j« postal Soissons znamenit v ana-lah krščanske vere. kajti v tem mestu jo bilo. kjer sta sprejela brata KriŠpin in Krišpinijan let;1 297 mučeuiško palmo. Ta dva lnu-čenika sta patrona vseh čevljarjev. Med številnimi legendami, ka We se pripoveduje glede teb dveh mucenikov, je ena, ki poroča, da je ukazal rimski prefekt Iiictiovarus, naj se v rže oba v kotel staljene smole. Brata pa, sta prišla iz kotla nepoškodovana iu' osvežena od kopeli. Rictiovarus*, ki je bil priča tega čudeža, se je vrgel sani v kote J ter zgorel. Oba se je pozneje obglavilo in njih trupla .sta nekaj časa počivala " i mestu. Preko reke Aisue iz Soissons-a je predmestje St. Medard. slanu.-radi svojega samostana, ki je bil ; eden najbogatejših in najvpliv-! nejšili v Franciji tekom srednje ga veka. V tem samostarau je bil rimsko-nemski cesar Ludovik Pobožni v devetem stoletju zaprt od j svojega lastnega sina. j Mesto Soissoits .ie bilo zbirali-see pobite N'aq>oleonove arauid<> po bitki pri Waterloo. Tekom I vojne leta 1*70 se je udalo mesto Xemceni po tridnevnem obleganju. .Sele par let nazaj s=* je zgrrv-Jdilo na nekem javnem trgu mestu j spomenik onim meščanom katere so Nemci ustrelili. 0i> časa izbruha svetovne vojne je štelo mesto Soissans nekak«--f 15,000 prebivalcev ter imelo prt* eejšnjo industrijo. « Joffre pride v New York. Newovrski župan, ki se je ravno vrnil iz Washingtona, je naznanil. J da pride prihodnjo sredo francoski maršal Joffre v New York. — Ostal bo tu v sredo, četrtek In petek. V Jersey City bo izstopil iz posebnega vlaka, nakar se bo na bojni ladji prepeljal preko Hudsona na Battery. Sprejel ga bo župan 1 po programu, kakor ga bodo določili v mestni hiši. Kje je tovarišica? Little Falls, N. Y. V soboto 28. aprila je bil zares lep pomladanski dan. ko se je po ročil naš rojak Ivan Petavs z Vrhnike z gdč. Antonijo Urh, rojen«' v Podiipi pri Vrhniki. Žcnitovc nje smo obhajaj i v dvorani dru »tva sv. Jožefa št. 53 in je bile zelo dobro obiskano. Veselili sirn se do rane zore prihodnjega dne Vse se je dovršilo v najlepšen redu. Ker je ženin dober elan sloven ske godbe, je tudi godba pokazali svojo ljubezen do mladega para Že pred odhodom v cerkev je za igrala par krasnih komadov > slovo njunemu deviškemu stanu Na žeuitovanju je godba igrah do polnoči, potem pa je naš roj hI Ivan Zoreč skrbel za nadaljni ples s svojim izvrstnim Ignuijera im harmoniko. Mlademu paru želim obilo sreče in blagoslova. Frank Novak Farrell, Pa. Vsem članom in članicam dru Štva sv. Barbare štev. 82 naznanjam. da se vrši si-ja dne G. majaj popoldne ob 2. uri v navadnih prostorih. Vabim vuus vse. tla se vdeležite s«*je za gotovo, ker se bo vršila volitev tajnika za prihodnjo polovico leta. Jaz s< m se odločil, da -^e tajništvu odpovem, ker bi mogoče na še dmŠt'0 zaradi moje malenkosti nazadovalo. Bratje, preveč ljubim to organizacijo, zato mi jo žal, ako bi kdo rekel, da zaradi tajnikne gre k društvu sv. Barbare *t. 82. Zato pridite vsi, da si izvolite tajnika, ki bo po volji vsem. V zadnji polovici leta smo pre coj dobro napredovali v članstvu Obljubam, da bom še dalj^ delo- al ter skrbel po svojih močeh z; razvoj našega slavnega društva. Čeravno odstopim kot tajnik, želim, da me sprejmete kot najslabšega člana te postaje. Na svidenje pri soji! Frank Kramer, tajnik. Lebanon, Pa. Sponimjani se krasnega dne 13. maja 1899. Zjutraj je solucc prijazno prisvetilo iz/a gore, ptički so veselo skakljali od veje do veje iu vsak je žvrgolel svojo pes inico. Po tratah, travnikih in livadah so cvetlice molile svoje glavice in jih priklanjale v lah nem jutranjem vetru. Vse se je veselilo krasnega majevega jutr?.. Živo se spominjam svojega od hoda v Ameriko. Vse okrog je bilo tako veselo, v mojem srcu pa jo bilo tako strašno, kajti .jvoslav Ijala sera se od svoje intatere. Ko sem jo pogledala, jso bile solzne *gene oči. Milo je vzdihovala in djida: "Moje milo dete.; nikoli vee na tem svetu te bodo videle moje materne oči." Kakor da je vedela, da sem zadnjič pri njej. Zdaj počiva v hladnem grobu pod rušo. katero je odela trava mesoca maja. V srcu me tišči, kamen mi leži na njem. Spa vaj sladko, draiga moja mati, in večna luč naj ti sveti. _ Barica Orni«. Milwaukee, Wis. Mesto je v zastavah; znamenje, da je vojna. Akoravno je Milwaukee zelo ponemčutrjeno, so ae vendar morali ukloniti ameriški zastavi. Na mnogih nemških hišah in nemških št-lah vihrajo ameriške zastave. Bilo je tudi nekaj Slovencev, ki ^o se prej potegovali ra Nemčijo, toda zdaj jim je Amerika zamašila njihova umazana usta. Prej so nekateri vedno vpili: "Tajč-lant in Tajčlant. ta je oirajt. ta:: 11 smo zaslužili veliko denarja" itd Zakaj pae niso -ostali tam in zakaj niso odšli tja. ko so enkrat Lzprevideli. da je bilo zanje tako debro ? Pred kratkim sta se tu ponesrečila dva slovenska rojaka, in sieer Tone Ban, ki je izgubil tri prste v tovarni za usnje; dama jo fo Stare vasi, fara Škocjan na Dolenjskem. Drugi je John Moj-> trovič iz Grmul, fara Škoejan: izgubil je tri prste na desni roki. Mojstrovič je >e v bolnišnici. Ban pa je ze zdrav. Rojaku Albertu Kramer je n-ma-la soproga Terezija, stara 3'J let. Bolehala je že dalje časa na jetiki. Rodom je bila iz Luč v Savinjski dolini iia Spodnjem Štajerskem. Pozdrav. Naročnik. Eagle Point, Sask., Canada. Večkrat berem dopise raznih dovenskih farmerjev ir vsakovrstnih dclaeev. Namenil sem se tudi jajc. da vam popišem tukaj-"nji kraj. zlasti, ker veni, da t/. tega kraja še ni bilo nobenega 1 opisa. Zimo smo imeli precej hudo. da še nikdar ni bila taka. Zdaj je že toplejše ter smo začeli orati in sejati 20. a-prila. Preteklo leto j«-bila dobra letina. Pšenica nam je vrgla 20 do t."> busšljev na aker; oves od 35 do 80 in lan od 8 do 20. Zelenjava je bila tudi dobra. Krompir je dobro obrodil. Posadil sem ga pol akl a in nakopal win ga 55 buŠljev. Kdor želi dobiti farmo, naj sine da zapeljati agentom. Tukaj -e dobi JbO iakrov homestead z.i 10 dolarjev. Ni mu treba sekati Irv, ker tukaj ni lesa. Tupatam ;e najde malo kamenja, toda nc veliko. Jaz lahko na dan seistim pet akrov. Pred tremi leti sem bil 70 milj oddaljen od mesta, se-daj pa jc le šo 20 milj. Kmalu bodo delati drugo progo tri milje od nas; toda prej ne kot se skon-*a ta strašanska vojna. Naznanim vam tudi, da smo meli žalostne velikonočne praznike. Zbolel nam je 14 dni pred prazniki mali sinček Josip. Ker se iiin zdravje ni zboljšalo, smo ?a peljali k zdravniku, toda umrl nam je na potu 11 milj od doma na veliko soboto. Goni! sem konje. kolikor sem mogel, ali bilo je prepozno. Vzeli smo ga do mesta in ga pokopali 9. aprila. Naj v miru počiva. Pozdravljam vse slovenske far-merje. M ar tin Ocvirk. Cesar po bažji milosti Pred vojno je bil, nemški cesar v Koenisbergu. kjer je Friderik veliki postavil podlago pruskega kraljestva. Pri tej priliki je Vilče govoril sledeče "krilate" besede — Tukaj si je moj stari oče postavil prusko krono na svojo glavo ; s tem je še enkrat pokazal, da mu je podeljena po božji milosti — ni mu je dal parlament, ne narodni zastopniki, ne narodni odbor. S tem je pokazal svetu, da se smatra za orodje, katero si je izbralo nebo in kot tak je izvrševal službo kot kralj in vladar! Bog je kralj vseh kraljev in — Vilče je njegov podkralj \ Povratek otroške paralize. I. spehi izkušnje, ki smo jo ime li v preteklem letu glede otroške paralize. so prej kot zadovoljivi. Najslabša stran eele >rvari je dejstvo, da se ni dosedaj st nobenemu zdravniku posrečilo u^oto-viti vzroka nalezljivosti te bolezni. Večina zdravnikov pa je nazi-ranja, da morejo osebe, ki so same zdrave, raznašati kali te bolezni. Ti ljudje so takozvani "baeilo-nosci". ki so veliko bolj nevarni za ostale kot pa bolniki sami. Dr. William Park iz New Yor-ka je potrdil v nekem predavanju pred American Public Health Association, da niso zdravniki do-sedaj na tem polju še ničesar dosegli in da smo se iz izkušenj kaj tnalo naučili. Vsa znamenja pa kažejo. da morejo ljudje, posebno pa otroei, ki so sami zdravi, prenašati kali bolezni in da tvorijo tudi v številnih slučajih otroci, ki so že popolnoma ozdraveli, še eele tedne in mesece nevarnosr nalezljivosti za druge otroko. Doseda j je bilo popolnoma nemogoče ugotoviti in izolirati te drugače zdrave baeinolosce. Sumljiva je seveda vsaka oseba, ki pride v direktni stik z bolnikom in taka oseba naj bi se ne približala otrokom. To je vse, kar se je ugotovilo.' Zdravniški vedi se dosedaj še ni posrečilo odstraniti nevarnost infekcije te bolezni potom cepljenja ali kake druge varnostne odredbe. Kot pri drugih boleznih je tudi v tem slučaju dobro zdrav je najboljša zaščita, vendar pa e-dnole dobro zdravje n<- zadostuje popolnoma, kajti v tem slučaju so pokazale izkušnje, da so bili navidez popolnoma zdravi otroci prvi podvrženi tej bolezni. Zdravniki so si edini le v eni stvari, da so ljudje glavni, če ne edini nosilci te strašne bolezni. Druga nevarnost obstaja v tem da se številnih slučajev te bolezni niti ne spozna kot take, ker ne nastopi paraliza ali otrpneuje eks-tremitet, to je nog in rok. Taki bolniki pa so kot nosilci boleznih kali prav tako nevarni kot težko oboleli. Večkrat se je reklo, da se ta bolezen širi prav posebno v umazanih in zanemarjenih mestnih delih. Dejanski pa je posegla tudi v najbolj čiste in najboljše gojene distrikte. Kljub največjim naporom. posebno v manjših mestih, da se kraj temeljito očisti, pa ni bilo zapaziti nobenega po jemanja v številu slučajev te bolezni. Koliko časa traia, da izbruhne bolezen na dan. potem ko je sprejelo telo vase bolezenske kali? Ali je mogoče prenesti bolezen naprej potem, ko je otrok že ozdravel? Skozi koliko časa. predno izbruhne bolezen, je more bolnik prenesti na druge? Na vsa ta vprašanja se se dose-laj ni dobilo zadovoljivih odgovorov. Edino pra/ilo je in ostane kar največja previdnost proti nevarnosti nalezenja in takojšna zdravniška pomoč pri najmanjšem znaku kake bolezni. Zanimivo je dejstvo, da je bilo v New Yorku pri 7000 slučajih zaznamovati le nekako tri odstotke drugega slučaja v isti družini. Da se pri otvorjenju šol ni pomnožilo Število slučajev te bolezni. dokazuje, da ni n&lezljivost še izdaleka tako velika kot pri kozah, škrlatici, difteriji ali ospiemk. Dva centa na aker. — i Danska Zapadua. Indija je torej postala teritorij Združenih držav. J Alaska je prišla pod amerišk«. zastavo dne 30. marca leta 1S67 ter I je poteklo petdeset let iti en dan med aneksi jam a obeh dežel. Za Alaslco so plačale Združene države $7.200,000, za. dansko otočje: pa $25.000,000. Švoto, ki se jo je: i plačalo za Alasko. se je smatralo za previsoko, kajti večina Ameri-kaneev sploh ni hotela Alaske za {nobeno ceno. Rusija pa je potre-jbovala denarja in ona nam je tu-[ di pomagala v vojni, ki se je ravnokar končala (državljanska vojna), je bila nadalje mogočen faktor pri. preprečen ju vmešavanja evropskih narodov v ameriški j konflikt in mi smo raditega kupili dozdevno ničvredno ozemlje, ; da vsaj deloma poplačamo svoj dolg hvaležnosti in iz nobenega (drugega vzroka. — Tajnik l.ane pravi, da '"Alaska je našla na ta ! način svojo pot v protestujočo in | negostoljubno demokracijo'', j Od onega časa nam je prinesla 1 Alaska, nad tri četrtine hiljona j dolarjev, še sedaj je praktične skoTo ueobljudena in njena zgodovina se šele pričenja. Alaska (zavzema površino ene petine j Združenih držav, ima le 65,000 ' prebivalcev, a je leta 1916 pripomogla s !f'!00.000,(;<>0 k na*i trgovini. Akiska šele pričenja spravljali na dan premog, a soglasno s eeuitvanii ima pod svojo po višino sto in petdeset biljonov ton premoga. Dasiravno se zlatih polja dosedaj še ni primerno izrab , ljalo. se pridobiva tam za IG mi j ljonov dolarjev zl ita na leto in od leta 1880 naprej se ga je tam i ".kopalo za $285,0ja. Soissons, mesto čevljar-jev-mučenikov. i : SoLssons, eno izmed nesrečnih mest severne Francije, krog katerih so se vršili veliki boji me! nemškimi in francoskimi armadami od prvega početka sedanje vojne, se zopet nahaja v okrožju obstreljevanja. "National Geographic Society' * v W ash ingt oni u je izdala naslednji vojnozemlje pisni članek glede tega mesta, med katerim in mestom Rheima j so izvojevali Francozi pred krat-| lcim odlično zmago ter napredovali na fronti skoro 25 milj. I — Dasiravno je ostalo mesto i nedotaknjeno, ko so Nemci prvič preplavili severno Francijo, je bil Soissons kljub temu izpostavljen i obstreljevanju tekom bitke ob reki Aisne ter je bil tudi v nadalj-ncni poškodovali v teden dni trajajoči bitki pri Soissons.. koncem katere so se morali Francozi u-mak-mti nazaj preko reke Aisne na točki iztočno od mesta, in sieer v januarju 1913. ♦ Obstreljevanja, obleganja rn plenjenja tvorijo velik del zgodo- 4 . ' S? - ' - " Slovenski Kras v luči ameriškega poročevalca. o (V NASLEDNJEM PRINAŠAMO RAZPRAVO. OBJAVLJENO V NEWYORSKEM LISTU "WORLD", KI JE ZA NAS SLOVENCE, POSEBNO ZA ONE S KRASA. IZVANREDNO ZANIMIVA. VI. DI SE. V KAKO ČUDNI LUČI VIDI NAŠO SLOVENSKO ZEMLJO TUJČEVO OKO. SPIS JE IZPOD PERESA ARTHURJA BENINOTON A TER GA PRINAŠAMO V DOSLOVNEM SLOVENSKEM PREVODU.) O me kraških višin, ki ga obdajajo. Kake nevarnosti se bodo nudile italijanskim vojakom, bodo slednji izprcvideli šele tedaj, ko bodo zavzeii dolino za dolino, prepad -ooo- Moj najbolj tragični doživljaj v vojni. ^eMii //v ' ZI»AM Kras pozna legendo, katero pripovedujejo njegovi maloštevilni prebivalci z nekakim odločnim za nosem. Povest glasi nekako sledeče : — Ko je dokončal Bog stvari*1 nje sveta, je posvetil sedmi dan tniru. Popoldne tega dne je hodi! jm» svetu ter si ogledoval delo, ki ga je storil. T«*daj je zapazil ska b* in pečine, ki so kazile lepoto njegovih gozdov in livad. On na je dobro vedel, da on sam ni r/.z-tresed teh skal in prišel je do pre pričanja, da je moral imeti svoje roko vim s vit»g sam, ki je hotel nn ta način oskruniti površino zemlje. Nekoliko razjarjen, je v Vel v roko vrečo ter pričel pob. rati vse te skale. Po končanem de«lu jo zadel to vrečo skal na svoja pleča ter se napotil proti obali, kjer je mislil vreči skale v morje. Vrag. hi se je skrival ter ga opazoval. pa se je priplazil za njim ter napravil s svojimi rogmi veliko luknjo na dnu vreče. Vsled tega so padle vse skale iz vreč t na tla, kjer je nastal velik kup. Ke.r pa se je solnce že bližalo zatonu, je preložil Bog zbiranje skal na prihodnji dan. Prihodnji dan pa je vprizoril vrag še več zmešnjav, in sicer z Adaniom in Kvo ter prepovedanim sadom. Bog je intei vsled tega veliko več %'ažncjšcga ])Wa. kot pa je bilo zbiranje skal. Zmešnjava, ki je nastala takrat, je šla naprej in Bog ni imel nikdar dovolj časa, da odstrani skale, ki jih je na-gromadil peklenšček. Tako je o-sialo do dan;t>nj< ga dne, ta raz-riia visoka planina. im-movana Kras. ki izgleda, kot da seje skale celega sveta razmetalo tam na Vs»- M rani. Lahko jf .-loveku iti |>,» Krasu. Lahko jt *.-»■!•» il i skozi njega ter vpia^anje j«* le, katera pot je lažja. Rekam se zdi. da je lažje iti h kozi Kras k«.t pa preko njega. Povsem edine na celem cvetu tečejo te reke proti goram in v gore same. Velike reke izginjajo v temnih jamah, kjer tvorijo podzemeljske ka.skade ali vodopp.de v globino več stotin če v! jen ter velika jezera, na ko jih površino n* pade r.ikdar so Lic na luč. V teh vodah plavajo slepe ribe, prilago-dene bivanji) v večni tenii. (To so č|o\*-ške ribice. /,nanc vsakemu Slovencu.) Povsod, preko celo ]>o-vrsiiie ram tega Krasa je najti globok** luknje aii špilje, kotline, imenovane * doline" (deep pits, ea!l<*d dohnr-H , ki služijo deloma kot ventilatorji in svetlobne odprtine za jame. nahajajoče se v not ran j Osi i zemlje, froro se un<». Jesen nima om^go čara kot g« ima pri nas. Zime so divje d ]»obie strašnih vetrov. Pokrajin«' so naravnost peklenske, njih pre biva Vi kot iz kamena, kot izklesani iz nj«*ga. V "La l.< 11 ara'*, ki izhaja v >Iila#iu. i »ju.' .je Segio Granegio na živahen način Kras nad zemljo in pod njo. List " La Nature* v Parizu je priobčit pred kratkim natančno geolog Leno in topogra tično stmlijo tega najbolj težar-nega bojišča i/med evropskih bo-ji«č. 6. teh dveh se je vzelo glavne podatke pričujočega članka. < e hoče kdo videti Kras, mora iti vanj ter raziskati njegove la birinle duplin, rek in jezer. Tako-zvani "Alpiuski klub" fnajbr? nemško ptanimko društvo) je raziskal v (volneni osemnajst jau< in prepadov, a večina teh podze merskih duplin je oatala neraz pirati in zapahi rožljati. Ceste so so izpraznile in v tihoti ki je nastala. je prihajala daleč doli po eesti. na koncu tunela .previsečih vej. siva skupina nemških vojakov. Pozneje sem videl veliko tisoč vojakov, v zakopih in izven njih, a ni je stvari, ki bi se je boljše spominjal kot je bil oni majhni vozelj sivih postav, prihajajoč} iz daljave. Dobiti je izkušnje dramatične teže kot je na pri mer pribor, katerega sem bil priča, ko so odvedli na stotine nemških in avstrijskih jetnikov v notranjost Sibirije. — Kkoro najbolj dramatične stvari ki sem jih videl, so bile priproste j majhne poštne karte, — le majhne j snežinke v celem morju izgubljenih pisem v Rusiji. Te karte so bile oči in roke mater in očetov, žena in ljubic na tisoče kilometrov i proti zapadu in jugu, ki so sej brez upa stezale proti možem, sinovom in ljubeem, pokopanim nekje v brezkončni Rusiji. OOO ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje« nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v fcri2u. bolečina v zgibih, glavobol, izguba apetita, kisloba v Želodcu, povračaajc hiaiic, bljuvanje, iolčuo riganje. nečist jezik, smrdeča bapa, izguba spanje, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznoet in TazUm/^nost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji poti očmi, sramežljivost in izogiLanjo tlru/be, nemarnost, bojazen in srčiia tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaS telesni sistem ni v reilu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči. Naša brezplačna knjižica vam rove dejstva glede teh simptomov in teSkoč; pove vam tudi o na&em zdravljenju, ld pomaga moSkim do zdravja, moči in ivežosti^da so zopet možje. Zakuri znimcwti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak mo^ki in vsaka ženska, posebno pa li^ti, ki .se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se va5e tegkoče obvladale. Citajto to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z nje. Pošljite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S lOOO Mtditou & Clinton 5«*.. Chic«*o. II!. Cenjeni doktorji:—Pofiljife mi takoj va?o zdravniško knjižico popolnoma sastonj in poštnine prosto. Ime............... Stev. in ulica all Box No....................... Me*to..............................Država Samomorilci. Spisal Guy de Maupassant. zadivjalo; ženske, ivi so hodile aiiLino. uliee, ki sem jih opazoval, Icraj, ki stanujem v njem; celo kroj mojih oblek me j-e zanimal. Toda vtxbio ponavljanje istih prizorov se je končalo s tem, da sta se mi polastila src« utrujenost in dolgčas, kakor bi se zgodilo trle-o bili novi, duh mojega stanovanja (kajti vsako stanovanje dobi sčasoma svoj poseben duh— vso to je povzročalo v me>ni zoprnost navade in črno melanholijo spričo takega življenja. Vse se neprenehoma na jako klavern način samo ponavlja. Že način, kako vtaknem ob povratku ključ v ključavnico, mesto, kjer najdem vsakikrat vžigalice, prvi pogled, s katerim ozrem po sobi, ko se foslor vname, nie tako razdraži, da bi plana! skozi okno in napravil konec temu enoličnemu dolgčasu, ki mu ne ubežirao nikoli. Ko sc brijem. se nie loteva vsak dan želja, da bi si prerenal vrat, in moja podoba, ki jo vidim, vedno isto. dan na dan v ogledalu z milom na licih, mi je privabila ee-sto jok v oči, solze mi je privabila, solze žalosti. Ni mi več obstati poleg ljudi, ki sem jih srečaval neko? /. radostjo, tako dobro jili že poznam, tako dobro vem, kaj mi bodo pravili, in kag jim jaz odgovorim, tako dobro mi je znano, po katerem kopitu se ravnajo njihove nespremenljive misli, kako se suče njihovo modrovanje. Pri vsakomu. tvorijo možgani .samo kolobar, v katerem teka privezana uboga para vedno naokrog. Naj se šc tako trudimo, upiramo in zaganjamo, meja je o»zka, nepretrgano okrogla, brez nepričakovanih skokov in brez vhoda v neznane krajine. Okrog je tr^ba, vedno okrog, skozi iste misli, i«te radosti, is*te zabave, iste navade, iste nazore, iste neprijetnosti. Tisti večer je bila zunaj grozna meigla. Zagrinjala jo celo spreha^ jaliŠče in se ovijala krog plinovih »vetHk, ki so se adele, kakor kadeče se sveče. Butara, težja kakor ponavadi, mi je tlačila pleča. Xaj- M m slabo prebatfjaL Koprive. Koprive, katere so smatrali pred vojno za rastline brez vsake koristi. nabirajo sedaj po celi Nemčiji v velikih množinah v tekstilne svrhe. 1'stanovi 1 i so družbo za izrabljanje koprivnega prediva in ta družba je že zbrala I60O ton posušenih kopriv. I*o celi Prusiji pozivi je jo lokalne oblasti ljudi, naj nabirajo koprive. Isto jc poročati ludi iz drugih nemških dr/.av. Bo ji z Rusi Berlin, Nemčija, 1. maja. — Na več mestih jc ruska artilerija izzvala našo artilerijo. PetrogTad, Rusija. 1. maja. — V bližini Iti^e so se pričeli vroči boji. Pričakujejo se velike operacije. Sitni prijatelji. Sitni prijatelji so oni, ki t»* pozdravijo h tem. da ti zmečkajo z udarcem po fjlixvi klobuk. Nadalje je siten oui. ki te povabi v .gostilno ter te pusti plačati. Oni, ki te predstavi sitni ženski ter se potem poslovi. Oni, ki te pride obiskat in ostane vso vernost, kadar bi bil najraje sam. Oni, ki ti pripoveduje o svojih Ijubimskin doživljajih. Oni, ki te povabi k sebi ter se krega k ženo, ko si pri njem. Najbolj siten pa je oni, ki ti telefonira o polnoči, ko si v postelji. da se nahaja na policijski postaji v luknji. 1 Pogruntal ga je. Oče številnejše družine pride v I1LŠ0 bogatina vprašat za službo vratarja. Uradnik ga vpraša, koliko otrok ima. Oee zelo klavemo: "Gospod, vsi moji otroci so na pokopališču." Drugi dan nastopi svojo službo, katero je dobil, ker je uradnik mislil, da nima otrok; na urednikovo začudenje pa jih je pripeljal r seboj kar šest. Uradnik: "'Kako se drznete7! Včeraj ste rekli, da so vsi vaši otroci na pokopališču in danes pu jih im»to kar celo armado*'' Oče: "Nisem se lagal, gospod: vsi otroci so bili na pokopališču včeraj; jaz sem jih poslal tja." Svetovna produkcija čaja. Svetovna produkcija čaja leta 1915—1916 je presegala glede številk vse kar je dosed a j zaznamovati. Indija, Cejlon in Java so pro-dticiale 100,000,000 funtov vec kot v preteklem letu ter je le indijska žetev tega leta pirekašalo ono 1914-1915 za 55,500,000 funtov. Pošilja-tve z Jave so dosegle 96,000,000 funtov, kar pomeni povečanje 12 miljonov v primeri s preteklim le* tom. Kitajske pošiljat ve čaja kažejo stalno zmanjšanje ter je padel izvoz od 8,500,000 v letu 1914— 1915 na 3,300,000 v preteklem letu. Da si ravno se je svetovna poraba Čaja potrojila v zadnjih 30 letih. je ostala produkcija čaja na Kitajskem skoro ista. GLAS NAHODA, 4. MAJA 1917. za prepadom, jamo za jemo. Te-j daj bodo obenem kleli in zabavljali na bajnega stvaritelja, ki jim ; je dal v osvojitev tako začarano! ozemlje. J svetilke. Nosili so s seboj poljske telefone, barometre, kompase in fot ogreti ene kamere. Njih obleka je obstajala iz teizkee:a materija-la in novili so čelade, da zavarujejo svoje glave pred skalami, ki bi mogoče padale nad njih glavami. IXi se dospe v te jame, jc treba večkrat plezati naravnost skozi temne kamine ter se spuščati navzdol po vrvi, Atevtini vodni vrel-ei napolnjujejo zrak z godbo, ki je »lična žvrgolenju ptic: prliu-tanje perutnic neštete množice netopirjev odmeva semintja v temnem, nedoloče-Jiem prostoru. Stene zidov so opolzke vsled moče neštetih stoletij. VeJdki stalak-tiki vise raz zidov ter so slični velikim drevesnim deblov, ki rastejo v pragozijih Californije. Izmed številnih velikih rek, ki padajo v morje, je Timavo največja, ki prihaja 200 čevljev široko is. dupline pri St. Giovanni di Dnino iz zemeljske globine ter meče v morje več kot 85.000,000 kubičnih čevljev na dan. Izvir te reke je na drugi strajii kraškega gorovja, v duplini med Snežni-j kom (Amerikance pravi, da je to1 Sehneeberg) ter Reko. Ime Reka je zaznamovanje za podzemeljski tok, ki teče severozaipaxino nekakih štirideset milj ter se vrže v morje pri Sv. Skoeijanu, kjer tvori eno največjih podzemeljskih rek celega sveta. Ta reke teče >koro 2*2 milj skozi relo vrsto podzemeljskih labirintov, ki se nahajajo včasih od 900 do 1(HX> čevljev pod zemeljsko površino. V njih teku dobivajo še veliko množico stranskih dotokov, ki se združujejo vsi v eno i-eko ter prihajajo na dan v takozvani Či'ariji. Dupline Sv. Akocijana, v katere izginja reka. se pričenjajo ob koncu globokega prepada, ki je omejen od visokih gora V o-spredju visokih skal in nekako sto jardov v razdalji jo druga -tena. izpod katere izvira reka nalik hudourniku. Reka pada v vodopadih ob vznožju gora. se razširja v jer.ero ter zopet izginja v podzemeljske dupline, vedno globlje v temino in nol ran jos* mat« re zemlje. Nekateri podjetni duhovi so preiskali te podzemske reke in dupline s pomočjo vrvi. Spuščali so >e preko dvaindvajset vodo-padov do vznožja duplin ter pri-šli do površja jeeerov, o katerih ni bilo videti nobenega iztoloa. Reka se je zopet zlila v jezero pri vasi Trebičali na Krasu. Dostop \ te jame se je omogočilo z vrvnanmi lestvicami. Po teh lest-vical lahko plezate 1000 čevljev globoko in včasih 1» ožinah, ki se vani dozdevajo tako ozke, da bi vam >koro stisnile telo. Jama sledi za jamo. ki so zvezane med seboj z nizkimi rovi, tskozi katere se je s težavo priplaziti. Ko dospele na dno jame, 300 čevljev glo(>oko in 7U0 čevljev v razdaljo, zapazite reko. ki teče iz globoke ga kraterja. Na koncu jame tvori reka precejšnje jezero, kjer se zbira vod»a in si$i na dan na drugem koan-u gore, pri De vinu, kjer se izliva v prosto morje. Na nekaterih mestih se stisnejr skale skupaj in voda ne najde pri menic ara izhodn.. Na "takih mestih se voda kaj hitro y.hira ter postane v teku par ur do 500 čevljev globoka. Pritisk postane tako velik, da uhaja zra'; na dan s tako naglico, da je nekoč piodrl vrata, katera se je zgradilo pri vhodu v le podzemske prostore. Iztočno od Oiearije prihajajo tea dan številni mpghni vrelci, ki gopet izginjajo v tleh ter hite proti morju skozi podzotnske labirinte. katere se je šele v najzad-njem času preiskalo. Te podzejn-ske dupline se imennje "Dimni-•e" in o njih sV poroča, da so najbolj čudovite na celem svetu. Ti toki se združujejo in prihajajo 11a dan v Risano-reki, nekaito dvajset milj južno od Trsta. Kdkm pot, ki je odprta italjau-ski armadi, vodi pft-eko t«ga oka-menjencg.i kaosa. Ne ve se še, kaj «0 storili Avstrijci, da utrdijo to dfcemlje, vendar parni treha nobiv nega stratega ali aeailjepisea, da *e razume, kake prednosti nudi to ozemlje za obrambo in kako nečloveških napobt* je treba za =a njega osvojitev. Tiwt je varra pred zavetjem, dokjer se ne vsa- (Newyorfki "World" je pričel priobčati odgovore katere je dobO , • od najbolj odličnih vojnih poročevalcev, na sledeče vprašanje: — i "Kateri je bil vaš najbolj tragični doživljaj v vojni?" — V naaled- j njem prinašamo v slovenskem t>revoda te zanimive odgovore). — , ... . _.. . ftnAA .._ Arthur Euhl piše: *'I>ramatično*' je precej relativen pojem. Najbolj akutni občutek osebne drame sem imel neke-:tra dne na polotoku Galipolis pri i Turkih. ko sva jaz in Ileairy Suy-dam, vojni poročevalec galopira-la krog majhnega zaliva pri Ak-Hash ter skušala ujiti angleškemu ; morskemu aeroplanu. liomba je ravnoskar ubila nekega moža ter več konj in volov in na razpolago ni I bilo nobenega skrivališča. Vbeža-iti oni majhni stvari na nebu pa je bilo toliko mogoče kot zbežati pred zvezdo. i Za stotine tisočev mož, ki se nahajajo v bojni črti. je t a j« doživ-; 1 jaj seveda le del njih dnevnih doživljajev. Vojaki, ki so delali name največji utis. niso bile armade, ki sem jih videl pozneje, temveč prve majhne skupine Nemcev, ki sem jih videl v Belgiji. Bili smo na fronti pri prvem . prodiranju, v bližini Courtrai. — Nekdo je zakričal: — Nemci prihajajo! — Vrata so se pričela za-. Ni ga dneva, da se ne bi poročal v novinah sledečemu podoben slučaj: '•V noči od srede na četrtek sta prebudila prebivalce v hiši št. 40 v ulici . . . dva strela, ki sta sledila neposredno drug za drugim. Ilrup je prišel iz stanovanja gospoda X. Vrata so bila odprti:, najemnik pa je ležal v luži krvi. v rokah je še tifcčal samokres, s katerim si je bil zadal smrt. Gospod X. je imel 57 let, njegovo •»motno stanje je bilo jako ugodno in »iploh ni pogrešal ničesar do popolne sreče. Vzrok tega žalostnega kenca je docela neznan." Kakšne skrivne boleli, kakšne globoke sivjie rane. prikrit obup, skeleče bolečine tirajo te nesrečne ljudi v samomor? Ljudje iščejo, .pletejo ljubezensko žaloigro. sumijo denarni polom, in ko ne najdejo nič gotovega, ovenčajo to smrt k besedo "skrivnost". Pismo, najdeno na mizi euega j teh "samoonorileev brez vzroka", pisano v zadnji noči, predno je bila pištola nabasana, je prišlo v moje roke. Zdi se mi zanimivo. Ne odkrije sicer nobene izmed ! velikih katastrof, ki jih ljudje j vedno iščejo v teh črnih obupa; zato pa nam pokaže počasno stopnjevanje onih neznatinih mize ni o-, stij življenja nsodepolno neskladnost v žit ju samotarja, ki je izgubil svoje sanje; odgrne nam ! vzrok onih tragičnih koncev, ki .jih razumejo samo nervozni te** skrajno občutljivi ljudje. ! Evo vam pisma: "Polnoč. Ko spišem to pismo, ; se umorim. Zakaj? Poskusim povedati, ne za one, ki bodo brali te vrste, temveč zase, da okrepim svojo omahujočo srčnost, da. me prevza-J me baš sedaj usodepolna nujnost j tega čina, ki bi ga mogel itak sa-Imo odlašati. Vzgojili so me preprosti stariši, I ki so verovali vse. In jaz sem ve-; roval ž njimi. Dolgo jc trajal moj sen Zadaiji kosi se eele trgajo. Že nekiaj let se odigrava v meni pojav posebne vnste. Vse ono žitje in bitje, ki je žarelo nekoč pred mojimi očmi kakor v zarji, se mi zdi, da žignb-jlja svoj blesk. Pomon vseh stvari j se mi je pokazal v svoji brutalni I i*t initosti in pravi vzTok ljubezni j mi je priskutil celo njeno poetič-' no-nežno stran. Nič drugega nismo, kakor večne igrače bedastih in zadivljajo-«"-ih, vedno obnavljajočih se iluzij. In kakor sem «e staral, sem dobil tudi jaz svoj delež one grozne, bede, ki je je povsod vse polno, -po/nal sem brezuspešnost napora, vso brezsmiselnost prizadevanja, in noeoj, po obedu, nocoj se mi je prikazala vsa ta ničevost v novi lom. O, nekoč aem bil ve*i: Voe me Kajti dobro prebavljanje — to je vse v življenju. Ono povzroča navdahnjenje v umetnika, v mladih ljudeh ljubezensko hrepenenje, v n kisle*'i h jasne misli, povsod veselje do življenja, ono dovoli jesti mnogo (kar je še največja sreča). Bolan želodec tira v skeptieizem, v nevero, za plodi črne sanje in željo po smrti. To sem opazil že večkrat. Da sem lioeoj dobro prebjvljal. bi se morebiti ne umoril. Ko sem sedel v fotelj, kamor sem sedal vsak dan že trideset, let, mi j-1 zaplaval pogled po eju mislil ua to, da bi bilo pač že čas, počistit« enkrat po predalih; kajti že trideset let mečem vse vprek in križem na isti prostor pisma in račune in ta .pisani nered me je spravil že mnogokrat v veliko nevoljo. Toda že ob sami misli, da bi kaj uredil, so me poloti toliko srčnosti, kolikor je zahteva tako zoprno opravilo. Sedel sem torej pred svojo miz-nico in sem jo odprL Hotel sem odbrati nekaj starih papirjev, vse ostalo sem se namenil uničiti. Sprva sem obstal zamišljen pred tem kupom požoltenib listov, n.nto sem prijel enega. Ah, ne dotikajte se nikoli te starine, te>ga pokopališča nekdanjih korespondenc, če vam je življenje količkaj mari! In če ga odprete slučajno, pograbite z obema rokama pisma, ki so v njem, zaprite oči, da ne .prečitate niti ene besede, da vas ne veže ena sama pozabljena, nanovo spoznana pisava v ocean spominov, pograbite jih in vrzite jih v ogenj in ko bodo ž.e sežgana, jih zdrobite v neviden prah, če ne. ste- izgubljeni, kakor sem izgubljen jaz, kar je ena ura!... Ah, prva pisma, ki sem jih prebral. me niso čisto nič zanimala. Bila so izvečkie novejša, dobival sem jih od še živečih ljudij, ki jih srečujem čestokrat in ki me njih navzočnost čisto nič ne briga. — Kar sem ob nekem zavitku ves vzdrgetal. Velika, široka pisava jo bila napisala nanj moje ime; naenkrat so mi stopilo solze v oči Bil je to moj najdražji prijatelj, moj mladostni tovariš, ki sem mu zaupa val vse svoje nade. In pri-kakal se mi je živo s svojim dobrotnim smehljajem in svojo iztegnjeno roko, da mi je zona pretresla kosti in mozeg. Da, da, mrtvi se vračajo; zakaj videl sen« ga! Naš spomin je svet, popolnejši od vsemi ra: on daje življenje celo onemu, česar ni! S tresočo roko ii) zamegleliro pogledom sem prebral vse, kar mi je poročal, in v sreu, svojem krvavečem srcu sem občutil tako skelečo potrtost, da sem začel globoko zdihovati, kakor človek, ki mu trgajo ude s telesa. I11 tedaj sem šel nazaj skozi vse svoje življenje, kakor gre človek ob reki proti izviru. Spoznal sem zopet ljudij, ki sem jili bil že davno pozabil — nima imena jim nisem vedel več. V pismih svoje .matere sem našel zopet vse stare slu-ž&birike, podobo našega domovanja z vsemi malimi neznatnimi j podrobnostmi, s katerimi je spojena otroška duša. Da. naenkrat sem \ klel znova vse stare toalete svoje mater«* njenim vsakikrat različnim izrazom v obrazu, kakoršna j.- bila pač moda in kukoršni so bili kio-I bitki, ki si jih je kupovala zaporedoma. Obiskovala me je /.lasti in največkrat v zidani obleki s starinskim vezenjem; še se pomirjam stavka, ki mi ga je rekla, I ko je bila nekega dne v tej oi>ie-jki pri mesni.- "Robeit, otrok moi, i če se ne bos držal pokonci, bos Igrbast vse svoje življenje." i Takoj nato sem odprl druy; f predal in pred menoj so ležali ; moji ljubezenski .spomini; čevelj-j ček za ples, raztrgana ruta, celo I podkolenska petlja, lasje in vsah-I le cvetlice. Tedaj so me pahnili j mehki romani mojega življenja — . njih junakinje imajo danes, če še j živijo, že čisto bele lase — v gren. i ko melanholijo brez konca. Ah! jta mlada čela, ki igrajo zlasti ko-j dreki ob njih, te božajoče ročice, ita govoreči pogled, ta vroča srea, jta nasmeh, ki obeta ustnice, te j ustnice, ki obetajo objem... In potem pivi poljub... ta poljub brez konca, ob katerem oči zame-žijo, ki vtone v njem vsaka misel spričo neizmerne blaženosti, spričo uživanja, ki je tako blizu! Z obema rokama sem pograbil ta vezila odbeglih sladkostij, pokrival sem jih z blaznimi poljubi in v svoji duši, razburkani od spominov, sem jih videl vse po vrsti, videl sem jih v trenutkih, ko sem jih zapuščal, in občutil scan muko strašilejšo od vseh o-nih, ki so jih polne bajke o peklu. Eno samo pismo je še ostalo. Pisal seni ga sam, narekoval mi ga je pred petdesetimi leti učitelj .za pisanje. Kvo, kako se glasi t Draga, moja mamica! Danes imam sedem let. To jc starost, v kateri pride človek k pameti, in zato se Ti-ob tej priliki zahvalim, da si mi dala življenje. Tvoj obožujoči Te sinko Robert. Končano. Dospel sem do izvira in sem se mahoma obrnil, da bi premotril dni, ki so me se čakali. Videl sem zoprna in samotna stara leta, videl sem bolezni, ki^so «e bližale, videl senu da je vse končano, končano, koneaino! In nikogar ni pri meni. Tam loži moj samokres na mizi .. Zdaj ga nabašem... Ne pre gledujte nikoli starih pisem." Evo, kako se morijo mnogi Ijn-djje, ki stikamo zaman po njihovem življenju, da bi odkrili v ®jem velikih bolesti j. 01*Aft NARODA. 4. MAJA 1917 Vojaki - slepci Beri i raki poročevalk .unster-damskera lista "Allgcmeen lian-d«-l*blad" je sporočil svojemu li-•ta * — V mirnem kotiča neke kavarne »o sedeli krog mize štirje vojaki v sivih uniformah — in trije so nosili pred očmi velika črna očala. Kavarna se nahaja v neki ulici najbolj obljudenega mestnega dela, Zvečer se šctajo tukaj mane naroda ter ne prerivajo prod izložbami zlatarjev, v kateriti se leteče dragih kam« uov. Tudi pred verando kavarne, kjer stoje umetne palme, se ustavi mnogo ljudi Iti prisluškujejo zvokom godb«1'. V kotu tihe. skorr. prazne kavarniške dvorane so sede>li ti štirje vojaki, širokohrbtni in cvetočih lie. Pili so kavo ter jedli pogačo Dva sta brez težkoč posegala po čašicah ter jih vrtila, Ostala dva pa sta prazno origMivalu rob mize. iskala podstavka in nato časi ee. Sedel sem med oba slepca. Na levi od mene je s^del mladenič kakih 19 let. najbrž kak tovarniški delavec, na desni pa visokorasel mož inteligentnega obraza. Eden teh slepcev, ki je bil preje črevljar v nekem šlezij«kem mestecu, je pripovedoval, gotovo že desetič, a priprosto, s srecin in dušo. kot da še enkrat doživlja vso to bedo in grozo... Bilo je na Iztoku. Najprvo pri Lvk-u, katero se je moralo iztrgati Rusom, ki niso pustili nobene hiše neoplenjene. Nato je šla pot v Poljsko proti Limanovi. -— kjer se je vdelefil šestdnevne bitke ter ga je zadela žalostna usoda fclepotc. Pri Limanovi se ie boril že štiri dni. brez vsakega počitka. — štiri je v ustih. Ko se je prebudil iz svoje omotice ter .slišal stokanje in ječanje krog >ebe. ni ničesar videl. Mislil si je. da je še noč ter občutil v očeh le o^-tro, žgočo bolečino. Dan pa le ni hotel priti. Poln strašnih dvomov je vprašal nekega ranjenega tovariša, sedaj bc prišlo jutro. Ta mu ie povedal, da je že poldne. Tedaj pa sem vedel zagotovo' Zatulil sem: Moje oči. moje oči! Tulenje se je pomešalo s stokanjem drugih, ki so prosili vode. klicali očete ali matere ali moledovali za krogljo. ki naj bi končala njih trpljenja. Ranjeni častnik je skušal pomiriti vojake tet rekel, da se bo še dalo rešiti oči. »Faz pa sem vedel zagotovo, da bom sedaj mrtev. — Trd<> i*-. — je rekel. — zelo t rilo. Rajše bi bil izgubil roko ali nogo. Sedaj sem še mlad, komaj triindvajset let in ravno ko se je moralo pričeti moje življenje, sem nesrečen za vse čase. Nato je nadaljeval: —-Dva dni in dve noči smo ležali med obema frontama. Krog-lje so žvižgale nad našimi glavami in granate so udarjale v neposredni bližini. Ostali so jih videli prihajati, jaz pa ničesar. Občutil >'*m le žgočo bolečino v očeh in suhoto v grlu... Konečno se je zavzelo Limanovo. Preneslo se nas je v bolnico, kjer so mi zdravniki izrezali oči. Trdo je. ko sem še tako mlad.. Potegnil je iz žepa uro, obtipal kazalo ter izjavil, da mora seda; v lazar« t. Zdravljenje ni bilo še končano, dokler ne dobi dveh steklenih očes. Zjutraj in dopoldne se .je učil pmti na stroju, da si bo mogel pozneje zopet služiti kruh. Poleg tega se uri v igranju na violino in v petju. Tako se rine skozi dolge, temne dneve. Popoldne ob štirih gre na izprehod. s tovariši ali damami. ki ga skušajo razvedriti in za-baviti. l"pa priti tako daleč, da si bo zopet sam služil svoj kruh. Lf nikakega azila ne — le človeka ki bi sra vodil in bodril, kadar bi se ga lotil obup... Mladenič na levi od mene n: vzel življenje tako resno. Najbr> ni bil razvajen. — Bo že šlo kako naprej, — je izjavil ter z veliko prostoduš-nostjo pripovedoval, kako je bil ranjen. Pri Tilsitu so ga ujeli Rusi. ko je ranjen obležal na boji šču. z drobcem granate v očeh. Osem dni je ležal v Tilsitu v po stelji. Noben zdravnik, nonen stre /nik se ni brisal zanj. tičal je v blatu in njegova jed je obstajala iz jabolk in tobaka. Nemci so nato prepodili Rusf f iz Tilsita in naenkrat se Je zopet nahajal med svojimi tovariši. Se sedaj je bil vesel, ko se je spomnil na to. Nemški zdravniki so mu odstranili desno oko in levo bc morda še mogoče rešiti potom opf racije. Sedaj je vesel in živi kot ptiček v gozdu. Tretji vojak, k; je bil tudi za det od granatnega drobca v oko vidi le še na levo oko. Zdravnik mu je rekel, da bo kmalu zdrav in on komaj čaka časa, ko pojd< zopet na fronto. Pripovedoval ie o brzein poho du skozi Belgijo in Francijo. — Zadnji, star rezervist, je dobi1 krogljo skozi levo oko in usta. — Izgubi je eno oko in šest zob. Spominov na vojno se n\ veseli1 ter izjavil, da je bilo v Belgij:' strašno, posebno radi franktirer jev (civilistov, ki napadajo vojake iz zasede). Tedaj je bil čas, da se vsi vrne jo v bolnico, kjer so imeli najbol so postrežbo, dobro hrano in obi lo zabave. Slepi črevljar je celo rekel, d* zelo rad pleše. Oba napol slepa sta nato vsta la ter odvedla pod pazduho po polnoma oslepelega vojaka.. . v Železniška proga med Evropo in Indijo. -O- K PO.LAVJl' O BODOČI SVETOVNI TRGOVINI.> ( Ko bodo izpolnili vrzel, široko le .V»0 milj, bosta Evropa in Iztočna Indija zvezani z železniško projro. Premostenje 1"»0 milj te vrzeli se že vrši in tako se bo vrzel kmalu skrčila na 400 milj. Ko bo svet zo pet enkrat užival blagre miru ter i»c bo konečno premostilo tudi teh 400 milj. boste lahko potovali iz Hook of Holland v Debli. Indija ne da hi vam bilo treba stopiti za trenutek na krov kake ladije ali parnika. Poštni čas ined I*on-donem in Delili se bo skrčilo od sedemnajst na šest dni. ker je treba sedaj sedemnajst dni. da se konča to potovanje skozi Sueški prekop Stroški potovanja v Indijo se bodo najbrž zmaujšali za po lovico 400 milj široka vrzel se nahaja v ilindukuš-gorovju. med ruskim Turkestauom in Indijo. Zanimive podrobnosti glede te-ga kot glede drugih možnih črt med Za pad oni in Iztokom tvorijo vsebino poroči la na trgovinski def>artment. ka tero poročilo je sestavil Henry D. Baker, sedaj ameriški konzul v Trinida. B. W. I. Tozadevni mate-rijal je bil zbral Baker, ko je bil ameriški konzul v Bombav-u in trgovinski ataiej v Petrogradu. Ruski železniški sistem se kon čuje sedaj v Tcrmezu, v Turke stanu, kateri kraj se nahaja le ne kako 550 milj od Pesliawai- na in I dijski strani slavnega Khyber prelaza, ki je slovel skozi stoletji kot "uhod v Indijo" in no kaic rem so se pomikale amade osvoje vnleev od dni Aleksandra Velikegf naprej. Baker poroča, da bodo Rusi v par mesecih dogotovili podaljšanj« železniškega sistema od Termo: do Sarai. v bližini stoka Kundui in Okus rek. kjer bo le nekako 40C milj ločilo ruske in angleško-indij ->ke železnice. Spojenje teh dveh sistemov je odvisno ne le od spo razuma ined angleško in rusko via do, temveč tudi od nekih dogovo rov z Bemirjem iz Afganistana. — Skozi njegovo ozemlje bo namref tudi tekla nova železnica. Z izpolnjenjem te vrzeli bo zna šala distanca ali razdalja po želez niči med Hook of Holland, termi nalni točki za brze parnike v An gliji in mestom Dehli v Indiji ne kako 5695 milj. razdeljenih na slednje: Milj: Hook of Holland-Berlin- Variava-Moskva .......... 183b Moskva • Orenburg - Tas^ kent .................... 2082 Taškeni-Kagan dotok Kiui- duš reke.................. 750 Kunduš-Pešavar ........ 400 Pešavar-Dehli .......... 627 Skupaj... .5695 Skupna razdalja bi se lahko še nadalje skrčila na nekako 4918 milj v slučaju, da zgrade železnico, o kateri sedaj razmišljajo in ki bi tekla po ruskem Turkestanu do obronkov Ilinduška skozi slavna mesta Khiva in Bokhara. Sedaj obstoječa vrzel pa bo izpolnjena najbrž še predno se bo zgradilo Khi-va-Bokhara progo, in prvi potniki iz Evrope v Indijo bodo morali najbrž prevoziti polnih 5U95 milj dočim bo krajša črta šele pozneje na razpolago. Mr. Baker opisuje zanimiv način težkoče ki se nudijo premosti-teljem Hindukuša in možnosti bodočih drugih zveznih črt med Ori-jentom in Okeidentom. On pravi naslednje: — Da se ndejstvi zvezo med ruskim in indijskim železniškim sistemom. bo treba napraviti pot od Oksus reke do izvora Indu.i reke. Meti tema dvema rekama Se dviga Hindnkuš gorovje, ki je tudi razvodje in tvori oviro, ki bo nudila inženirjem velikanske zapreke. To irorovje, pokrito z večnim snegom, se razteza v daljavo 400 milj ter ma le dva prelaza nižja kot 12 ti->ič črevljev nad morsko gladino Eden teh prelazov. 11,640 erevljev visok, se nahaja pri Khovak, dru-sri pa pri Bamian. Nekateri drugih prelazov se dvisrajo do višine 19 tisoč črevljev in nekateri vrhunci celo do 24,000 črevljev. To gorovje in pokrajino so večkrat primerno označili kot streho sveta Tri največje države sveta. Rusija Anglija in Kitajska. — se stikajo tukaj, neglede na malo znano državo Afganistan, j Inženerski problem zgraje-nja | železnice skozi Ilindukuš gorovje I z Turkestan a v Indijo, bi se po ; mnenju ruskih inženerjev. ki so premerili ta svet, rešil na primeroma lahek način s tem, da bi izvrtali predor pod gorovjem, ki loči vodovje Kunduš reke, tekoče proti Turkestanu od vodovja Kabul-reke, ki se izliva v Indu=i, veliko /odno žilo severo-zapadne Indije Glasom cenitev bi bil tak predor lolg nekako trinajst mtf j t?r bi ga morali izvrtati skozi granitne ska-'e. Izvzemši ta trinajst milj dolgi jredor bi bila zgraditev železnice primeroma lahka, ker bi sledila lolini Kunduš-reke na eni strani gorovja ni dolini Kabul-reke na drugi. Povprečni stroški za miljo te že 'ezniee, vštevši zgradbo predora bodo znašali nekako £100,000 in •ela proga od Kunduš-reke pa dc Pešavar v Indiji bi stala potemtakem nekako $40,000,000. Železniško zvezo med Evrope in Indijo je mogoče ustanoviti še potom drugih črt, vendar pa bo nudila pot skozi Hindnkuš neprimerno večje prednosti v primeri z ostalimi. Ob celem poteku železnice je najti reke z zadostno vodno silo ne le za potrebe železnice same, temveč celo za pridobivanje energije, potrebne za hidro-elek-trične postaje. Ne le Indija in Perzija, ampak tudi Mongolska bo najbrž postala predmet ruske žeiezniške ekspan-?ije. V bodočem omrežju central-j no-azijskih železnic bo Mongolska zvezana na zapadni strani z Evropo, na južni pa z Indijo. Bokhara železniški sistem se bo najbrž raztegnil na Mongalsko in proti In-iiji, in od Sibirske železnice bc tekla nova črta v Urga. glavno mesto Mongolske. Iz l"rge bodo mogoče zgradili črto preko puščave Gobi do Kvej-hua-čeng, odko der «?o sedaj dogradili črto v Kal-aran. da se spoji s Pekin-Kalgan-železnieo. Ko bodo vsa ta dela in še druga dovršena. bo Peking za štiri dni bližje Londona, in Mongolska« bo prišla pod civilizujoči upliv za-padne Evrope Naravna bogatstva nevernega dela Mongolske se bodo razvila: izorali bodo rodovitne doline, ki leže sedaj brez vsake ko-, risti Če bodo ruski železniški si-S stem spojili z Indijo potom nameravanega podaljšanja skozi Hin-dukuš gorovje, bo imela Indija vso Drednost železniške zveze ne le z Mongolsko, temveč tudi s Kitajsko, seveda v slučaju, da zgrade železnico preko Gobi puščave. Izpolnenje vrzeli med ruskim in indijskim železniškim sistemom bi bilo tudi koristno za trgovino Zdr. držav z Indijo razen če bi bilo treba plačevati v Rusiji velike tranzitne pristojbine za blago. Veliko časa bi se prihranilo s pošiljanjem blaga po tej poti. Železniška složba med Evropo in Indijo bi nudila tudi ugodno priliko za ekspresno paketno-pošt-no sluibo. Potom novih železnic v Rusiji ter nameravane zveze z ln-l tlijo bi bilo mogoče pošiljati blago | direktno iz New Yorka v severna ruska pristanišča in od tam po železnici prav v Iztočno Indijo. — Blaga bi ne bilo treba prekladati niti v Loncouu, niti v katerem izmed nemških pristanišč. Rusko pristanišče Kola v Laponiji, je qc-Io leto prosto ledu. To pristanišče bi lahko uporabljali pozimi, poleti pa Arhangelsk. ■ Vse kaže. da se bližajo centralni Aziji časi novega življenja in napredku in to v najmodernejšem smislu. Častna beseda. — novela. — Francoski spisal Paul Bourget. (Nadaljvanje). V. Vsedel se je na stopnišču ni spodnjo stopnico in si zakril glavo z rokama. Borba, ki se je bila v njegovi duši, použila je vse njegove sile tako, da je pozabil, kje da je in da ga lahko kdo izmed do mačili tukaj izneeiadi. Srca mu sedaj niso obteževale samo dušns boli. pridružile so se mu tudi vna-nje skrbi. Begunka je še vedno v paviljonu. Ko bi ga kdo opazil v tem njegovem čudncju položaju, '/amišljenega v tem kotieu gradiča. pa bi šel za njim. poizvedel skrivnost in ga izdal? Bilo je treba v teh tragičnih razmerah mnogo človeške previdnosti tej dobr: duši, kateri poskušnje niso mogle raztrgati deviškonežne vestnosti. Čas je bežal in on je še vedno sedel nem kakor žrtev svoje volje, ki se ni mogla nikamor odločiti. Iliponra pa dvigne glavo. Ura ob dnu stopnic je bila polnoči in slovesno se je razlegaj njen glas v samotnem miru po okolišu. Fran ce je štel te sieutcšljive glasove enega za drugim. Ivo je opazil, kako čas hiti. zasnoval je nov navit v svoji duši, načrt, s katerim je hotel vstreči svoji besedi in svojemu otroškemu čustvu, svoji' prisegi in svoji poštenosti. V takih duševnih bojih sc rad pojavi hip, ko mislimo, da se sprijaznijo nasprotja in človek se vrže na to misel, kakor čolnar z ladjo, ki jo preganja vihar, v varno pristanišče, kjer upa, da se reši. " Ta bo prava'reče si France tihim glasom. ''Kako da se že poprej nisem spomnil na to? Ni mogoče drugače spraviti v sklad častne besede in pa vesti, kar ,ic pravzaprav bistveno. Ako je ona zadovoljna, bo napad v Murroni: njeno zadnje hudodelstvo. In zadovoljna mora biti. Ona ne more, da bi ne bila zadovoljna... Toda ako mora ona nocoj še na pot.j treba ji jp kaj jesti. Že poprej sc jc zdela tako slaba. .. " France vstane in tava po stopnicah kolikor more tiho. Gre v knjižnico, vzame ondi majhno električno svetilko, katero je rabil ob svojih ponočnih sprehodih ob jezeru; nato vstopi v jcdihii-co, Mame ondi kruha, mesa, vina in četrt ure pozneje je bil že skozi vrata v parku pri paviljonu. Pričakoval je, ko ključi zarožljajo, da bo jetniea zaklicala, da bo vprašala: "Kdo je?" Nič..." Ali je morda ušla, ko je videla, da sej on toliko časa ne vrne?... Vrvice, od ribiških mrež, katere je vtaknil v notranja vrata, so pričale I še vedno zapletene, da se jih ni dotaknila nobena roka. Na rahlo odpre vrata. Ustraši se; menil je, da je tujka mrtva, mrtva od strahu. od utrujenosti in razburjeno sti... Kaj je videl*... Mirno jc ležala ma klopi, kakor kaka utrujena žival, kt je gonila z veliko silo divjačino, pa se je varalaJ Glava ji je počivala na obeljenem' debelem iesu; Francetu se je zde-1 la ženska kakor pomlajena, otro-j ška. Namesto petindvajset priso ( dil bi ji bil osemnajst let. Silno se mu je sicer munilo, da napravi, odločen korak in stori že enkrat! konec strašni negotovosti, vendar si Fran de Bessav ni mogel pomagati. da jc ne bi par hijpov opazoval i* radovednosti, kjer se je so-čurtje sreeavalo z grozo. Na mirnem obrazu zdelo se mu je. da so izginili sledovi njenega hudodelstva zadnjih dni Roka, ki je umorila — moriti, kako skrivnostna, strašna beseda — je vise- Ila ob klopi, ohlapna, mrtva, ka-' kor roka male deklice. Dihala jc redno in mimo. Nasprotje med tem mirnim spanjem in mod tem, kar je vedel o tej ženski, je mladeniču tako razburilo bolne živce, da jo je trdo pri jel za roko in j vzbudil. Prestrašila se je. Videlo se ji jc na obrazu, da je v borbi s človeško družbo. Pa spoznala je] Franceta in hitro rope t mirne krvi rekla: "A, vi ste— Oni ljudje so odšli... Slišala sem jih, ko so se razgovarjali zunaj pred paviljo nom. Obračali so ključ, pa notri niso prišli... Kmalu nato sem zaspala. Trudna sem bila in zelo lačna___" j "Da, odšli so*', je odgovoril France, "in jaz sem vam prinesel jesti m piti." j "Jaz nikdar ne pijem vina" je dejala in odvrnila od sebe stekle-' nico s. vinom, ki jo ji jc ponujali mladenič. "Dajte mi raje vode od tam", in pokazala mu je ko-J nec kabine, kjer so valovi jezera pljuskali ob ladjo. Prinesel ji je vode in spila je je poln kozarec; nato pa je pričela jesti kruh in moso s tako živalsko! slastjo, da se je videlo, kako silno' jc bila jedi potrebna. Ko je to použila, šla je po hodniku k jezeru ter si tam uraila svoj obraz, obrisala se z robcem in se vrnila zopet nazaj. Ne da bi izgubljala čas s kakim zahvaljevanjem. je rekla s poudarkom, ki jo kazal, da je vsaka izgubljena minuta zanjo nekaj tipanja manj za rešitev: Pripravljena sem. .. Treba, da odhitim .. Priti moram do' Straetlingen, kjer me pričakuje-l jo... S čolnom bova hitro tam.i ako mi vi pomagate veslati do...". "Če vam pa jaz nočem poma trati, če vam jaz ne pustim vzeti ladje?..." odgovori ji France. On je spremenil svoj glas, da bi opozoril tujko, da ne govori besed, kakoršne je ona pričakovala. Ona urno stopi po hodniku, se postavi predenj, ga pogleda iz oči v oči ob svitu električne luči, ki je stala na mizi: * Ako vi nočete?..." ga vpraša. "Kaj hočete s tem reči?... " "S tem hočem reči, da sem vse. stvar premislil in da sem vam na razpolago pri vašem begu samo p<*l enim pogojem, in jaz imam pravico, da vam ta pogoj stavim. Vi mi morate priseči, da se oil danes zantuprej ločite od te pro-k leto sekte upornikov, h kateri pripadate, da se nikdar več. zapomnite si, nikdar več, ne udeležite kake zarote, da je zločin na nedolžnem Steenackersu vaš zadnji zločin in če ste dobili nalog umoriti generala Gotka, da tegt povelja ne izvršite. Vi mi morate priseči, da hočete premeniti svoje življenje. Če nc..." "Če ne, vi sueste svojo častno b»*s<*do!" ga prekine tujka. Neka uporna grenkoba je bila čutiti na njmem glasu. "Da. da!" " Požrite svojo častno besede takoj!" je nadaljevala. "Braniti !sc ne morem in bežati, za to ni-' mam več moči. Z vezite me! Ker ste pokazali tako lepo svojo policijsko dušo, vršite svojo dolžnost!... Nikdar ne prisežem na ro. kar zahtevate oe tih letih. Farma št. 21. — Deset akrov fine zorni je brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, do-i kler si ne zgradi svoje lastne hiše ! Ves raaterijal za zgradbo poceni. Leži na severno stran železnice, okrog -"Ji milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz čiščena iu polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se $125 takoj in po $75 na leto v petih letih. Farma št. 276. — Ta farma obsega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Line železnice in je blizu postaje. Vsa zemlja je izči-ščena lesa. Sedanja cena je $700 toda nadaljuje se z delom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letaih obrokih v petih letih. Enakih farm je na izbero in tu di imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo našeljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo. Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MacRae & Co. in na zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč. Družba nima kričavih agentov in zato tudi ne kliče špekulantov/ za katere ni prostora v tem kri-ju. Namen družbe jc, da se vsak sam prepriča in potem šele kupi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa z mešetatrijo. Take potrebujemo, pa nobenih drugih, ker za zadnje pri nas ni prostora. Vsak prvi in tretji torek v me secu je znižana eena za vožnjo \r. Washingtona, D. C., do St. Hole na, N. C., in stane ie $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odločite za obisk na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi site in mi vara bomo dragevolje pojasnili, kar boste želeli. | Norih American Farma Assn. (Inc.) 17 Battery PI., New York, N. T. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto 43.50, za pol leta $2.00 in ca četrt lets pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel in Jih rojakom priporočamo. Sao Francisco, CaL: Jakob Lovftin Denver, Colo.: Louis Andolfiek ta Frank Skrabec. Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnik. Poeblo, Colo.: Peter Culi«, John Cenn, Frank Joneati in A. Kochevar. Salida, Colo, in okolica: Loula Costello. Somerset, Colo.: Math. Karnely. Clinton, Ind.: I^mt»eri Boiskar. Indianapolis, Ind.: Alois Kudxnan. Aurora, 111.: Martin Jurka* In Jer nej B. Verblč. Chicago, III.: Jos. Bostlč, Jos. BUsti in Frank Jurjovec. Depue, III. in okolira: A. MeZnart i Joliet, III.: Frank ttambkh, Anton Bambich, Frank Laurlcti, A. Obernrar in John Zaletel. La Salle, III.: Matija Kump. Livingston, III.: Mih. Clrar. Nokomis, III. in okolica: Math. iGalsbek. North Chicago, IU. In okolira: Anton Kobal in Mutli. Ogrin. So. Chicago, lit: Frank Černe. Springfield, IIL: Matija Barburlf. Waukegau, IIL in okolica: Math. Dgrin in Frank Petkoviek. Cherokee, Kans.: Frank Režisulk. Kolumbus, Kans.: Joe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frank I>eskoro«-. Frontenac. Kans. in okolica: Itok 1 Firm in Frank Kerne. Kansas City, Kans.: Geo. Bsjuk In : Peter Schneller. Mineral. Kans.: Frank Augufttin. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: k'rauk Vodoplvec. Baltic, Mich.: M. I> I.lkovlch. Calumet, Miefa. in okolica: M. r. Kobe. Martin Rade In Pavel Shalts. Detroit. Mich.: Jos. GlasU-b. Manistique, Mich, in okolica: Jotu i Kotzian. Chisholm, Minn.: Frauk GovZe, Jak. j Pet rich in K. Zgorie. Ely, 'linn, in okolira: Ivan Gouic, Jo*. J. Peshel, Anton Poljanee lu i>ou1 a M. PeruSek. Evfleth, .Minn.: Ixmls Gov že lu J/nlJ Kotze. Gilbert, Minn, lu okolica: I,. VeaeL Hibbing, Minn.: Ivan Poofie. Kit z villc. Minn. In okolica: Ju* ! Adamich. McKinley, Minn, in okolica: Fr. BoJc, New l>ninth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okolica: F. Trlller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. i East Helena, Mont, in okolica: Frank I Petrlch. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont: Math. Urlch. Roundup, Mont.: TomaS Paulln. | Dawson. N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. V.: Karl SternlSu. Little Falls, N. Y.: Frank Gregurka ; tn Jernej Per. Barberton. O. In okolica: Math, i Kramar. Bridgeport. O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk ia John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Kar linger, J. Marines, Frank Meb, John Prostor In Jakob Resni k. Lorain, O. in okolica: Frank Ancele, Louis Balant in J. KumSe. Niles, O.: Frank Kogovftek. Youngstown, O.: Anton KlkeiJ. Oregon City.Oreg.: M. Justin Su J MisJey. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ainbridge, Pa.: Frank Jakfie. Besemer, Pa.: lx>uis Hribar. Brougbton, Pa in okolica: Antoa Ipavec. Burdine, Pa. In okolica: Job« Demšar. Canousburg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. In okolica: Mike Ko&var. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, V!d RovanSek in Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton .TArlna In Anton Kozoglov. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Huhnr. Export. Pa.: Louis Sopančlč In Fr. Tre bets. Forest City, Pa.: Mat. Kamin, Fraol< Leben in K. Zalnr. FareU, Pa.: Anton Valentinčič. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak. Hostetter. Pa. In okolica: Frank Jordan. Johnstown. Pa.: Frank GabrenJa 1« John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Ant Osolnlk. Manor. Pa. In okolica: Fr. Demftar Moon Run, Pa..: Frank Maček In F-PodmllSek. Pittsburgh, Pa. In okolica: n. It Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch Mar.. I Magister, I. Podvasnlk In Jo«. Pogač* r Reading. Pa. in okolica: Fr. §t«tiar Sooth Bethlehem, Peona.: Jem. KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. In okolica: F ran K Schifrer. Tyre, Pa. In okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Hillock, Pa.: J. Peternet Murray, Utah in okoUea: J. KasteUo Tooele. Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Q. , Po renta. Davis. W. Va. tn okoUca: Joba Brosich In John Tavželj. Thomas, W. Va. In okolica: Korenchan. Milwaukee. Wis.: Aug. Collander ia Josip Tratnik. Sheboygan, Wis,: Anton He, Martla Kos, John Stampfel In Heronin Svetlin. West Affis, Wis.: An too Demfisr la Frank Skok. Bock Springs, Wyo.: Frank Fortona, A. Justin, Va ten tin Murclua In Vat Stelich. X___ - ,.v ^ nt Jugoslovanska ^ — =03 Kaiol. Jednota __m Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. SLAVNI U2ADNIK1: ffodaodnlk t MIHAH, EOVANSKK, B. F. D No. 1, Conematck, Fa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Are, borila. Okla. •Urni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Mina. Vladni blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely, Mina. Blagajnik N. &: LOUIS COSTMLLO. Sallda. Cola, VMOVFI ZDRAVNIK: Of. JOSEPH V. GHAHEKL 843 East Ohio Street. Pittsburg*. NADZORNIKI: JOHN QOUZ3, 100, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenoe "M", So. Chicago IiL JOHN VABOGA, 6126 Natrona Alley, Pittaburgh, Pa. POROTNIKI: •EO. J. PORENTA, Box 176, Blaek Diamond Weak LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Kini. JOHN RUPNIK. Box 24, S. R., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: I08EPH PLAUTZ, Jr, 482 — 7th St., Calumet, Mis*. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Are, Duiuth, Minn. MAT. POGORELO, 7 W- Madison St., Room 605, Chicago, 111. XDRUtKVALNI ODBOR: RUDOLF PKRDAN, 6024 St. Clair Are, N. E. Cleveland, Ohio. PRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Danvw Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 886, Gilbert Min« V«l dopisi, tikajoči se uradnih aader, kakor tudi denarno potfljotvo, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jodnote, tso pritožbe po na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ns bods ovala. Drnitrcno glasilo: "GLAS NARODA"._ Rodbinska sreča. L. N Tolstoj. (Nadaljvanje). Solnee je baa vzi,ajalo in sijalo akozi lipove veje. Stez* je bila nastlan z velim listjem, cvet je' K" alabo vi***l kie na stebličji. — Iie-zel mraz ae je to pot prvokratj liki arcbro lenketal na bledozele-l noj travi. Na vedrtnu nebu ni bilo videti ni enega oblačka. — Torej ie dunes? — povprašala sem. k<» n ulj verujoča v svojo &r»'čo. — Je li mogoče, da se jutri ne vzbudim več tukaj, marveč v Nikoljskem .. Ga mar res| ne bom več pričakovala in pozdravljala ter *e na večer in po noči pogovarjala o njeni s Katro? Ne bom mar več sedela ž tijim pri klavirji v Prokovskej dvoraui?.. Ne bom tra več bojazljivo spremljala v temne j noči?.. Spomnila sem se. da je včeraj omenil, da prihaja poslednjikrat in ko me je Katra prUililu naj bi poskusila svatovsko obleko ter je rekla 4'pripravljeno za jutri" — verjela sem za trenutek, potem pa vnovič dvomila o tem. Torej od danes bom že živela pri svekrvi. brez Nadj»še, brez starega Grego-rija in brez Katre.,. Mar res več' ne bom po svojej navadi pred spanjem poljubljala svoje odgojite-Ijiee in poslušala, kako ona govo-ri. zaznamuje me po svojej s ta rej navadi, n križem: — Lahko noč, gospodična! Ne bom učila več Sofije in se igrala ž njo, ne bom je več budila trkajoča ob zid. dokler zasli-šim nje zvonki smeh? Že danes torej postanem tuja sama sebi in se mi odkrije novo življenje, uresničijo moje nade in težnje? In — bo li trajalo to novo življenje za — zuiira j ? Z nestrpljivostjo sem pričakovala Sergija, težko mi je bilo sa-mej s temi mislimi. Prišel je kmalu in le pri njem sem verjela popolnoma, da bom sodaj njegova žena in nehala mi. je ta misel biti strašna. Pred obedom smo šli v našo cerkev, da bi bili navzoči pri maši za pokojnim očetom. — Ko bi bil sedaj živ! — mislila sem si. ko smo se vračali domov in sem se molče vpirala na roko človeka, kateri je bil najboljši priiatelj tega. na katerega sem mislila. Klanjajoča pri molitvi čelo h kamenitoj ograji v kapelici. predstavljala sem si svojega očeta tako živo. da sem verje-; la. da mc njegov duh obdaja in blagoslovlja mojo izvolitev in »delo se mi je še sedaj, da je njegova me blagoslavljajoča du£a. navzoča in da čutim nje blagoslov. A spomini, nade, sreča in žalost stekale so je v meni v vzneŠen ; prijeten čut, ki se je Čudovito stri mater, stoječo pri korn. Takisto sem opazila tudi Katro v čepici s plavimi trakovi in solzami na lici ter dvoje ali troje ljudi Iz dvora, ki so nas gledali radovedno Njega nisedi gledala, toda čutila sem poleg sebe njegovo navzočnost. Poslušala sem molitve in je ponavljala, ali v mojej duši niso našle odmeva. Nisem mogla mo liti in topo sem gledala na svete podobe, na sveče, na križ. prisil na svečenikovoj obleki, na žrtve-nik in cerkveno okno. a razumela nisem ničesar. Čutila sem samo, da se zgodi z menoj nekaj nenavadnega. i Ko se je duhovnik s križem o-brnil k meni. pozdravil me in rekel, da me je krstil, a sedaj pa je dal sam Bog. da me more tudi | poročiti, ko »ta naju poljubili Katra in njegova mati in ko sem za slišala Gregorija. ki je klical kočijama. čudila sem se in se neka ko prestrašila, da se ie vse z vršilo. ne da bi v duši čutila sveto tajnost, ki sem jo prejela. Polju bila sva se. ali la poljub bii mi jf tako čuden, tuj najinim čutom. — Je li to vse? — vprašala sei to obvestil: n bi zanj izvedeli njegovi sorodliki. živeči v Združenih državah, rer mu ti poslali kako malo pomoč. Njegov naslov je: Alois Huč, prigioniero di guerra. ItaLia. Cassino, Barake 5. IftCE SE M022 delati v usnjarni. Dobra pla ca, stalno delo. C. Mocnsch Sons Company, (13—4 v d) Gowanda, N Y Wisconsin« ..................... ! Na prodaj imamo zemljo trde ga lesa v Florence okraju, Wisconsin. na lahka odplačila od $15 do $25 aker; vlažna in črna ilov-čna prst, ki rodi pšenieo, rž, je-spreuj, oves, grah, lan. navadno in nemško deteljo, sladkorno pe so in najboljši krompir na svetu 200 do 400 bušlje*- na aker. Ilišo si lahko napravite za manj kot $100. Tovarna za sladkor plača $8 za tono sladkorne pese, krompir pa že zdaj lahko zagotovite po 75^ bušelj. Delo sc dobi v po-srednji bližini poleti in pozimi. North American Land & Timber Company, 310 S. Desplaines St. Chicago, 111. Odločite se takoj!!! JUTRI bo prepozno graditi se bo pričelo 30 miljonški ' državni arsenal v prekrasni Kanawha Valley, prav v okrožju kjer se nahaja DUNBAR. Loti prinašajo dobiček čez noč. Vi morate hiteti in napraviti DENAR Dr. KOLER, 638 Peu Ave., Pittsburgh' Pa. Dr. Color l« aaJatarejOl alo-ftuki adravnlk, Spaal Jail at t PltUbur(&B ki Ima llletno Jen Ju tajni* ao Ikth bolezni. Sinila ali aa-etrupljenjo krrl sdrmvt m rlaaorl-tlm aw*, mi g* fr lnamal dr. prof. Krllck Ca Imata mozolja ali mehurčka po te- boletlne v grlu. Izpadanj koalah, pridite In lafeto« I vam bo krt. Na tekajte, kar ta bAiiin aa aeleae Izgubo eemene nenaravnim potom, zdravim v par Snah, kapavac ali trt-par In tudi vao druge poaledlc«, k* na-atanejo radi larabUtvanja lamegt Mb* •umb)« eerl, Id vodi la mehurja ozdravim v kratkem tuo. Hydroealo all kilo oadrarlm v W srak la rtear bra oporaalja. Bolezni makmrfa, ki povwoOJo kola-Tina v krita In hrbta tn vtedk tudi pri apuManjtt vod«, aadravlm a goto- J i4aumatlzam, trganja, klina, arbato, ikrofla tn drttaa kodna botanl, ki naatajejo valed neOate kr»l ozdravim v kratkem tam la al potrab- M ladatl HAZNAHTLO. Cenjenim rojakom v Wisconsinu naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem jbiakal nal saatopnik Jfer* Aiki Hrita^ ki jo pooblaUmsprojeiaatl naročnino aa "CHaa Naroda" ia iadajatl todidorna potrdila. « Upati jo, da sa bodo U vojaki z fiak «■!> dk aa rako> _ mr HNKn To je prilika v vašem življenju. SAMO POMISLITE; tovarna z 5000 dobro plačanimi delavci!!! Možje!!! pridite takoj in prepričajte se, da postanete lahko neodvisni za življenje!!! Pišite takoj po vse podrobnosti na: DUMBAR LAND CO. g. C. Box 801 H^pl Charleston, W. Vau mmmmmmmmmmmmmmmmm mOJAn NAROČAJTE SE NA "O L A ft N A M O D A", NAJVKČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*. DS&AVAH. GLAS NARODA. 4. MAJA 1917 limi poljanami, bledim obnebiem in žarečim. toda slabo ofrrevajo-čim solncem. Zdelo se mi je, da me je on, s katerim sem šla, razumel po vsem in delil 7. mano moja čustva. .. S«>1 je ptn-a-i in molče in njejro vo li<-e. na katero sem se ozrla le redkokedaj. kazalo je tudi oni re-| sni izraz, ki je vladal v prirodi in mojem srci. Naenkrat se je obrnil k meni: opazila sem. da mi je hotel nekaj povedati. — Kaj. ko bi začel jrovoriti c t« m, kar mislim jaz? — prišlo mi je 11a uin. In res začel je govoriti o mojem očetn. ne da bi ca imenoval. — Ali. rekel mi je enkrat v šali : *'V/eni i mojo Marico!** — dejal je. — Kako bi bil sedaj srečen! — rekla sem. s tisk a je k sebi močneje roko, ki je podpirala mojo. — Vi ste bili še otrok, — nadaljeval je, zroč mi v oči, — pa seni -že rad srledal v te oči in ljubil je ztrolj zaradi tejra. ker so bile podobne njegovim očem in ni-s*m pomislil, da mi bodo kedaj tiiko drage same od sebe. Imeno val sejn vas takrat Mašo. — Tikajte me. — opozorila seni era. — Hotel sem ravnokar to storiti, — odgovoril je. — Še le sedaj se mi zdi, da si popolnoma — moja. Iu miren, srečen iu iskren 11 j etrov pogled počival je na meni •SLa sva polajroma po slabo ugla-ienoj stezi prek polja in najinili korakov in glasov ni slišal nihče nejro midva sama. Z e.ne strani prek nižave tje do oddaljene šume raztezalo se je žolto strnišče 11a katerem je mužik s svojim plu-$roui molče obraeal črne brazslotpjo., v katerem je preživelo lokaj sorodnega naraščaja v med ebnoj ljubezni in spoštovanji. V ej hiši čuvajo se kot svetinje le->i spomini, ki so mahoma prešli ia-nie, kakor hitro sem vstopila v lišo. Unanjo opra1 in red v hiši vz-'rževala ie po svojem starem o-)ičaji Tatjana Simonovna. Da bi '>ilo v hiši vse lepo in elegantno ega ne morem t rd it i. bilo je vse bogato, čisto, dobro in pristojno bodisi sloge ali pohištvo. V dvo--ani bilo je pohišno orodje vrlo u-:usno urejeno; po stenah visele ;o slike in po tleli bile so razpro-itrte domače preproge. V drugej sobi nahajal se je star da vir, dve omari različne velikosti, naslonjači in stoli, bedno z medenino vdelani. V mojej sobi, skrbno urejene; io Tatjani Šrmonovnej, bilo je najlepše pohišno orodje raznih dob in razlčne vrste. Spominjam se nekega velikega, starega ogledala. katero sprva nisem mogla trpeti, a mi je kasneje ugajalo vedno bolj in bolj. Tatjana Šimonovna ni nikdar •pila po hiši. pa vender se je vse vrstilo v najlepšem redu, če tudi je bilo dokaj nepotrebnih poslov Vsi služabniki, noseči mehke škor ije brez podpetnikov — Tatjani ■^imonovnej bilo je škripanje Čevljev in ropotanje podpetnikov najneprijetnejša stvar, — bili so nekako ponosni na svojo službo, tresli so se pred staro gospo, v tem ko so zrli na naju dva z nekako blagonaklonjeno ljubeznijo in vi-lelo se je, da z nekakim posebnim veseljem opravjajo svoja dela. — Vsako soboto se je pavilno po vseh sobah izmival tlak. izprašila se pogrinjala in vsakega prvega dne v meseci služila sc je sv. maša ter se blagoslavljala voda. God moje svekrve. mojega mc» ža in od jeseni tudi moj proslavljal se je — kakor je znano v o-kolici — najbolj svečano. In vse to se je godilo bre^ pomene odti-stilimal. od kar se je tegi. spominjala Tatjana Simonovna. Moj mož se ni vtikal v domače zadeve; bavil sc je zgolj k poljedelstvom in s kmeti in imel je s tem opraviti dovolj. Po zimi je vstajal jako za rano, da ga nisem dobila doma. ko sem se prebudila Vračal se je navadno k čaju. katerega sva pila sama ter bil ta čas navadno vsikdar. kakor je dejal: 'razkošno vesel'\ Čestokrat sem želela, naj bi m? povedal, kaj je za rana delal, a povedal je vsikdar kaj takega, da smo s« mu jporali smejati. Časih mm zahtevala rodno, naj mi pove o svojih opravkih in topoma je OIAS NARODA, 1. MAJA |LOf I VIKO nip. društvo sviti Butan -- th— la ka nrnmn DIIAVI uvkui AM ■»—. ■•del: F0EE8T CITY, PA. GLAVNI DBADNIKIl PtMMtaa: V. 8. TADCHKB, «74 Aha*? Ave_ Rock Spita«* W|* MpradMdnlk: JAKOB DOLENC, box 181. Broocbtim, Pa. Tajnik: TEANE PAVLOVClC, box 647, Forert Olty, Pa. riMiifnl tajnik: AVQDBT GOSTlfiA. box 310. Tore* Olty. Fa. Blagajnik: JOSIP MAOINČlO. 5809 Rt Clalr Ave., Cleveland. Okla PumotDl biajra jnLk: AKT. HOCBEVAK. BFD. No. 2, box 11 Vi. Bridgeport. Obi*. NADZORNI ODBOBi Pvadaadalk nad a odbora: JOSIP PETEBNEL, box M. Wlllock, PA. L aadjBornlk: JXRNRJ HAFNER, box 06, Federal, Pa. L aadaornlk: IVAN OROdBLJ, 886 R 187th 8U ClavaUnd. OkW, POROTNI ODBOR: Pradaadalk porot, odbora: MARTIN OBBEŽAN, box 72, R Mineral. Krn L porotnik: FRAgO TEROPClC. R. F. D. No. B, oox 140, Fort Bodtk. >rfc L perotalk: JOSIP GOLOB, 191« Bo. I4tb St.. Sprtngflald. DL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dt. JOSIP V. SRAHRK. 841 R Oblo 8L. Plttaborgfc, Pa. UraAao gteaU«: "SLAB NARODA". 82 Cortlandt BU far«, R. Z« OMjen* društva. oalroma njih uradniki so naproienl pofltljatl r« pim dlrt-kcno na (lavnega tajnika la nikakor drugega. Denar naj M pa pa ■Ha edino potoia poitnlh. ekapreenlh ali bančnih denarnih mtaarif, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank PavlovčU, Farmar« S Miner* National Bank. Foreat Olty, Pa. V aloflajn, da opazijo droitrenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika take pomanjkljivosti, naj to nenadoma asi« nI Jo orado glav. 8a moča napako popraviti Ko smo izpili drueo steklenico »ampanjca. sem rekel: — In dobro bi bilo, ee bi bil tudi Bjoring polesr -— Bo že vsaj kaj videl iii slišal. — Ne. Rjoringa ne potrebujemo. — To bi bilo brezpotrebno. — Vidiš. Lambert, kako si neumen. — Ti prav ničesar ne razumeš. — Na vsak način se mora zgoditi škandal, katerega se bodo takozvani višji kro?i še dolgo ea«j on začel smejati. — Xu^iij s*- hliniie? — Kako more reči ženska, ki zavrne snub e« : — Skoraj vas malo ljubim? Oprostite, jaz se nisem dobro izrazila. — To je vsled tega. k» r ne vem, kako iti kaj naj govorim, če sem v vaši bližini. — To je bil«. /. pri tuajinem prvem srečanjn in pri vseh poznejših. — Kljub temun -.n pa uioj«- besede resnične, kajti jaz vas res malo ljubim. — Ja/ \as ljubim z n-kako splošno ljubeznijo, z ljubeznijo, s katero ljubi človek vsakega, katerega se ne sramuje. — Pomilujem vas in mi je skoraj žal. da sem začel ljubiti tako žensko kot ste vi. To je govoril z razburjenim, pi^kajočim glasom. No, ali ni res tako? — je nadaljeval smeje. — Po vašem mnenju dovolj fino ne obnašam, kaj ne? «»na j** vstala in lun poolžlla roko na rame: Pn.i;it !j moj. ja/ n.* morem slišati takega govorjenja. — L«viva >«•, k.»t prijatelja. Andrej Petrovič. — Prepričani bodite, da wi .-.•'.> m. je življenje misel na va* najljubša in najdražja. Vi pravite: — Ločiva se in potem vas bom ljubila! — Poslu vi jt- je reli*d in kot smrt prebledel. — Dajti mi še malo mi-Iom ino. Ne ljubite me, ne živite zameš — Vaš hlapee bom, vaš Miienj. Prišel ».oni, ko me l>oste poklit-ali in izginil bom, ko boste zamahnili z roko. — Samo nekaj vas prosim. Njen obraz se je skremžil v silni žalosti. Pr -lii" i<- pa i pregovorila kako pebse-do. se je nn že popolnoma zavede), — Jaz va> bom uničil. Ta njegov gU> je bil tako čuden, da se mi je zdel, d« ni njegov. Pa tudi ona je odvrnila z nekim čudnim, tajinstvenim glasom : - In -e vam tudi i>odarim to miloščino, se boste maščevali nad menoj. Hujš. mas. » vali kot bi se v nasprotnem slučaju. — Vi ne bo ste nikoli pozabili, da ste stali kot prosjak preti menoj. — Vaših pn ten j in cTo;*enj ne morem in nočem več poslušati. Vaših pret *nj! — To se pravi, pretenj takega berača kot ste vi. Po teh besedah se je nasmehnil. Ne, ne, ne bojte se. jaz vam ne bom nič» sar storil. — Nikar »e ne bojte! -- Kar se pa onega dokumenta tiče, bom storil vse, samo da ga vam preskrbim. — P»rez bodite, da ga boste imeli. - Samo odidiie /daj. - Samo odidite! — Jaz sem vam pisal pismo, vi ste mi na pismo odtrovorili in priniii sem. — Zdaj sva se pobotala. «— Ona ga je ilebelo gledala. - Tam so vrata! — Prosim vas! Oprostite mi, če morete, — je rekla in obstala pri vratih. - Kaj bi bilo, če bi se še kdaj srečala in pomlisida na ta prizor — je rekel. Ona ni odgovorila. /daj pa idite. —- Zdi se mi, tla nisva danes ničkaj pri pameti. Jaz in vi, oba sva človeka in oba sva enako blazna. — če bova o-btala taka tudi zanaprej, bo\a vedno prijatelja. — To vam prerokujem. na to vam dam častno besedo. — In če bo res tako. vas bom ljubila. Te besede je govorila že med vratmi. Jaz sem se takoj splazil v kuhinjo, kjer me je že pričakovala Darja Onmimova. Jaz je nis«-ni niti pogledal, ampak sem odšel skozi zadnja vra ta i »reko dvorišča na eesto. Natančno sem jo videl, ko je stopila v kočijo, ki jo je čakala pred hišo. Jaz sem začel teči po eesti in dospel ves spehan k Lambertu. On in Alfonzina sta sedela pri mizi in sta se me zelo prestrašila. — Lambert, daj vina! — Alfonzina, kje imate kitaro? Prizora, k) je temu sledil, nočem opisati, ker je prenesramen. — Lambertu sem nasvet o vtl, da bi skupaj skovala zaroto. — Na vsak način morava prisiliti Katarino Nikolajevno — sem rekel, da bo prišla k nama. — To »e prav lahko zgodi — jo pritrdil Lambert. — Potem morava prepisati ono pismo in ji poslati prepis, taku da bo prav dobro vedela, da je ne varava. — Da, to morava. — Na v*ak način morava. Povabiti jo moraš ti, Lambert. — Jaz boaa povabil Ver- » k »eveaa, ersnov mora „ * t1 PROF. DOCTOR SLOAN SPECIALIST 408 SIXTH A VENUE Cor. Smitiifieit! Street PITTSBURGH, PA. Oglaševanje dela promet. Rd. rž. Whiakaj.. $2. $2.60 $300 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel............$2. $2.50 $3.00 Aaiaette.........$2. $2.50 $3.00 Bozolijo.........$2. $2.50 $3.00 Vinaki Spirit.....$3 $3.50 $4.00 Vina sladka ali kisla.......... $1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whi-skeva, vina. okrepčaj očih pijač | itd. Plačamo prevoz pri vseh na-! roeilih za .$5.00 ali več vshodno od , Mississippi reke. Naročite tiskovi-ine, zalepke, zidne koledarje, kupi-jee za žganje, odpirače, vse dobite j brezplačno z naročilom. ! Denar pošljite po poŠti ali v priporočenem pismu. G. F. ZARUBA & GO. Rad bi izvedel za. naslov FRANKA in JAKOBA CVITBN U-r ANTONA MIHELČI0. Pre.l desetimi meseei smo bili skupaj v West Virgin rji. ("e kdo izmed rojakov ve za nj fn naslov, naj mi naznani, ali naj se mi javijo. — Frank Mlekuš, Iiox 70, Glencoe, Ohio. (2-4— HARMONIKE MU feakzAMkoU vrsto IsMUm i» popravljam pa aajnlljih a «■ lo Opate« ta sancaljlva V poprav* , ssasaUtv veakda poOJa. kar ssas b ' aad ia let tukaj v um poda la ssdaj j v sisji lutiw doao. V popravsk j i —si— kraajsko kakor vos inp hansoMlka. Babi Jona kanMalke kope 8 ta Svrotao. JOHN WINUL, MIT M IM flft. Cbfatel Mas Kje je 1LVRIJA TURK? Prosim, da f»e mi oglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za nje na slov, da ga. mi naznani, sporočiti ji imam nekaj važnega. — Martin Antončič, 1026 K. C1. Street, Cleveland, Ohio. (2-5—5) 813 THIRD AVENUE. Den. G. N. — Pittsburgh. Pa. OGLA8. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VIHA Ra v\ j n. (. S ■ IamIw/- tk^Xr* ^s^lJifi* ^ V »t? .AkSw&y ■ sjx-J- \ it v iv t IC- f* : m ■■ \ 1 •fS? Ait1- \ j ' f l -'. Kadar Js fcafa Sroitva uaci}«M kapttl Saadsra. aastava |ni>M> laltrmanite, kapa ItiL, all pa kadar potFabaJata ara, variilsa, prlvaska prstaaa ltd., as kupita prsj nikjer, da tudi aas sa #*t*s UstalaalV Vas staaa la 9s. pa si kodato prihranili dolarja Osalks, r«| vrst foilljswa hrasplalaa. FII1M »safe IVAN PAJK ft Oa, 456 Chestnut St.. CONEMAUGH. PA. Whi^Whtelil'iiwStoSMplM^'kiikur'r«!« ■•ssb'ia v kida. v mbUI Srnah sSSSweSS" ■ illwiidm-1^ KteM ahrinli bn» 1 n rti wbU — tmmOm am WOQ. TWf takojM KiMrikSlloLSDAaastals 1917 fcWto «b ■ illini 4 oaf ta Hteiw. •Wi OUa EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER NEW TORKU ANTON BURGAR 83 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potreba* nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije (lede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se saupno na njega, kjer boste točno in solidno postreŽenl I Box 161 St. Helena. Ca) DR. ROSENTHAL, SPECIALIST, S22 PKNN ATS, PITTBBUBGH, FBNNA. Dr. BoacPtUal. Specialist Is «sa 20 let. Ako faaata tajna bnlesnl. syphilis, Cankar, kapavfco. tasobo semena, bolno kri, aervaaoast. felodec, ledlcs, m-■nljl, revmatisam la druge boleli. aprsMjta sa nasvet Dr. Hbeenthsls in povedal vam bo fie ste cndravljivi. PU8EBNA PONUDBA: — Nizka cena ako ste bolni zda] Je Ca*, da se zdravite sa nizko ceno. •Dr. Rosenthal sdravi a najboljšimi adravlll. ki jlb dobi la Bvropa, Indije, Kitajske. JnSna Amerike ta vssb drugih krajev sveta. On Seli I Bdravitl la avoje bolnike. ! Dr. Rosenthal, 622 Pan Ave., PHtsbmgb, Pa ■ateaofUsa v Plimiu» ta S» let. | Ucndne nen: tadsnske ed fL aJntraJ 4a S. popu Ob SetrtUh la sobesab Dr. L OREN Z, Jaz sem edini slovensko govo-i reči Specialist moških bolezni v | Pittsburgh u, Pa. Zakaj? (S ttradne ure: dnevno od 8. do- j (poldne do S. ure zvečer. V pet- ; jkih od 9. dopoldne do 2. popoL j Nedeljo od 10 dop. do Z, popoL i ipeeMM naeflShlnlesai« Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od naiih rojakov sa razne ameriške in importirane pijače? — Zato, ker je moj* blago pristno, cene nizke in postrežba toenal Ako si nevern* Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih! V salogi imam vaakovrstne pijače od navadne mineralnr vode di najdražjega šampanjca. Ignatz Podvasnik, 6S2&—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. Phone Hiland 111. SVOJI K SVOJIM. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "ULAt NARODA" HAJVEftJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. ........-r Moja prednost je zdraviti uspešno vse kronične ženske in moške bolezni bolje kot kaj drugega. V zadnjih 20. letih sera si vzel za to posebni pouk; v teni času sera uspešno zdravil na tisoče oseb; pre-iskal sera deželo za najbolje in najbolj znanstvene stroje in imam v svojem uradu zbirko strojev, ki so se izkazali najboljšim, ker so napravili uspeh. Ako ste se že zdravili drugje in niste ozdravili ter skoro že obupali, pridite k meni in dokazal bom, da vara lahko u-spešno pomacam. NE DAJTE SE ZAPELJATI! • Zapomnit«, če pridete v moj urmd. potem nimate opraviti z navadn.m { doktorjem. Jaz imam d«bro ime. jaz hočem, da vsak bolnik pride k meni in ; mi pova r«e svoje težave zaupn.i v svojem jeziku, petem sa Se le natanko j pre i; tem in ako potrtbno rabim električne žarke ter še le povem, le je mogoče o« lira viti. Ni vain potrebno Izgubiti delavni čas, ako se zdravite ] dam zdravila, ki se jib prav labko jemlje. Da je za moje I pripravim vsa potrebna zdravila in preLšoeiu kri In vodo. , j bolezen in i>otem prepišem zdravljenje po katerem imate j osebno j>reiSoem in zato vam rečem pridite takoj v moj : nam in vas novabim. JAZ VODIM, DRUGI SLEDIJO! Zakaj ne zaupate svoje tajnosti zdravniku, ki je rmoien? Enemu, ki ym priznan, da vam bo pomagal v najkraji^m času. Ako po catanki preiskavi pronajdem. da niste ozdravljivi, potem tudi takoj povem. toda. ako pa pronajdem. da je vaia bolezen ozdravljiva, potem ste sirarni, da bost« ž« v začetku mojesazdravljenja na poti k boljšemu zdravju. pri meni in zapomnite si, da jaz nikdar ne operiram, ampak bolnike ujrodneje, imam svojo lekarno in laboratorij, kjer Jaz ne verujem v d omisli je, ampak preiSčem natanko vsako uspeh, ki ga želite v najkrajšem času. Vsakga bolnika najbolje opremljen urad. Za preiskavo ln nagvet ne raCu- URADNE URE: obfciaviikiliois.zj. doji. zvečer, ob Miletjali od 10 do 1 ure.