Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeraan velja: Za cclo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velj:l: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en inesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob x/a6. uri popoludne. 8tey. 40. V Ljubljani, v soboto 18. februarija 1888. Letuilt XVI. St. 6200. Razsodba. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. za mesto deleg. okrajno sodišče v Ljubljani je danes na obtožbo dr. Lavoslava Gregorec-a proti Ignaciju Žitnilc-u zavoljo prestopka po §§: 19. in 21. postave z dne 17. decembra 1862 štev. C drž. zakonika za l. 1863 v nazočnosti dr. Lavoslava Gregorec-a kakor obtožitelja, obtoženca v prostoti Ignacija ZitniJe-a po dne 22. decembra 1887 dognani glavni razpravi na podlagi predloga obtožiteljevega, da se obtoženi krivim spozna, ter izreče, da se ima na postavnem mestu ponatisniti dotični „Popravek" in priobčiti razsodba, — razsodilo tako: Ignacij Žitnik, 30 let star, rojen v Zagracu, lcat. vere, samec, vikarij in odgovorni urednik dnevnika „Sloveneca v Ljubljani, nekaznovan, — kriv je prestopka j>o §§ 10. in 21. postave s dne 17. decembra 1862 štev. 6, drž. zak. za 1. 1863, učinjenega s tem, da se je neopravičeno branil od dr. Lavoslava Gregorec-a dne 8. decembra 1S87. 1. v ponatisnenje poslani Popravek", s katerim popravlja ■v dnevniku ,,Slovenec" štev. 279. z dne 7. decembra 18S7. 1. priobčeno „Izjavo" državnih poslancev, — v svojem listu brez premembe na postavni način in v predpisanem času ponatisniti pustiti, — ter se obsodi zavoljo tega po § 21. gori omenjene postave ter z uporabo § 266. kaz. zak. na deset gold. globe v prid zaloga za uboge ljubljanskega mesta, eventuvalno za slučaj neiztirljivosti na IS ur zapora; on je nadalje dolžan v prihodnji številki v Ljubljani izhajajočega dnevnika „Slo-venec" in sicer na tistem mestu in z enakimi črkami kakor je bil v 279. številki z dne 7. decembra t. 1. tiskan članek „Izjava" oporečeni popravek objaviti, ter ima po § 3S9. kaz. p. reda povrniti stroške kazenskega postopanja in v smislu § 39. tiskovne postave razsodbo v prvi po njeni pravomočnosti izišli številki „Slo-■venca" na uvodnem mestu priobčiti. V LJUBLJANI, 22. decembra 1887. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 17. februarija. Akademična društva. V prilogi Vam pošljem stenografičen zapisnik včerajšnje seje. V govoru naučnega ministra je zaznamovanih mnogo „dobro"-klicev, ki so jih pa le židovski stenografi v svoji živi domišljiji slišali. Poslanec Pernerstorfer se je danes iz teh „dobro"- klicev v stenografičnem zapisniku javno ponorčeval, in burni „dobro"-klici, ki so se razlegali po dvorani, pričali so, da je vsem poslancem v tej zadevi iz srca govoril. Tudi nemško-liberalni listi, ki so prej pri vsaki priliki proslavljali ministra Gautscha, danes priznavajo, da s svojim govorom ni dosegel nobenega vspeha, in „N. Pr. Presse" pravi, naj bi ne bil tega načrta predložil zbornici, ako ga je pa že izročil, naj bi ga bil vsaj bolje zagovarjal. Jako nemilo sodijo današnji listi o govoru Turkovem, v katerem je sicer res mnogo plev, pa tudi marsikako dobro zrno. Minister Gautsch je včeraj med drugim omenjal izreka Dubois-Reymonda, ki je v nekem akademičnem govoru o berolinskem vseučilišči rekel: „ Vseučilišče, stoječe nasproti kraljevi palači, bilo je že od nekdaj duševni stražni polk hohenzollerske dinastije". To je nemški duh, in takega v dobro avstrijščino prestavljenega duha, rekel je minister, pričakujem tudi od naših vseučilišč. (Smeh iu ugovori.) Poslanec Tiirk si pa prestavo tega duha v Avstrijo vse drugače misli ter je v svojem odgovoru na te ministrove besede rekel: Tudi mi to želimo. Ko bi mogli Hohen-zollerce prestaviti na Avstrijsko, bilo bi nam morda še bolj vstreženo, kakor gospodu naučnemu ministru (Prav dobro! na skrajni levici), in nam ne bi bilo treba se ž njim pečati. G. predsednik je pokaral poslanca Turka zaradi tega izreka, ki sega prav do veleizdaje. Tudi med govorom je dr. Smolka Tiirku večkrat segal v besedo in ga opominjal, naj govori o načelih načrta; pa to ga ni prav nič motilo, ostal je pri svojem načrtu in se iznebil vseh naučnemu ministru namenjenih hib. Lani, rekel je Tiirk, naučnega ministra še nisem dobro poznal; zdel se mi je kakor sfinksa, ki nam je dajala uganjke. Danes ga poznam, in njegovo delovanje ni več zagonetka, in ako nas gospodje Cehi zaradi tega naučnega ministra zavidajo (poslanec Hevera: O ne! Glasen smeh!), bi jim le rekel, da te za-vidnosti ne zaslužimo, in da jim tudi ni resna. Sklepal je s predlogom, naj se načrt ne izroči šol- skemu odseku, ampak naj oddelki ž njim narede, kar hočejo. Po opravilnem redu se namreč noben vladen predlog ne more pri prvem branji odkloniti, ampak se mora izročiti kakemu odseku v poročanje. Ako zbornica noče glasovati za tako izročitev, sestavijo se oddelki in volijo posebno komisijo, ki ima dotični predlog pretresati. Reč sama torej s takim glasovanjem še ni zavržena, pač pa je nekaka nezaupnica, nekak moralen udarec za dotičnega ministra, ako se zbornici ne zdi vredno njegov predlog izročati kakemu odseku, ampak ga prepušča osodi opravilnega reda. Tak udarec bi pri tej priliki premnogi kaj radi pritisnili g. naučnemu ministru, ker je prav v enakem smislu, kakor včeraj Tiirk, danes tudi Pernerstorfer priporočal, naj zbornica ne glasuje za izročitev predloga kakemu odseku, ampak naj vladi že pri prvem branji pokaže, kako sodi o tem zakonu. Tudi mnogi poslanci Liechtensteino-vega kluba so bili enakih misli in so poslancem prigovarjali, naj ne glasujejo za načrt. Dr. Zucker je včeraj dokazoval, da so v zakonu določbe, ki so izražene že v drugih ukazih, da pa zaradi tega še niso odpravljeni pomisliki zoper ta zakon, ki bi bil potreben že pred 20 leti. Konečno je predlagal, naj se ta načrt v pretre-sanje izroči šolskemu odseku. Prvi govornik pri današnji obravnavi je bil levičar Pernerstorfer, ki je naučnemu ministru bral še hujše levite, kakor včeraj Tiirk, in se med splošnim krohotom norčeval z naredbami in ukazi ministra Gautscha, ki ga je imenoval avstrijskega Bismarcka. V svoj govor je vpletel mnogo nepri-ličnih reči, ki so naučnega ministra pripravile, da se je zopet oglasil in zavračal nekatere predgovor-nikove trditve. Nekolika pohvala mu je le zadonela, ko je omenjal, da katoliško mišljenje profesorja Elterja za ministra ni bil noben zadržek, da bi ga ne bil poklical v Črnovice, in da tudi v prihodnje zanj to ne bo noben zadržek; tudi pri opazki glede patrijotičnega avstrijskega duha in na koncu govora so se čuli nekateri „dobro"-klici. LISTEK. S v i f t i j a d a. (Šestnajsti spev.) Slovenci smo največji in neutrudljivi „stavci" v državno loterijo. Vse mogoče številske kombinacije smo že poskusili v teh svojih stavah, — a brez vspeha. Sviftijanec sodi, da smo Slovenci slabi matematiki, osobito v kombinacijskem, varijacijskem in permutacijskem računstvu, ki je za loterijske stavce brez dvoma potrebno. Vlada trdi zopet nasprotno, da imamo Slovenci dovolj priložnosti, tudi brez kranjske gimnazije, da se izurimo v nacijo-nalno-ekonomskem računstvu, a da smo preveliki optimisti, ker upamo vedno le v svoje goljufive sanje, ki no zadenejo v državni loteriji nikedar velike „terne" — temveč le vsako desetletje kako posamezno „ambo". V novejšem časi se je slovenska loterijska stava kar nenadoma podvojila iu potrojila iu sicer brez posebnega vzroka. Ljubljanske loterijske nabiralnice so namreč že kakih 14 dni kar v „obsednem stanu". Nežne lo- terijske sestrice tišče namreč v loterijo kakor čebele ob hudi uri v panje. Nerazumljivo je, da so vse te ženice zadnji čas solidarne v svojih sanjah, kakor naši državni poslanci v boji proti gosp. ministru Gautschu; kajti vse zapored stavijo jednaki, lepo decimalni okrogli številki, namreč: desetico, dvajsetico in pa osobito pomenljivo četrtico. Sviftijanec radoveden in sitnež že po rojstvu, poizvedoval je dolgo, komu so se sanjale te lepe in koristne številke. Izvedel ni rojstva te najnovejše narodne pikantnosti. Kako Udi? Našla ni celo vsa odvetniška družba sanjskega interpretovalea, ki je tako vhudomušil nekega oficijelnega vrednika in tako navdušil ljubljanske loterijske ženice, da bode letošnji loterijski „budget" brez dvoma poskočil za nekaj milijonov, kako naj se posreči poslednje Sviftijancu, ki je častni ud le nedeljske odvetniške družbo „pod črto". Tudi važne posledice bodo imele najnovejše slovenske sanje. Koristile bodo namreč slovenskim loterijskim „stavcem" in pomnožile bodo naroden kapital, našim odvetnikom pa pridobe precejšnjih zaslug, saj so le njihove desetaške sanje vir sedanje loterijske sreče. čudno, da ima številka desetica v sedanji situ-vaciji slovenskega naroda tako senzacijonelen vpliv. Naši sovražniki trdijo, da sanjamo Slovenci v Ljubljani le po deset goldinarjev, niti krajcarja ceneje; Sviftijanec pa sodi, da sanjajo nekateri gospodje v dunajski naslanjači le za deset goldinarjev niti za krajcar koristneje, za sanje v Ljubljani pa zadostuje petak. Decimale so dandanes v Slovencih imenitne, le naši hotelirji jih sovražijo. Pritožili so se namreč pri obrtniški zbornici, da jim delajo drugi stanovi brez „licenc" strašno koukureneo, ker ceneje kakor oni jemljo ljudi pod svojo streho, namreč po dvajset goldinarjev za jedno samo noč, in da jim strežejo pri tem namesto z duhtečo narodno pečenko le z nemškimi paragraii. Tudi Sviftijanec se misli pritožiti pri svojih konkurentih „pod črto", ker mu delajo v novejšem časi zopet precejšno konkurenco. Najbolje je naposled, da se zjedinimo tudi nedeljski advokatje „pod črte" in da si tudi ustanovimo lastno zbornico ' s privilegovanimi tarifi za vsako listkarsko pravdo. Sviftijanec misli, da bi tarif po štiri goldinarje za jedno pravdo ne bil previsok, saj so tudi navadni ' paragrafski odvetuiki zadovoljni ž njim. Da, posledni Z živo pohvalo bil je sprejet govor češkega poslanca Vašatty-a, za katerim je bil sprejet sklep splošne razprave in sta kot glavna govornik^ govorila še levičar dr. K op p in poljski poslanec Bobrzinski. Predno sta pa pričela, je poslanec Tomaščuk dejanjski popravljal neko trditev poslanca Tilrka, Pernerstorfer pa je zavračal nekatere opazke na-učnega ministra češ, da tega ni govoril, kar mu je minister podtikal, in da zlasti ni prav umel njegovega izreka o borniranem domoljubji. Iz govorov glavnih govornikov omenjal bom važnejše reči v prihodnjem poročilu. Interpelacije in predlogi. Poslanec Herbst in tovariši so včeraj interpelirali trgovskega ministra, hoče li pričeti potrebne priprave ter severno železnico pripraviti k znižanju voznih tarifov zlasti za premog? Druga interpelacija veljala je načelniku legiti-macijskega odseka, katerega je poslanec Plener vprašal, hoče li skrbeti za to, da bo prišla volitev dalmatinskega poslanca Borelli-ja v odseku v razgovor, dasi je Borelli poslanstvo odložil. Plener in tovariši njegovi namreč sodijo, da pri dotični volitvi ui bil pravilno izvoljen Borelli, ampak La-penna. Grof S al m je odgovarjal, da bode sklical odsek in reč spravil v razgovor, ako jo kdo sproži, na dnevni red pa je sam ne more stavljati. Dr. Pattai je vprašal predsednika, hoče li že skoraj na dnevni red spraviti volitev poslanca Auspitza, ki je bila v odseku odobrena le z jednim glasom večine? Predsednik je obljubil, da se bode to v eni prihodnjih sej zgodilo. Schonerer in tovariši so vprašali trgovinskega ministra, zakaj telegrafični urad v Gradci ni hotel odposlati nekega telegrama nemško-narodnega društva v Gradci, v katerem je omenjeno društvo čestitalo knezu Bismarcku za njegov govor? Poslanec Steinwender je izročil predlog, naj se ob enem, ko zakon o špiritu zadobi veljavo, zniža vžitnina na vino in mošt, vžitnina od mesa in živine pa naj se odpravi. Tudi naj vlada predloži načrt zakona, ki živinorejcem dovoljuje potrebno sol za polovico navadne cene. Poslanca Troj an in Stohr sta izročila predlog, naj se odpišejo češkim okrajem zaradi elementarnih nezgod dovoljene podpore. Schonerer pa je danes predlagal, naj vlada zbornici predloži načrt zakona, ki prepoveduje in zabranjuje razkosovanje kmetijskih posestev. Mladočeški poslanci so stavili načrt novega šolskega zakona, ki ga Vam v prilogi pošljem. Ko bode češki klub o njem izrekel svoje mnenje in bodo dobili potrebno število podpisov, izročili ga bodo predsedništvu. Dozdaj je zgolj načrt, ki gre še le poslancem iz rok v roke. Politični pregled. T Ljubljani, 18. februarija. I^otraaj© «lež©l©. Nasprotnikom našim je najhujše orožje zoper versko šolo trditev, da so oni krogi, ki se pote- celo protestujejo, ker jim hoče vlada povišati tarife, meneč, da obožajo potem Slovenci, saj tiče vedno do grla v pravdah. Listkarji sicer ne obogatimo s cenikom po štiri goldinarje, a nič ne de, saj tudi naši pravi advokatje niso obogateli s sedanjimi malokaliberskimi tarifi. Tudi ni domoljubno, da prodaja človek svojo pomoč le za denar, kje pa so potem zasluge za slovenski narod, ki nema novcev. Zaradi tega ostanimo Slovenci tudi v bodoče pri svojih starih tarifih in zahtevah. Ako nam pa slovenskim pravdarjem usili vlada na vsak način višje tarife in boljši zaslužek, tudi ni napačuo. V tem slučaji povišajo naši odvetniki brez dvoma malokalibersko dnevnino svojim pisarjem, saj imajo ti poslednji največje narodne zasluge, ker prelagajo posebno „sitnim" slovenskim pravdarjem nemški narekovane pravde svojih „šefov" na slovenščino. Sviftijanec prepusti tudi dobrovoljno svoj večji tarif „Slovenčevemu" stavcu, ki ima tudi nekaj zaslug in precej truda, ker prebavlja „prvi" že ob sobotah popoludne „narodne grehe", kateri se stav-ljajo ostalim Slovencem stoprav v nedeljo zjutraj na mizo. Sviftijanec. zajo za konfesijonalno šolo, največji sovražniki uči-teljstva. V tem oziru napadajo v prvi vrsti Tirolsko in njene zastope. Toda'glej, tirolski deželni odbor je sklenil v'spomin cesarjeve štiridesetletnice napraviti ustanovo v znesku 20.000 gld. za onemogle ljudske učitelje, njihove idove in sirote. !Facta lo-quuntur1 Kakor hitro bodo gotova pripravljajoča dela, sešel se bo miuisterski sovet pod cesarjevim predsedstvom ter bo določil dan, kedaj se bode sešla delegacija. Tudi sedaj se potrjuje vest, da se bo to zgodilo tekom meseca maja namesto v jeseni. Dne 16. t. m. v ogerskem državnem zboru predloženi proračunski zakon za leto 1888. kaže nastopne številke: Redne izdaje321,055.687gl. ; prehodne 2,767.426 gl.; investicije 13,817.677 gl.; izvauredue skupne izdaje 7,950.055 gld.; skupaj 345,090.847 gld. Dohodki znašajo 322,647.731 gl., torej je primaujkljeja 12,443.116 gld.; finančni minister se pooblaščuje, da ga pokrije s primerno finančno operacijo. Vnanje držav©. -Papež Leon XIII. je dne 14. t. m. odpovedal običajni sprejem rimskih postnih pridigarjev, ki se je vršil vsako leto na pepelnico. Razširila se je zaradi tega vest, da je sv. Oče bolan. Temu ni tako. Papež je popolnoma zdrav ter samo zaradi tega ui sprejel pridigarjev, ker ima preveč opraviti z izvanrednimi avdijencami. Vatikanski krogi menijo, da bo vsled papeževega naloga mnsgr. Persico ostal dlje časa na Irskem. Papeževa kurija neki namerava ustanoviti stalno svoje zastopstvo na Irskem. Črnogorski knez N i k i t a naročil je v Franciji nekaj gorskih baterij. V ta namen odpotovali so črez Bar v Marseille trije častniki. — Vsled neprestane lakote se vedno številneje izseljujejo prebivalci iz Grnegore, in to posebno v Turčijo. Zadnje dni odplula je ladija v Carjigrad s 100 Črnogorci. Drugi bolgarski pooblaščenec, S v e t k o v, za obravnavo glede carinske pogodbe s Turčijo je prišel dne 15. t. m. v Sofijo, da poizve mnenje svoje vlade o vprašanjih, koja so stavili turški komisarji. Drugi dan že je odpotoval zopet v Carjigrad. — Rusija se neki poteza za to, da bi poslala svojega komisarja v Sofijo. Ko bi bila Bolgarija zasedena od ruskih vojakov, skrbeti bi morali konzuli vseh velesil, da se izvoli tekom devetih mesecev nov knez. Med Rusijo in Francijo vrše se neki živahne razprave. V Parizu je govorica, da bo v slučaji vojske Francija radovoljno dala Rusiji potrebno posojilo. Francoski državni podtajnik, Feliks Faure, se hoče neki odpovedati. Pravijo, da je ta njegov korak v zvezi s proračunsko debato, pri koji se je, kakor znano, začetkoma zavrgel zahtevani kredit 20 milijonov z 256 proti 256 glasovom. Njegov naslednik bo baje Etienne. — „Journal des Debats" je dobil brzojav iz Petrograda: „Kakor se zatrjuje, bil je car jako nevoljen vsled tega, kako je del francoskega časopisja tolmačil dogodek med veleposlanikom pl. Mohrenheimom in zborničnim predsednikom Floquetom. Ruski vladar je pač pooblastil svojega pariškega zastopnika, da napravi konec položaju, ki je zabranjeval vsako občevanje ruskega veleposlaništva s predsednikom francoske zbornice; nikakor pa ni hotel, da bi se dajala politiška važnost činu priproste uljudnosti." — V vojnem proračunu leta 1888 zahteva se za oboroževanje pešcev in topničarstva in za trdnjavske zgradbe namesto dosedanjih 370 milijonov frankov celih 800 milijonov, ter se bo določil za nastopna leta od 1889 naprej v isti namen letni znesek 100 milijonov. V tem pa niso obseženi redni izdatki vojnega ministerstva, koji se smejo ceniti na 540 milijonov. — Dne 16. t. m. pričela se je obravnava zoper "VVilsona in drugove. Zatožnica pravi, da je Wilson sokriv goljufije, izvršene na škodo raznih oseb, ki so hotele dobiti redove. Ker je razmerje med Italijo in Francijo vedno ostrejše, obrača se pozornost poglavito na mornarici teh dveh držav, in to tem bolj, ker je vojska na suhem v večji meri med njima zaradi planin skoraj nemogoča. Italija ima 147 vojnih in 88 druzih ladij, skupaj 235 ladij, na kojih je 1000 častnikov, 13.000 vojakov in 3100 topov raznega kalibra. Francija ima 410 ladij, med temi 34 velikanskih oklopnic in 64 torpednih ladij. Mornarica francoska broji 1572 častnikov iu 41.227 mož. Vrhu tega ima pomorski ženijski oddelek 3940 mož, štiri polke pomorščakov 18.870 mož, topničarjev 4661 mož in jedno rokodelsko stotnijo. Navidezno je Francija tedaj močnejša od Italije. Toda pomisliti je treba pri tem, da je francoska mornarica razkropljena po celem svetu zaradi naselbin. Položaj v Rumuniji je postal jako nevaren. V vojnem ministerstvu, koje vodi predsednik Bra-tiano sam, izneveril je nad 2 milijona frankov njegov ljubljenec, polkovnik Maikan. Dvanajst polkovnikov se je pismeno izjavilo, da nočejo več ž njim služiti. Bati se je, da bo dobila dinastiji sovražna stranka vsled tega dogodka velik del vojne na svojo stran. Kralj Karol je spoznal pretečo mu nevarnost ter namerava razpustiti Bratianovo ministerstvo ter izročiti predsedstvo Cogaluiceanu-Carpu. Izvirni dopisi. Z Dobrove, 15. februarija. (Koz^ in šola.) Koze so v tukajšnji fari, oziroma šolski občini od pretečene jeseni sem prav hudo in epidemi^no razsajale. Prva nalezla bila, se jih je zadnje dni meseca septembra lanskega leta Marija Zalaznik, menda, kakor je sama rekla, nekje v c. kr. tovarni za smodke v Ljubljani, od koder jih je v vas Kožarje zatrosila. Od tod razširile so se v posledici tudi še v sledeče vasi tukajšnje fare: na Vrhovce, Dobrovo, Švico, Hruševo, Utik, v Gabrije, Stransko vas, Šmartino, Komanijo, Razore in Draževnik. Po vseh teh vaseh bilo je do sedaj v 86. družinah 219 bolnikov; od teh jih je ozdravelo in prebolelo 177, umrlo pa 42 oseb. Največ trpeli so pred kozami otroci od 13. leta nazaj doli; med vsemi bilo je do sedaj le 5 odraslih bolnikov. Koze so najhuje razsajale v tej fari od prve polovice meseca novembra lanskega leta pa do začetka februarija tekočega leta. Slavni c. kr. okrajni šolski svet ljubljanske okolice bil je zaukazal s svojim dopisom z dne 9. novembra 1887, št, 16.990, da ima tukaj šolski pouk za toliko časa prenehati, da se epidemija unese in poleže. Prav britko-tužnim srcem smo potem dne 11. istega meseca (na sv. Martina dan) tukaj omenjenemu zaukazu ustregli in z rednim šolskim poukom prenehali. Vasi Kožarje in Gabrije bili ste pa že popreje zavoljo koz glede šole v kontumacu. Ker v zadnjih 10. dnevih, izvzemši dva slučaja (hiši), ni bilo več novih pojavov koz, in ker so med tem časom tudi drugi zadnji rekonvalescenti že precej dobro okrevali, smo danes tukaj z božjo pomočjo zopet pričeli z rednim šolskim poukom. Bog daj obilo blagoslova! Grde koze so nam pa letos šolske letine napredek prav neusmiljeno oglodale in razdejale. Škoda neprecenljiva je, da nam je najugodnejši čas tekočega šolskega leta zavoljo grdih koz glede šolskega napredka kar tako brez vsega haska izginil in pretekel. V vsem življenji svojem še nikdar tako dolgočasnih počitnic imel nisem, kot bile so za-me letošnje tukajšnje „kozje počitnice". Enakih si ne želim več. Prav trdno upamo in se zanašamo, da ta grda in ostudna bolezen našo faro v kratkem popolno zapusti. Bog daj, da se upanje to tudi skoraj ob-istini! Dobrovčan. Od nekod, 15. februarija. (Nekaj zastran gluhonemih v dobrohoten prevdarek.) Dne 2. decembra t. 1. bode štirideset let, odkar je zasedel Nj. Veličanstvo presvetli cesar Franc Josip I. staroslavni prestol mogočne Avstrije. Zvesti podlož-niki široke avstrijske domovine že zdaj premišljujejo in prevdarjajo, na kakov način bi praznovali ta spomin tako, da bi se to prvič strinjalo z velikodušnimi intencijami Nj. Veličanstva presvetlega cesarja, kateri želi, naj se praznuje štiridesetletnica Nj. vladarstva z ustanovljanjem blagotvornih ustanov in zavodov, drugič, da se spomin na to leto trajen ohrani. Deželni zbor kranjski se je že posvetoval, kako hoče praznovati ta preimenitni in pomenljivi dan, in je sklenil v drugi seji dne 30. novembra 1. 1. 1. da izreče deputacija deželnega zbora v pravem času na primeren način Nj. Veličanstvu Franc Jožefu I. čestitanje in udanost nadvojvodine Kranjske: 2. da se otvori v ta spomin deželni muzej „Rudolfinum", in 3. da se dovoli deželnemu odboru v pokritje troškov neomejen kredit. Pa ne le deželno zastopstvo ; mesta, trgi, druge občine, denarni zavodi itd. bodo še vsak za-se praznovali ta dan in gotovo ne samo s slav-nostimi, mnogi tudi z darovi v blagodelne namene in z ustanovitvijo blagotvornih ustanov, da se ohrani spomin na pomenljivi dan trajno. Na Kranjskem pa je vrsta sirot, omilovanja vrednih sirot, za katere se je doslej še premalo skrbelo, zlasti za njihovo od-gojo in izobražbo. To so g 1 u h o m u t c i. Dežela ima že lep zaklad (Ilolzapfelova in škofa Wolfa zapuščina iu Holdheimova ustanova, skupej okoli 292.000 gld.), ki je namenjen obrazovanju domačih gluhonemih otrok; pa svota je še vedno premajhna, da bi se mogel ž njo napraviti in v z d r ž a-vati zavod za gluhoneme sirote, namreč tak zavod, da bi se lahko v njega sprejeli in v njem oskrbovali vsi, v šolski starosti od 6. do 14 leta stoječi in za uk sposobni gluhomutci, katerih je po vsej deželi — dečkov in deklic — kakih 60 do 65. Ako bi pa občinska zastopstva, denarni zavodi in zasebniki priskočili gluhouemim revčkom, bodi si, da ustanovijo Štipendije za njihovo obrazovanje, ali pa z doneski v obstoječi zaklad za te reveže, dala bi se v kratkem osnovati domača gluhonemnica. Za-tegadel nujno prosimo človekoljube, naj ne pozabijo omilovanja vrednih gluhomutcev, ako določujejo povodom štiridesetletnico vladarstva Nj. Veličanstva presvetlega cesarja denar v blagotvorne namene! Take ustanove in darovi bi se z ene strani strinjali z velikodušnimi intencijami preblagega vladarja, z druge strani bi se v ustanovi, oziroma v zavodu, za vse čase ohranil spomin na slavnostni dan. Deželni odbor bo deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poročal, kako, kedaj in kje se naj napravi za deželo lastna gluhonemnica. Ko bi se denarne razmere za osnovo gluhonemnice tekom tega leta z ustanovitvijo štipendij in z darovi dosti zboljšale, mogel bi morebiti deželni odbor vis. deželnemu zboru nasvetovati, da se takoj napravi zavod. Gluhonemnica je za deželo velika potreba. Ne le da odraste sedaj več kakor 2/s gluhonemih otrok brez vsega pouka, je obrazovanje domače gluhoneme mladine v tujih zavodih s težavami in nedostatnostimi združeno. Potovanje tja, kjer se otrok šola, in na koncu šolskega leta zopet nazaj domov, stane precej denarja, ker mora otrok vsakokrat imeti spremljevalca. Največa nedostatnost je pa ta, da šolan gluhomutec, kise je učil v tujem zavodu v tujem jeziku, ne razume svojih slovenskih starišev, s t a-riši pa svojega potujčenega otroka n e. Ko pa ima enkrat dežela svojo gluhonemnico s slovenskim učnim jezikom, takih čudnih prikazni ne bo več. Z napravo gluhonemnice pa bi tudi postavila dežela za vse čase spomenik (z „Budo)finum"-om dva) na štiridesetletnico vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja, posebno očevidno, ako bi se dalo zavodu ime: „Franc Josipov zavod za gluhomutce". Toliko o tej zadevi v blagohoten prevdarek. Dnevne novice. (Prevzvišenemu vladiki Strossmayeru) so povodom njegove petdesetletnice 16. t. m. s 1 o v ans k i p o s 1 anci državnega zbora poslali naslednjo brzojavno čestitko, ki so jo podpisali Dalmatinci, Slovenci, Čehi in Poljaki: „Tebi apoštolu uzvišene zamisli ujedinjenja Hrvata iSrbaučistoj ljuba v i prama domovini, u štovanju zajedničkih ideala; Tebi velikodušnom osnovatelju jugo-slavenske akademije i pokrovitelju s v a k o g plemenitog narodnog poduzeča sretnom prigodom petdesetgodiš-njice Tvoga svečeničkog jubilej a, istodobno i petdesetgodišnjice Tvoga u s p j e -šna, blagoslovljena rada na polju vjere, narodne prosvjete, sva slavonska plemena zastupana kroz podpisane na care-vinskom vieču, u bratskom priznanju Tvojih neprocienljivih zasluga za sla-venske narode, sviem srcem kliču: Vla-dikuStrossmayera, diku cielog si a ve n-skog svieta, Bog poživio i dozvolio mu, da svoju patriotičnu nakanu podpuno izpunjena vidjeti uzmogne." — lz Dja-kova se poroča, da je sv. oče Leon XIII. naj-srčneje čestital biskupu Strossmayeru in mu podelil apostolski blagoslov. Ne manj srčno so mu čestitali apostolski nuncij Galimberti, vrhbosanski metro-polit Stadler, biskupa K al o g er a inBuconjič, mnogo aristokratov iu rodoljubov. Brzojavni urad ne more zmagati že na stotine telegramov. (Deželni šolski sv&t) poslal nam je nastopno naredbo: Z ozirom na vedno ponehujočo osepnično epidemijo in njeno manjšo nevarnost v Ljubljani je deželni šolski svet preklical sklep z dnč 21. jan. t. 1., po katerem so se zaradi osepnic zaprle c. kr. zgornja gimnazija, c. kr. realka, obrtniška nadaljevalna šola, c. kr. učiteljska pripravnica in drugi šolski zavodi, ter določil, da se pouk in drugo šolsko polletje pričneta zopet z dnem 24. febr. t. 1. in sicer z določbo, da smejo samo taki učenci priti v šolo, ki morejo dokazati s zdravniškim spričevalom, da so jim bile koze stavljeno, če niso še stari deset let, če pa so starejši, da so jim bile v zadnjih petih letih vnovič stavljene. Ob enem se opomnijo gg. učitelji in učiteljice na določbo z dnč 24. dec. m. 1., da si dajo staviti koze, ako niso tega že storili. Isto velja tudi za šolske služabnike, družine in posle v šoli sta-nujočih voditeljev. Dalje morajo šolska vodstva po zdravniškem navodu razkužiti šole, predno se prične pouk. (Imenovanje.) 0. g. Janez Kljun, kapelan v Št. Jurji pri Kranji, imenovan je župniKom v Št. Martinu v Sp. Tuhinje. (Za prvo letošnje porotno zasedanje), ki začenja dne 12. marcija pri deželnem sodišči ljubljanskem, bili so pretekli ponedeljek izžrebani kot porotniki: Jarnej Oerne, mesar in krčmar v Ljubljani; dr. Teodor Budež, posestnik in c. kr. notar v Ljubljani; Luka Bergant, posestnik v Kamniku; Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kranji; Janez Illadnik, posestnik, krčmar in trgovec v Logatci; Konrad Stocklinger, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Bdger, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani: Lambert Fridrih, knjigovodja v Ljubljani; Karol Bom, hišni posestnik v Ljubljani; Viktor Dolenec, posestnik in krčmar na Bazditem; Ivan Goljaš, hični posestnik v Ljubljani; Martin Sajovic, posestnik vOlševku; Anton Kovšca, posestnik v Planini; Luka Mlakar, trgovec v Luko-vici; Andrej Milavec, posestnik in mlinar v Planini; Franc Hren, hišni posestnik v Ljubljani; Ant. Povše, posestnik in krčmar v Štefanji vasi; Jurij Deisinger, posestnik v Škofjiloki; Franc Goli, trgovec v Idriji; Anton Svetec, trgovec v Kamniku ; Alojzij Kraigher, trgovec in posestnik v Postojini; Jan. Guzelj, posestnik v Škofjiloki; Franc Lapajne, trgovec v Idriji; Valentin Hormann, posestnik v Ljubljani; Alfred Budesch, c. kr. notar v Ilir. Bistrici; Jurij Zamejec, pek in hišni posestnik v Ljubljani; Vaso Petričič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Jos. Strehar, hišni posestnik in mesar v Ljubljani; Ivan Peterca, lesni trgovec v Ljubljani; Ivan Leveč, posestnik in župan v Mengši; Josip Tomek, graščak v Ljubljani; Karol Veber, trgovec v Ljubljani; Ignacij Valentinčič, zavarovalni zastopnik in hišni posestnik v Ljubljani; dr. Edvard Dču, odvetnik v Postojini; Jarnej Kavčič, posestnik in krčmar v Medvodah; Franc Šuštaršič, posestnik in krčmar v Zapužah, kot namestniki: Ivan Podlesnik, hišni posestnik in usnjar; Jos. čad, pekovski mojster; Blaž Košmelj, komi; Jakob Martinčič, ključarski mojster; Julij Muller, fotograf; Franc Žitnik, c. kr. davkar v. p.; Josip Obreza, brivec; Valentin Ahčin, pek in Alojzij Krašovec, knjigovodja, vsi iz Ljubljane. (Osepnice.) Dne 16. t. m. so zboleli: 4 moški, 1 ženska, 3 otroci. Umrli: 1 moški, 1 otrok. Ozdraveli: 1 moški, 1 ženska, 1 otrok. Bolnih: 177. (Šola na Dobrovi) je bila zaradi osepnic zaprta od 9. novembra 1887 do 15. februarija t. 1. Zbolelo je v 86 hišah 219 oseb; od teh jih je ozdravelo 177, umrlo 42. (Društvo tiskarjev, kamnopiscev in kamno-tiskarjev na Kranjskem) je izdalo letno poročilo za dobo od 1. januarija do 31. decembra 1. 1. Društvo je imelo 66 poslujočih članov, tri člane brez dela, jednega onemoglega, dohodkov 1808 gold. 77 kr., troškov 852 gold. 54 kr., prebitka 956 gold. 23 kr. Društveno premoženje iznaša 9473 gold. 18 kr. Knjižnica ima 460 zvezkov, izposodilo se je tekom leta 423 knjig. Društvo je izplačalo obolelim članom 432 gold. 26 kr. podpore, potnine 76 gold., pogrebnine 50 gold. (Mariborska posojilnica) poslala nam je računski sklep za šesto upravno leto 1887., iz katerega posnamemo, da je v minolem letu znesel ves denarni promet 415.393 gld. 14 kr. Hranilne vloge so znesle 1S1.863 gold. 30 kr., čisti dobiček 6436 gld. 96 kr. (Deželno sadno razstavo) je ukrenil prirediti glavni odbor kranjske kmetijske družbe letošnjo jesen v Ljubljani. Z razstavo namreč misli ob enem praznovati družba štiridesetletnico vladanja našega cesarja. Ukrep sam na sebi še ni za trdno storjen, ker je prireditev razstave od marsičesa zavisna, zlasti pa od letošnje sadne letine. Ako bode razstava, ne bodo toliko v ta namen, da bi kazala podobo našega sadjarstva, ki še živo potrebuje napredka, ampak da bi nataučno poizvedeli, kakošno jo naše sadjarstvo in kako naj delujemo v prihodnje v prospeh sadjarstva. (V Zagrebu) so pri občinskih volitvah v prvem razredu tretjega okraja zmagali z ogromno večino kandidatje meščanskega odbora in sicer: Dr. Ivan Zahar s 461, Nikola Štokan s 459 in Franc Fol-negovič s 457 glasovi. Kandidatje nasprotne strauke so dobili po 99, 98 in 97 glasov. (V Gorici) se bo pela v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici v ponedeljek 20. febr. ob 7. uri zajutra za dušo pokojnega monsignora Andreja Einspielerja slovesna črna maša, katero so naročila goriška narodna društva: Narodna čitalnica, slov. bralno in podporno društvo in goriška ljudska posojilnica. Vsi društveniki so uljudno povabljeni, da se udeleže sv. daritve in molijo za dušo neutrudnega narodnega učitelja. (V Celji) so prijeli te dni nekega Eduarda Muller j a v hotelu „zur Stadt Wien", kjer je že več časa pod imenom J. 0. H a k 1 prav gosposki živel in le z gospodo občeval. Da se ni komu čudno zdelo, ob čem živi, pričel je trgovino s palicami. Kar pride od sodišča iz Weimara pisanje, naj Miillerja primejo in tjekaj pošljejo. Ogoljufal je ondašnjega trgovca za 15.000 mark, zapustil svojo družino in pobegnil v Avstrijo. Telegrami. Dunaj, 18. februarija. „Wiener Zeitung" je objavila postavo, cla so s pomočjo državnih, organov izdelajo in izvrše načrti vrejevanja hodournikov. Dalje tudi postavo, da se izjemoma skličejo reservniki. Pariz, 18. februarija. Budgetni odsek je odklonil pristavek Soubeyranov. London, 18. februarija. Dolenja zbornica je zavrgla s 317 proti 229 glasovom pristavek Parnellov k adresi. San Remo, 18. februarija. Preiskava goltanca je pokazala, cla so je prestolonasledniku obrnilo na boljše po operaciji. Kašelj je odjenjal. Nobeno znamenje vnetja. Berolin, 18. februarija. Poročilo Virckovo o zadnji preiskavi koščka, ki ga je prestolonaslednik vrgel iz goltanca, nima nobenih sklepov o naravi bolezni. Berolin, 17. februarija. Državni zbor je sprejel po šesturni debati postavo zoper socijaliste v tretjem branji. Bukarešt, 17. februarija. Kralj bo pojuter-šnjim osebno otvoril zasedanje zbornic. Vladi nasprotna stranka je sklenila vložiti interpe-laeijo o zunanjem položaji. Vremensko sporočilo. g* čas Stanje S a ta S ■--Veter Vreme -3-* § .......... . zrakomera toplomera Ji, ~~ opazovanja T mm popCelzijtt S g 17. u. zjut.I 728 2 —0'2 si. vzh. oblačno 10 , „ 17.2. u. pop. 727-3 0-8 „ „ ^ 9. u.zveu. 726-5 0 6 čez dan je snežilo. Srednja temperatura 0'4°C., za 0 7® nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 18. februarija. Papirna renta po 100 gl. (s 10% davka) 77 gl. 85 kr. Sreberna „ 5 "jo „ 100 ,, „ 16% „ 79 „ 25 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 20 „ Pap;rna renta, davka prosta......92 „ loj} „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 869 „ — „ Kreditne akcije ....................269 „ 30 „ London.............126 „ 80 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond....................10 „ 03'/2„ Cesarski cekini ................5 „ 98 „ Nemške marke ..........62 ., 171/2 „ T u j c 1. 16. februarija. Pri Maliču: C. Heelit, trgovec, z Nemškega. — Ltiwy, Sturle, trgovec, z Dunaja. — S. Sehwarz, trgovec, iz Zagreba. — Dr. Henrik Seligmann, zdravnik, s zoprogo, iz Trsta. Ustanovljena leta 1847. Tovarna za poMStvo J. j. NAGLAS-A 3SGr§ aa ffl® 9 .§ s«, ma. s«- 9 Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in sostiliii-čarske oprave j)o najiiižjili eonnli. (15) gC Črnilniki gratis in f ranico. Štev. .'i: Fotelj-ealclopnik Ste v. 7: Chaiselongue. priporoča častiti duhovščini, gospodom, posestnikom, krčriiarjem i. t. d. svoje izdelke po nastopnih cenah (cene razumejo se franco zavoj, postavljeno na kolodvor Lesce-Bled proti gotovemu plačilu Irez šlconte): Stol-zaklopnik Miza-zaklopnica z okroglo ploščo, 60 cm. v štirjaku . Miza - zaklopnica s šestogelnato ploščo, 60 cm. v štirjaku Miza za otroke s ploščo ali latvami Chaiselongue...... Gugalnik....... Podnožnica....... Gostilniški stol...... Likavnica •..... Spalni svitek k chaiselongue-u . Gostilniški stol...... Stojalo za kovčege z oprfarai od jute........ Vložek od latev s trdnim okvirom t" » » S » n in zaklopljivimi nogami; rabiti se more kot skladna postelja . Vložek od latev s zaklopljivimi no- — 3 50 gami in razkladljivim okvirom 7 30 7 80 I Vložek od železnih obročev s trd- — 3 50 nim okvirom......7 — 7 50 75j 3 25 Vložek s zaklopljivimi nogami; 50 5 50 13 — rabiti se more kot skladna po- 50 5 50 13 — stelja........8 — 8 50 75 1 — Vložek z razkladljivim okvirom . 8 30 8 80 60 2 25 Železen posteljnak (sprednji in — 25— zadnji del) odželeznih ogelnikov, 50----primeren zgorajšnjim vložkom . 4 — 4 50 60 2 25 Posteljnak od smerekovega lesa k zgorajšnjim vložkom . . . . 6 — 8—1 20 1 50 Zgorajšnji vložki izdelujejo se na- 6 50 vadno 0 78 m. ali 0 83 m. široki in 190 m. dolgi; pri večji širokosti zvišajo se cene — 7 50 pri vsakih 5 m. za . . . — 25 Posteljni vložki za otroke primeroma cenejši. Prodajalcem se dovoljuje rabat. za otroke za „ Klop-zaklopnica dvosedežna trisedežna . za otroke . Fotelj-zaklopnik „ „ za otroke . Miza zaklopnica s popolno ploščo ali z latvami, 0 75 m. široka, 110 m. dolga; kakor kaže podoba št. 6...... Sedalo, ob enem lestvica . Miza-zaklopnica s popolno ploščo ali z latvami, 0 60 m. v štirjaku J®F" Posteljnaki sam a-se se ne oddajajo Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih, -A !, " Posebna v deželi razširjena bolezen je slabo prebavljanje. Sedanja kuhinja in sedanji način našega živenja sta vzrok tej nadlogi, ki nas napade nenadoma. Nektere ljudi mučijo bolečine v prsih, na straneh, včasih tudi v hrbtu; čutijo se medle in zaspane, imajo slab okus v ustih, posebno zjutraj; nabira se jim po zobeh nekak lepljiv sluz; tek jim je slab, v želodci leži jim kakor velika teža in včasih čutijo v želodični votlini nedoločeno oslabljenje, kojega tudi ne odstrani zavživanje jedil. Oči so jim vdero, roko in noge postanejo jim mrzle in vlažne; nekaj časa potem dobijo kašelj, začetkoma suh, v nektorih mesecih pa v zvozi s zelenkastim i mečkom; dotičnik je vedno truden in spanje mu skoraj no daje počitka; potem postane nervozen, občutljiv in slabe volje ter ga napadejo slabe slutnje; ako hitro vstane, zvrti so mu ter se mu zdi, da se mu suče cela glava; črevesa se mu zamaše, koža njegova je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zastaja, belina v očeh orumeni; voda grč pomaloma od bolnika, je temne barve, in ako stoji dlje časa, ostane na dnu goščava; dostikrat se mu riga in pri tem dobi v usta sladek ali pa kisel okus, in mnogokrat mu srce pri tem močno vtriplje'-vid njegov oslabi, črno se mu dela pred očmi in navdaja ga čut onemoglosti in veliko slabosti. Vsa ta znamenja so' menjavajo, in splošno so računa, da nadleguje ta bolezen skoraj tretjino prebivalstva to deželo veni ali drugi obliki. Vsled „Shiiker-ekstrakta" pa zavro jedi v želodcu tako, da dobi bolno telo hrano in da se zopet povrne prejšnje zdravje. Učinek tega zdravila je v resnici čudovit. Milijoni in milijoni steklenic so že rozprodani in izvanredno je število spričeval, ki dokazujejo zdravilno moč tega leka. Stotino bolezni raznih imen izvirajo iz neprebavljivosti; toda če je to slednje zlo odstranjeno, zgube so tudi vsa druga, ker ta so v istini le znamenja pravcate bolezni. Zdravilo jo ,,Shiiker ekstrakt". Spričevala tisočerih, ki pohvalno govore o njegovih zdravilnih lastnostih, dokazujejo to v izobilji. Ta izvrstni lek se dobi v vsaki lekarni. Osebe, ki trpe vsled zaprtja, potrebujejo „Seigelove čistilne krogljice" v zvezi s Shiiker-ekstraktom. „Scigelove čistilne krogljice" ozdravijo zaprtje, zabranijo mrzlico in prehlajenja, oproščajo bolečine v glavi in zacluše rumenico. Kdor jih je enkrat poskusil, opustil jih ne bo nikdar več. Vplivajo polagoma in ne pro-vzročujejo nikakoršnih bolečin. — Cene: I steklenica „Shaker-ekstrakta" gld. I'25, I škatljica „Seigelovih čistilnih krogljic" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" in .,Seigelovih krogljic" «ŽST. Wli:i.t4>, Limited London 35 Faringdan Road E. C. (7) Na prodaj jih ima iu razpošilja .Jan. Xep. Ilarua, lekarnar „Zum goldenen Lowen" v Kremžiru ua 3Io- ravskem; dobivajo se tudi v večini lekarn v Avstriji. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečiei, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Ka.i-ol Brady, Kremžir- [na Moravskem]. Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici. Pristne dobiti so skoraj v vsalu lekarni. Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem jo zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tfga tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek.vJos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baecarcioh, — Skofjaloka: lek. Earol Fabiani. — Radovljica: lek Aleks. Koblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, lek' Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj-lek. J. Blažek. (4) : 000080^30000000000 Deklice z dežele, ki obiskujejo ljubljanske šolo ali ki se žele izvežbati v šivanji, prevzame uradniška družina v popolno hrano. Stanovanje je je jako lepo in zdravo. Natančneje poizve se pri Josipini Sclian, Gosposke nlice št. S. (2) oooooooooooooooooo (i) Zahvala. Moj umrli mož Danici Valesio bil je še ne pol leta pri „Azie>uli", a v.stro-francoski zavarovalni družbi na Dunaji za slučaj smrti za 1000 goldinarjev zavarovan. Omenjena družba mi je danes po glavnem zastopniku, gospodu Josipu 1'rosenc-n v Ljubljani zavarovano svoto izplačala in jaz se čutim prijetno zavezana, po tej poti za to postopanje „Asiendiu javno zahvalo izreči in društvo „Aziencla" vsem zavarovanja potrebnim družinam najtoplejše priporočati. TJnc, dne 16. svečana 1888. (l) Uršula Valesio. tapecirar in dekorater V I_.juT>ljani, Kyu5arsko lilieo štev. 3, riporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za izvanredno znižano ceno, veljavno le januarija in februarija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gojd. Mo-droce na peresih (Federmadratzen) po 10 gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli. Za dobro in pošteno delo se jamči. Naročila z deželo in popravo, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo. JJSjT" Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje. Anton Obreza, TOVARNA nMim i* B. ZOIS in dr. naslednika L. GOTZ L-a mu predmet pi'e