Leto IX, St. 277 Lfubljana, sobota 24. novembra 1928 Cena 2 Din •to 4. Din Din 0cr~— Oglasi po tarifo. Uredništvo i X4abqana, Knaftanra uiica kter. 5/L Telefon it «07« tn «804, ponoči tudi *t. «034. lakepisl •• na vračaj«. ftt. sa. — Telefon ftt. i _ LJubljana, ___ ftt. 4. — Telefon ftt. >«9« Podrataid: Maribor, Afekta n 4____, ftt. tj — Celje, Aleksandrova cesta Dnevnik za* gospodarstvo, prosveto in politiko . . 1 ček. zavodu: Mub4 laaa ftt. ii.&m - Praha tiak> 78.1 «aJ Wien, Nr. 105441. / Ljubljana, 23. novembra. Vlada je predložila Narodni skupščini projekt zakona o zaščiti avtorskega prava. Ko bo zakon sprejet, bomo mogli pristopiti mednarodni bernski konvenciji in pohvaliti se bomo mogli, da smo tudi v tem oziru «na višini*. V bodoče nam ne bodo mogli v inozemstvu brez honorarja ponatiskovati jugos o-venskih pisateljev, kakor tudi pri nas ne bo mogoče se naslajati na plodovih tuje kulture brez petične odmene. Na kateri strani bo dobiček, ta račun ni samo materijalnega. temveč je tudi — in to še kako! — kulturnega značaja. Toda o tem drugič. Danes smo dolž-Eti opozoriti na odredbe projekta o avtorskem pravu, ki se tičejo zaščite duševne svojine doma. Te odredbe so za vse naše kulturno življenje ogromnega pomena. Po § 22. načrta avtorsko pravo na gledališko, muzično (glasbeno) in kinematografsko delo vsebuje ne samo pravo objave, umnožitve in stavljanja v promet, ampak tudi pravo javnega pri-kazivanja (predstavljanja) in izvajanja Tudi književnega dela po tem paragrafu ne sme nihče drugi na predavanjih iznašati, nego avtor sam tudi potem, ko je knjiga že izšla! Pod muzičnim (glasbenim) delom je razumeti vsako delo glasbe, ki ni prirejeno za pozornico. počenši od male pesmi do simfonije. Torei n. pr. uglas bene pesmi, kakor ie «Slovenec in Hr vat», »Bodi zdrava* itd. Izvajanje glasbenega dela je vsaka taka reprodukcija. s katero delo postane dostopno sluhu n. pr. s človeškim glasom, tako dostavlja komentar. Ako torej pev sko društvo v Šebreljah javno zapoje pesem »Slovenec i Hrvat». jo izvaja smislu § 22. Zato mora to pevsko društvo imeti pristanek komponista. Slav no pevsko društvo je pri tem po § 37. osvobojeno dolžnosti, da bi moralo vprašati za dovoljenje tudi še avtorja teksta. Kdor se pregreši, to je brez dovolje nja komponista (ali pa dedičev, oziroma onega, ki mu je komponist avtorsko pravo odstopi!) javtio izvaja njegovo pesem, ta bo zaprt od 1 do 6 mesecev ali pa bo kaznovan z globo od 1000 do 60.000 Din. Poleg tega pa avtor ali njegov naslednik lahko zahteva še ves prihod koncerta brez odbitka stroškov. Ce je kdo dal prostor za tako nezakonito predavanje, izvajanje ali predstavljanje, vedoč. da je vmes nezakonitost, tudi lahko sedi tri dni do enega meseca. Kar velja za muziko, velja tudi za književnost. Kdor bo hotel od dne, ko stopi novi avtorski zakon v veljavo, javno predavati kako pesem n. pr. Antona Aškerca, bo mora! imeti za to dovoljenje njegovih naslednikov. Nič več ne bo prireditev, na katerih bi mogli otroci deklamirati Gregorčičevo »Ujetega ptiča tožba», ako se prireditelji ne bodo popreje sporazumeli z Gregorčičevimi dediči v Italiji. Polna zaščita avtorskega prava traja še 50 let po avtorjevi smrti. Ker se po § 71 novi zakon uporablja tudi na dela, ki so izšla že pred njim. bodo, če bo zakon objavljen, kakor se zatrjuje, 1. januarja 1929. zaščitena dela vseh onih ki so umrli po 1. januarju 1879.! Zbrali smo na brzo roko imena onih slovenskih književnikov, ki bodo v bodoče svobodna: Primož Trubar in Tomaž Hren. Valvasor in Pohlin in Jape!, Zois in Vodnik, Linhart. Krempl, Stanič, Baraga. Ravnihar, Cop. Smole, Prešeren. Blaž Potočnik in Janez Ciga-le, Slomšek in Toman, Vraz, Caf, Tur-nograjska. Miroslav Vilhar, Simon Jenko, Mandelc, Podmilšak, Umek in Tomšič. Z deli teh mož bodo mogle naše kulturne organizacije svobodno razpolagati. Iz njih bodo smeli predavati in deklamirati, ne da bi se trebalo bati globe ali ječe. Z našimi starimi komponisti bo križ. Število onih. ki so umrli pred l. 1879. je precej skromno... Vladni komentar je zelo ponosen na stroge odredbe novega načrta. Hvali se, da smo s § 22. dosegli Švico in nekako omalovažujoče pripoveduje, da romunski zakon pripušča izjeme za recitacije pri šolskih proslavah in na prireditvah kulturnih društev ali pa v dobrodelni namen. Tudi sedaj pri nas veljavni (avstrijski) zakon je napram projektu g. Grola sirota. Po njem je zaščita avtorskega prava pri literarnih delih omejena (za 30 let) na objavljanje, razmnoževanje, prevod in prodajo, ne pa — izvzemši dramatična dela — na pravo javne produkcije (Auffuhrung). To omejitev nameravamo mi pogumno ovreči. Pravična in pametna zaščita literarne svojine je kulturna dolžnost. Vlada pravi, da so ostre odredbe njenega načrta zahtevali pisatelji in komponisti. Kar se tiče naših, smemo, ne da bi še posebej povpraševali sigurno reči. da nobeden naš pisatelj, glasbenik pesnik ne zahteva zakona, ki bi njeg? in njegovo delo gladko odsekal od živega kulturnega toka, ki plodi napredek našega naroda. -------- - „ Pričetefe krvavega obračuna med vlado in makedonskim revolucionarnim odborom Pod pritiskom inozemstva se je bolgarska vlada končno odločila za energičen nastop proti makedonstvumščim. Vladne čete koraka io proti Petriču. - Razburjenje v Sofiji. - Prebivalstvo beži na vse strani Sofija, 23. novembra. Vedno očitnejše nasilje makedonskega odbora pod vodstvom Vanče Mihajlova povzroča po vsej Bolgariji naraščajoče razburjenje Atentat na bivšega policijskega prefekta Peleva. ki je delo makedonskih revolucionarjev, ie odkril ?orostasne načrte makedonstvuiuščih, ki so začeli sedaj, ko je pokazala vlada g. Ljap-čeva pod pritiskom javnosti in inozemstva, da ne misli več mirno gledati njihovega početja, javno groziti, da bodo obračunali tudi z vlado, če ne bo vodila take politike, ki jo določajo makedonski revolucijonarji. Ta grožnja kakor tudi pretnje z nadainimi umori protogeristov, so prisHile vlado, da se podrobnejše bavi z notranjim položajem in se posvetuje o nadalinih ukrepih v obrambo državne avtoritete in javne varnosti, ker je morala pač uvideti, da kredit Bolgarije v inozemstvu najbolj izpodkopavajo teroristične akcije makedonstvujuščih. ki dajejo Bolgariji značaj države skrajnega nereda in brezzakonitosti. O priliki včerajšnje debate o prestolnem govoru je porabil priliko socijalistioni poslanec Sakazov. ki je stavil zunanjemu ministru vprašanje, kakšen namen je zasledovala nedavna francosko-angleška demarša v Sofiji V odgovoru je zunanji minister Bu-rov naglasil. da sta obe velesili zahtevali naj vlada končno napravi konec neprestanim nemirom, ki jih izzivajo makedonstvu-iušči, ker ograža to početje mir na Balkanu. Bolgarska vlada je že prej storila vse, kar ie bilo v njeni moči za ohranitev miru na Balkanu, ni pa v stanju, zasledovati makedonstvujuščih, ker ni mogoče točno ločiti makedonskih emigrantov od ilegalnih organizacij. Svojo izjavo le zaključil zunanji minister s konstatacijo, da vlada v nobenem slučaju ne bo več trpela Ilegalnih organlzacji kakoršna ie organizacija makedonstvuiuščih. Interpelant Sakazov ie stavil na to še vprašanje, ali je vlada soglasna v tem sklepu, kar Je Burov potrdil. V Zvezi s tem se izve, da se j« vršila ?t;oči dolgotrajna seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o ukrepih proti makedonstvujuščim. Vlada ie izdelala točne instrukcije za podrejene organe, ki bodo te dni dobili nalog da postopajo z vsemi sredstvi prod vsakomur, ki bi kršil javni red in mir. V političnih in diplomatskih krogih sodijo da pričenja sedaj ostra borba med make-donstvujuščimi in vlado. Malo verjetno pa ie, da bi mogla sedanja Ljapčeva vlada proti njim uspešno nastopiti, ker Je znano, da nekateri ministri aktivno podpirajo ma-kedonstvujušče, zlasti vojni min. general Vlkov. Zato se že v vseh političnih krogih z vso resnostjo razpravlja o spremembi vlade. Naglaša se, da bo Ljapčeva vlada kmalu odstopila ter napravila mesto kabinetu široke koalicije, ki bi ga sestavil bivši ministrski predsednik Aleksander Malinov. Malinov je eden najmočnejših bolgarskih parlamentarcev ter uživa ugled v vseh strankah. Politično pripada demokratski stranki ki je sedaj v opoziciji V političnih krogih smatrajo, da je Malinov najsposobnejši politik, ki bi mogel ustvariti v bolgarski notranji in zunanji politiki nov kurz. Malinov je tudi pristaš zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo ter je na glasu kot neizprosen nasprotnik makedonskih samosilnikov. ki jih smatra za največjo nesrečo bolgar skega naroda in države. Sofija, 23. novembra č. Vse okolnosti potrjujejo, da se nahaja Bolgarija pred novo vladno ia parlamentarno krizo. Makedon ski komite je ogorčen, ker se je vlada postavila na njemu nasprotno stališče ter zanika obstoj makedonskega vprašanja. Politični krogi sodijo, da se nahaja Demokrati-česki zgovor tik pred razpadom. Obenem prihajajo z iugozapadne bolgarske meje vznemirljive vesiti. Vladne čete so prejele nalog naj korakajo na Petrič, ki ie znano kot glavno taborišče makedonskega voditelja Vanče Mihajlova. Na poziv vlade, naj preneha svojo akcijo, je Vanče MihaJ-lov odgovoril, da Je današnja bolgarska vlada največji nasprotnik makedonske stvari. Obenem Je Vanče Mihailov več članov vlade obsodil na smrt. Ako vsa znamenja ne varajo, bo prišlo med vladnimi četami in makedonskim) četnlki Vanče Mihajlova v bližini Petriča do krvavega obračuna. Situacija postaja vsled živahnega delovanja Mihajlova in njegovih groženj proti vladi vedno bolj zapletena, tako da se vse če-šče širijo glasovi o grozeči meščanski vojni. Vlada Je v smislu sklepov včerajšnje seje ministrskega sveta odposlala v Sofijo vojaška ojačenia in danes so že vojaške straže zastražHe vsa važna vladna poslopja. V političnih krogih so mnenja, da bo v kratkem proglašeno obsedno stanje. Iz obmejnih mest Džumaje in Petriča se število beguncev še vedno množi. Razmere so tako nesigurne. da nekateri nočeio niti več bežati v Sofijo, temveč se obračalo v Jugoslavijo in na Grško. Nemčija vztraja pri znižanju reparacij Nova nemška nota zavezniškim vladam. — Reparacijski problem naj se reši samostojno upoštevajoč plačilno zmožnost Nemčije Berlin, 23. novembra d. Mednarodna pogajanja, ki naj končno pripravijo rešitev reparacijskega vprašanja, ne potekajo najbolj zadovoljivo. Nemška vlada bo s svoje strani obrazložila svoje stališče za re-paracijska pogajanja v posebnem memorandumu. ki bo odposlan vsem prizadetim vladam Glavna načete je zunanji minister dr. Stresemann omeni! že v svojem znanem govoru,"s kaierim je otvoril zunanje politično debato v državnem zboru. Dr. Stresemann ni izrecno zatrdil — toda na merodajnih mestih niti najmanj ne dvomijo o tem, da nemška vlada odklanja določitev najnižjih reparaciiskih zahtev. Nemška vlada zahteva, naj odbor strokovnjakov določi končno veljavno reparacijsko vsoto, upoštevajoč plačilno zmožnost Nemčije. Vlada smatra, da je bistveno, da odbor strokovnjakov ne igra postranske vloge, namesto njega pa uvedejo pogajanja zunanji uradi ali finančna ministrstva držav-upnic. To svoje stališče bo Nemčija po-vdarila v memorandumu. Nemška vlada se v polni meri zaveda obremenilnih okolnosti, ki nastanejo vsled tega. da v Franciji očividno nočejo ločiti vprašanja reparacij in vprašanja Izpraznitve Porenja. »Deutsche Tageszeitung« ugotavlia, da so antantne vlade v vseh odločilnih točkah odklonile nemško nazi-ranje glede naloge reparacijskega odbora in da ni mogoče ugotoviti nikakega zbližanja med obema strankama »Lokalanzei-ger« svari vlado, naj se ne vda stališču nasprotnikov ln smatra za izključeno, da bi katerakoli nemška vlada pristala na to. da bi se sestal odbor strokovnjakov, o caterem bi bilo v niprei gotovo, da ni prepričan o življen«kih potrebah Nemčije, temveč samo o zahtevah držav-upnlc. London, 23. novembra d. Med zavezni- škimi vladami je bil dosežen sporazum o vsebini odgovora na nemško obvestilo z dne 30. oktobra t. 1. Po tem sporazumu naj bi vsako državo pri nameravani reparacijski konferenci zastopali trije al? morda samo dva strokovnjaka. Število in višino letn in živahno propagando. Ta kampanja je dala v Ameriki živečemu nadvojvodi Leopoldu povod za oster napad na te ckraljevske* konkurente, clnternational New Service* objavlja njegovo izjavo, v kateri naglaša med drugim, da je šopirenje nadvojvode Albrehta povsem neupravičeno, ker Albreht ni nikak Habsburžan, marveč sin nekega znanega madžarskega oficirja, kateremu je tudi popolnoma sličen. «Zato bom tudi do konca svojjga življenja ostal zvest prestolonasledniku Otonu, ki je res pravi Habsburžan,« končuje Leopold svojo izjavo, ciu storil bom vse, kar je v mojih močeh, da prepreči u uresničenje Albrehtovih načrtov. Albreht m Habsburžan in zato tudi nima niti najmanjše pravice do habsburškega prestola. Smatram za svojo dolžnost, da ga s tem pred vsem svetom demaskiram in povem resnico, ki je znana vsem pravim članom habsburške dinastije!* Obsodba v dunajskem spijonažnem procesu Dunaj, 23. novembra g. Po več dnevni razpravi je bila danes zaključena vohunska razprava proti častnikoma, ki so bili obdol-ženi, da so vršili vohunsko službo v korist Češkoslovaške in Madžarske Razen tega so bili obtoženi, da so izvršili na raznih uradnih mestih številne poneverbe. Glavni obtoženec Evgea Reindl je bil obsojen zaradi zločina tatvine, goljufiie in ponarejanja listin na 18 mesecev težke ječe. Obsojeni so bili dalje Ivan Hanika na 18 in Muller zaradi zločina goljufije na šest mesecev ječe. Preiskovalni zapor fe bil obsojencem vračunan tako, da sta Hanika in Muller kazea odslužila in bila takoj izpuščena na svobodo. Reindl je izjavil, da kazen sprejme, dočim sta si Hanika in Muller izprosila pomislek. Državni pravdnik ni ugovarjal, da se takoj izpustita iz zapora. Nova razvrstitev finančnega -uradništva Beograd, 23. novembra, p. Državni pod-tajnik v finančnem ministrstvu Letica je izdelal uredbo, v kateri so odrejeni čini ia razvrščeni poklici finančne stroke. Važna je določba, da ostanejo na svojih dosedanjih položajih ne glede na kvalifikacijo vsi, ki se nahajajo na njih na dan uveljavljenja te uredbe. Bombni atentati stavkujočih Melbourne, 23. novembra (lo.) Včeraj je bil izvršen nov atentat. Neznanci so vrgli v hišo, kjer stanujejo delavoljni, bombo, ki je zelo poškodovala več sob in ranila nekega delavca. Atentat se spravlja v zvezo s stavko pristaniških delavcev. Klerikalni prijatelji učiteljstva Glasilo UJU »Učiteljski Tovariš« o nedopustnem izvajanju čL 71« »Učiteljski TovariS« objavlja naslednjo okrožnico: »Veliki župan ljubljanske oblasti. P. br. 8873. Ljubljana, dne 30. oktobra 1928. Predmet: Razpis učiteljskih služb na osnovnih šolah ljubljanske oblasti. Vsem sreskim poglavarjem ljubljanske oblasti, mestnemu magistratu, prosvetni oddelek, oddelek v Ljubljani. Naročam, da mi naslov do dne 15. novembra 1928 predloži izkaz učiteljskih služb, ki jih je razpisati v stalno oddajo. Pri tem opozarjam, naj se za razpis ne predlagajo službe, ki so zasedene po učnih osebah, premeščenih tjakaj po čl. 71 urad. zak. s stalnih, po razpisu dobljenih učnih mest Vršilec dolžnosti prosv. inspekt.: dr. Capuder.« K tej okrožnici pristavlja organ učiteljske stanovske organizacije komentar, ki pravi med drugim: Praksa je pokazala, da se sprva vsi prosvetni šefi izrekajo proti namešče-nju po čl. 71. in to svoje načelo tudi izvajajo. Pozneje pa prične pritisk od »merodajnih oseb«; stranke pritiskajo ln načelo se lepo vrže v koš — peti prične čl. 71. Ne samo to, da se namestitve in premestitve po čl. 71. odtegnejo javni kontroli, vrše se pri uporabi tega člena po večini namestitve »pod roko« ter je, če pregledamo večino teh slučajev, skrit v njih protekcijonizem bi partizanstvo, proti katerima se uči-tefljstvo najboli bori. Oni, ki so pod PP režimom kričali proti taki praksi, jo sedaj sami izvajajo. Toda danes se dogaja še več. Prosvetna uprava hoče oddati celo upra-viteljska mesta na več šolah, v več krajih, kakor so Jesenice, Novo mesto, Ljubljana (četrta mestna šola), brez razpisa — po čl. 71. To le višek, kar se more dogajati, to so slučaji, ki jih v preteklih režimih nismo imeli zaznamovati Proti tej praksi in temu sistemu se mora dvigniti vse učiteljstvo; to je treba obsoditi in javno opozoriti merodajne faktorje, da taka nameščanja ne bodo šla mirno mimo učiteljstva. Ne samo, da hočejo na ta način oddati ta mesta samo pristašem ene politične stranke, namestiti hočejo na ta način tudi mlajše učne osebe proti starejšim, ki bi se sigurno oglasile na razpis; namestiti pa hočejo tudi slabše kvalificirane napram bolje kvalificiranim priznanim in zaslužnim prosvetnim delavcem. Obsoditi moramo tudi lastne tovariše, ki se okoriščajo s takim postopanjem ter. si hočejo na ta način pridobiti mesta. Organizacija je dolžna, da nastopi proti oddaji upraviteljskih mest na ta način. Glasno moramo povedati, da je ogorčenje učiteljstva vedno večje zaradi zopetnega uvajanja nameščanj in premeščanj po čl. 71.; da je učiteljstvo proti zaščiti mest, ki so bila oddana Po čl. 71. in ki jih sedaj nočejo razpisati; da je posebno veliko ogorčenje zaradi poskusa, da bi se upraviteljska mesta več ne razpisovala, temveč se oddajala po čl. 71. Izvajanjem »Učiteljskega Tovariša« pač ni treba dostavljati nikakega komentarja. Učiteljstvo naj sodi in razsodi samo in vsa javnost ž njim. Industrije! mariborske oblasti zahtevajo razveljavljenje oblastnega proračuna Veliko protestno zborovanje v Mariboru. — Ostra obsodba klerikalnega gospodarstva v oblastnih skupščinah Maribor, 23. novembra Včeraj se Je vršilo v unionski dvorani protestno zborovanje industrijcev ia mariborske oblasti. Zborovanja so se udeležili mnogoštevilni zastopniki industrije tako iz mariborske oblasti, kakor tudi zastopniki Zveze industrijcev za Slovenijo ter več delegatov iz Ljubljane. Predsedoval je generalni ravnatelj tovarn za dušik v Rušah g. Krejči. Na razpravi je bil predvsem proračun mariborske oblastne samouprave, ki je uvedla na industrijo celo vrsto novih davščin. Glavno poročilo je podal tajnik Zveze industrijcev inž. Milan Suklje iz Ljubljane, ki je podrobno ana-fiziral posamezne oblastne davščine ter povdarjal njihov škodljiv vpliv na produkcijo industrije. Za njim so govorili: dr. Fermevc iz Ptuja, Jakob Zadravec iz Središča, Julij Glaser in Josip Rosenberg iz Maribora, ki so se vsi pridružili izvajanjem poročevalca. Predsednik Krejči ja zaključil zborovanje z ugotovitvijo, da zastopnikom industrije v Sloveniji ne preostaja ničesar drugega, kakor da se obrnejo na Beograd in tamkaj skušajo doseči uveljavljenije svojih pravičnih zahtev, ker so naleteli doma na gluha ušesa To napovedujejo že v naprej, da se zavarujejo proti morebitnim napadom. Povda-ril je, da ne gre samo za par sto industrijcev, temveč tudi za tisoče delavcev, ki jih industrija zaposluje in k! bodo padli v breme državi, če bo prišla naša industrija še v večjo krizo. Na zboru so bile soglasno sprejete naslednje RESOLUCIJE: L Predstavniki industrije iz mariborske oblasti izjavljajo, da proračun mariborske oblasti za L 1929., kakor ga je sklenila oblastna skupščina na seji od 9. novembra t. L, v preveliki meri obremenjuje indu« »trijo in da kaže oči to neprijaznost na* prain tej važni panogi gospodarstva. Res je, da so državni prispevki k proračunu daleko prenizki, tudi so razmeroma nižji nego državni prispevki za druge oblasti. Vendar pa se ne sme kritje tega izpadka enostransko naložiti industriji in trgovini. 50odstotna doklada za vse one vrste ne« posrednih davkov, ki pridejo v poštev zla* »ti za industrijo, je tako visoka, da ne mxx ve in ne sme ostati brez izdatne korekture. Tudi nasprotuje določilom zakona, ki ma* ksimira za nekatere teh davkov ovtonomt no doklado z največ 25 odstotkov. 200odstotna oblastna doklada k državni taksi na tekoče račune, dasi v donosu manj pomembna, je tako neprijazna obratnemu poslovanju, da moramo proti njej prote* »tirati. Oblastna davščina na inozemce ni v skla« (Au z našimi mednarodnimi odnošaji in ob« ▼eznoetmi Zlasti Se protestiramo proti oblastni dav* IIčini na električni tok, ker znači obdaoba pogonske energije ter važnega produkcij« skega sredstva. Ta davščina zmanjšuje v opasni meri konkurenčno zmožnost zlasti naše kemične industrije. Kot obdačba ener* gije in razsvetljave nasprotuje gospodar« likemu napredku dežele. IL Zato apeliramo na gospoda ministra fi« nanc, da kot nadzorna oblast odreče svojo odobritev proračunu mariborske oblasti za l. 1929., oziroma da odredi stvarno potreb« ne spremembe tega proračuna. Osobito predi famo znižanje oblastnih doklad na neposredne davke zlasti tudi na davek od dohodka iz nesamostalnega dela in pokli« cev, na največ 25 odstotkov. Nadalje pred« lagamo Črtanje oblastne doklade k drž. taksi na tekoče račune, Črtanje oblastne davSčine na zaposlitev tnozemcev ter čr« tanje obl. davSčine na električni tok. m. Tudi orl tej pri Tik: nanašamo, da se mo« r« fmansiranje oblastne samouprave za vso državo enotno urediti s posebnim za« konom. V takem zakonu je neobhodno po« (robna določba, da se mora predlog oblast« nega proračuna pravočasno javno razgrniti, tako da morejo prizadeti sloji v roku, ka« terega zakon ustanovi, priglasiti svoje po misleke proti proračunu in njegovim po« stavkam. IV. Naročamo našim zastopnikom, ki se ude« ležijo zbora Centrale industrijskih korpo« racij, sklicanega na dan 29. novembra t L v Beogradu, da te naše zahteve zastopajo z vso odločnostjo. Apeliramo na Centralo industrijskih korporacij, da usvoji te na« še zahteve hi da pomaga k njihovi polni udejstvitvi. Predstavniki industrije h mariborske oblasti se pridružujejo zahtevi ostalih go« spodarskih organizacij v Mariboru, da no« va organizacija finančne stroke, odrejena z uredbo gospoda ministra financ od 9 oktobra 1928., ne sme ukiniti dosedanje kompetence in delokroga uradov finančne službe v Mariboru. Prekletstvo birokratizma Muslimanski poslanec Kapetanovid jena« slovil na ministra narodnega zdravja vpra* sanje, v katerem navaja: 8. oktobra je prijavila žandarmerijska postaja v Zenici »reškemu poglavarju, da se je pojavila v 40 km oddaljenem selu Su» hi neka nalezljiva bolezen. 9. oktobra je prosilo sresko poglavarstvo v Zenici pristojnega velikega župana v Travniku, za dovoljenje, da pošlje v na« vedeno selo sreskega zdravnika, da bo ugo« tovil bolezen. 10. oktobra je prispel od velikega župa« na odgovor, da sme sreski zdravnik oditi v navedeni kraj le, ako gre za težko nalez« ljivo bolezen, kakršna je n. pr. pegavi le« gar. 11. oktobra je sresko poglavarstvo uka* zalo žandarmerijski postaji, naj ponovno odide v Suho in izvidi, kakšna je bolezen. 18. oktobra je javila žandarmerijska po« staja, da je na bolnikih opažati pege, na« kar je sresko poglavarstvo ponovno zapro« silo velikega župana, da sme poslati are« skega zdravnika. Zahtevano pooblastilo je končno prispe« lo 19. oktobra, nakar se je sreski zdravnik napotil v dotično selo in ugotovil, da bolu« je 31 otrok na škrlatinki in da jih je med tem že šest umrlo. Posl. Kapetanovič se skandalizira nad tem primerom in ugotavlja, da se v stari Avstriji ni nikoli dogodila tako skandaloz« na opustitev od strani javne uprave. Kako se sme zahtevati od žandarja, naj ugotovi, kakšna je nalezljiva bolezen! Zato vpra« šuje posl. Kapetanovič ministra, kaj hoče ukreniti, da se ta nekulturen način biro« kratične procedure pri pobijanju nalezlji« vrh bolezni v bodoče onemogoči. Če bi se bil ta primer dogodil pred leti, stavimo, da bi bil naš »Slovenec« nasul vse ljubljanske zaloge žvepla in ognja na re* žim in Beograd... Baldwin o zbližanju med narodi London, 23. nov. (k>.) Včeraj Je govoril min. predsednik Balavvm na shodu konser« vativne stranke v Glasgowu. Baldwin se je bavil v glavnem z notranjepolitičnimi vpra* sanji in je podal kratek pregled medna« rodnega položaja tekom zadnjih Štirih let. Povdarjal je, da se je Evropa, ki je bila razdeljena v dva sovražna tabora, zopet ujedtaila in da vlada med narodi prijatelj« ski duh, ki omogoča mirno rešitev vseh spornih vprašanja «Nihče nima pri tem več« jih zaslug, kakor zunanji minister Cham« berlata,» je naglašal Baldwin. «Mnogo je storilo tudi Društvo narodov, ki je zbliža« lo državnike m pripravilo tla za prijatelj« ske razgovore. Državniki bo spoznali, da so na svetu tudi drugi napodi in da je tre« ba upoštevati tudi njihove želje, če se hoče zagotoviti svetovni mir.» Končno je iz« javil, da je zadnjih deset let po premirju pokazalo, da smo na poti boljše bodočnosti evropskih narodov. Iz KDK Prošll torek se je vršila šefa posebnih delegatov obeh v KDK koaliranih strank, ki so razpravljali o volilnem kompromisu. V to svrho je pretekli teden zborovalo načelstvo SKS, v sredo pa se je vršila seja načelstva SDS. Redne seje ljubljanskega poslovnega odbora KDK se vršijo vsak ponede!jek. Prihodnjo nedeljo se vrši shod KDK na Bledu. Protestni zbor na Bledu Priprave za jutrišnji veliki zbor KDK na Bledu, kjer bodo gorenjski kmetje, obrtniki in delavci protestirali proti previsokim bremenom oblastnega proračuna, so končane. Za zbor, ki se bo vršil v veliki dvorani Zdraviliškega doma vlada po vsem Gorenjskem splošno zanimanje. Vsi stanovi izražajo zadovoljstvo, da se shod priredi. Pričakovati je zelo številne udeleže. Ponovno pozivamo Gorenjce, naj ne zamude tega važnega zborovanja. V imenu odbora: Ažman in Ambrožlč. Prazni in predrzni izgovori «Slovenec» včerai poskuša braniti lažnivo in neiskreno politiko SLS, a njegovi odgovori so le predrzni, stvarni niso. V uvodniku psujje naše obrtni ke, da protestirajo proti novim davšči nam. Izmislil si je bedasto »teorijo*. da imajo nove oblastne davščine «prosto-voljen značaj», češ, kdor n. pr. noče piti vina, temu ni treba plačati niti vi narja oblastne davščine. Se veda I Kdor noče imeti njive in travnika, temu ni treba plačevati zemljarine. kdor se noče umivati, si lahko prištedi milo m kdor noče po svetu, lahko ostane doma! Vse je «prostovoljno», celo življenje in naravno tudi oblastne davščine, zlasti one. ki jih sklene SLS. Glasilo šefa SLS in ministrskega predsednika davkoplačevalcem ne prizna pravice protesta proti prevelikim davkom ter proglaša slovenske gostilničarje, ki so si v četrtek upali povzdigniti svoj glas proti novim oblastnim bremenom, za nekake posebne zločince. cV času, ko se vse trudi, da dobe oblasti čim več pravic, da se samoupravna pravica ljudstva še razširi, se najdejo ljudje, ki hočejo pravice oblastnih skupščin še omejiti!* To očita »Slovenec* slovenskim gostilničarjem v istem hipu, ko njegov vrhovni šef predlaga Narodni skupščini v novem finančnem zakonu poostritev nadzorstva vlade nad oblastnimi samoupravami! Gostilničarje psujejo klerikalci, da »o se poslužili svojih državljanskih pravic ter protestirali proti novim davkom, istočasno pa je vlada, katere šef ie dr. Korošec, predložila Narodai skupščini predlog, da se za leto 1929. oblastne davščine ne smejo povišati! Ravno tako potuhnjen je odgovor •Slovenca* na našo objavo zaupne okrožnice ministra financ posameznim ministrom (ne pa finančnim delegatom. kakor trdi klerikalno glasilo). V tej okrožnici, ki odreja, katere obveznosti države napram uradnikom naj se ugotovijo in zberejo, da se bodo izplačale iz švedskega posojila, so dolžne razlike na plačah izrecno izvzete. Kaj to pomeni, si lahko vsak izračuna. Mi smo pravilno komentirali ta pasus, ki je v ostrem nasprotstvu z obljubami g. Korošca, da je polno izplačilo vseh razlik sigurna stvar. «S!ovenec», ki je okrožnico fin. ministra krepko zamolčal je sedaj ves iz sebe. Pravi, da smo sleparji, ker nočemo razumeti, da je minister financ razlike le zaradi tega izvzel, ker so mu itak »absolutno točno znane v vsej višini...» Seveda je taka trditev švindel. Ministru financ so «razlike* ravno tako absolaino točno znane, kakor druge zapadle obveznosti države napram uradnikih. -Klerikalno glasilo bi bilo uradništvu mnogo bolj ustreglo, ko bi bilo odgovorilo na še eno našo ugotovitev, ki jo je pa oči vidno prezrlo. To namreč, da letos pod vlado dr. Korošca niso bile uradnikom Izplačane niti tiste razlike, za katere je v postavki 62 tekočega proračuna kredit že odobren! Je res hudo. da se «še vedno najdejo ljudje*, ki verjamejo, da 'iso pre;eii niti onega denarja* ki jim je v proračunu že zasiguran, in da so uradniki še vedno «tako naivni*, da primerjajo dejanja finančnega ministra z besedami g. Korošca. Kartel beograjskih novin proti KDK Kakor zatrjujejo zagrebške »Novosti«, so dobile Iz zanesljivega vira informacijo, da so se beograjski dnevniki »Politika«, »Vreme« ln »Pravda« sporazumeli, da bodo 1.) solidarno nastopal! proti KDK kot »neprija-teftu Srbije In S-ibifcncev«, 2.) da v bodoče ničesar ne objavljajo, kar bi bilo v prilog Hrvatom, odnosno KDK, zlasti nobenih izjav srbijanskih politikov, ki bi bile simpatične za KDK, 3.) da nasprotno stalno pov-darjajo in podpirajo solidarnost srbijanske fronte In 4.) da bodo zavzemale proti dr. Korošču enotna stališče, ker nI sposoben kot šef vlade I voljan povesti oferozivo proti KDK. Beograjski listi so se sporazumeli tudi v tem, da bodo v bodoče predlagali svoja zagrebška poročila pred objavo poH-cif na odobrenje, da bi tako bile stranke vnaprej obveščene in bi mogle odločati, kaj Hm konvenira. Odgovornost za to Informacijo prepuščamo »Novostim' Pn n vlske novine \'se v eni fr-"'' • -- <-idi vsak dan. Zn-*- Emancipacija Kitajske Dogodki na Kitajskem so nehali pomeniti senzacijo za evropsko publiko. To pa je le napol upravičeno, zakaj notrandi razvoj, ki se nadaljuje na Kitajskem odnosno se je prav za prav šele sedaj uspešno pričel, predstavlja prav tako važno poglavje v sodobni zgodovini največje azijske države in bo prej ali slej znova obrnil nase pozornost Evrope. Nacionalistična vlada je kočnala vojno s severnimi armadami, čeprav ni še v polni meri dosegla svojega cilja. Zakaj Mandžurija je ostala izven njene oblasti in nankinška vlada ne kaže namere, da bi nadaljevala ofenzivo tudi do teh skrajnosti, dasi se taim še vedno nahajajo ostanki one vojske in one armade, ki je še nedavno imela v svoji oblasti Peking jn vso so-verno polovico države. V Mandžuriji gospoduje sin Cangtsolinov ta njegova za-ščitnica je Japonska, Id je Prav jasno in energično pokazala zmagovitim nacionalistom, da ne želi njihovega »vmešavanja« v tej deželi, kjer ima ona svoje posebne interese, predvsem pa močno- okupacijsko vojsko v zoni ob železnici. Nankinška vlada je očividno smatrala za pametneje, ne načenjati kompliciranega madžurskega problema in kljub principijalno drugačnemu stališču odložiti njegovo rešitev na ugodnejši čas, osobito, ko se je mogla uveriti, da ji s te strani ni pričakovati vojaških neprijetnosti. Vendar popolnoma pa nacionalisti ne mirujejo. Prav zadnje dni so priredili nacionalistični simpatizerji v mandžurskih mestih manifestacije za priključitev k ostali Kitajski, Japonske posadke pa so nastopile brezobzirno proti prireditvam, pri čemer je mnogo stotin ljudi izgubilo življenje. Ogorčenje, ki Je spričo tega nastalo v Nankingu, si doslej sicer še nI poiskalo duška na dovolj viden način, ali napetost zoper Japoncc se Je ipak znova povečala. Glavno brigo posveča nankinška vlada stremljenju, doseči popolno gospodarsko ln politično samostojnost. Njen cilj Je ukinitev vseh teritorijalnih, trgovinskih tn sploh finančnih privilegijev, ki jih imajo velesile še vedno v kitajskih mestih; doseči uspeh v tem stremljenju, za to gre ravno sedaj njena poglavitna diplomatska akdla. Pričela je pogajanja z zastopniki tujih držav, da se ukinejo tuji privilegiji, ki nasprotujejo načelu popolne suverenosti kitajske države. Velesile se ne bodo mogle dolgo upirati Zakaj že na washing-tonski konferenci 1. 1922. in potem znova na pekinški konferenci v L 1926. so priznale Kini pravioo do take emancipacije, vezale so svod pristanek na pogoj, da se etablira v Kitajski režim, ki bo mvanja in 12 sokolovcev pod vodstvom g. Franca Vidica napravi piramide in alegorične podobe tako izvrstno estetično in ukusno, da se lahko v vsakem javnem gledišču kot umetniki predstavljajo. Brez pomote se je vrstila podoba za podobo; komaj je oko moglo uagledati se, komaj je duh zapopadel alegorijo, že je razpadla, pa druga na prejšnje mesto stopila. Konečno so napravili Sokolovci veliki pregled na vseh orodjih tako zanimiv in izvrsten, kot vse drogo, kar so delali danes. »Lepo! vrlo lepo! izvrstno lepo!« — to je bila soglasna kritika vsacega, kdorkoli je bil pričujoč. — Drugi del obletnice pa se je obhajal zvečer v čitavničini dvorani z onim tekevadstvom, ki ga vsak pozna pod imenom uples«. čitavničtai odbor je rade-voljen prepustil »Sokolu« za to veselico svojo dvorano, kitera je bila po navodil g. Geka prav ukusno okinčana. Ob pol 9. uri pred plesom je sokolov odbor izročil lepo narisani častni diplom gori imenovanemu gosp. Heidenbergu, kteri je * svojo umetnostjo poveličal današnjo veselico. Da je pri plesu radosti bilo obilo, ni treba še posebno razkladati, saj so preprijazne fiitavniške zabaive vsakemu znane. Omeniti pa moramo še, da je med plesom telegram petajske čitavnice dospel, kteri je bil ravno tako navdušeno sprejet, kakor pozdrav Kranjske čitavnice in jpavskih Sokolovcev, ki ga je zbranemu društvu naznanil gosp. načelnik. Mi pa sklepamo ta popis s živo željo, naj bi ljubezen do telovadstva bolj ta bolj segla v mili naš narod! Zanamci naši bodo vr. lemu »Sokolu«, pričetnikn telo2ivl mrtvec«. Izven. Ponedeljek, 26.: »Romeo ta Julija«. D. Ljubljanska opera Sobota, 24. zaprto. Nedelja, 25.: cčardaška kneginja*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Mariborsko sledallšče Sobota, 24: . B. KupooL Nedelja, 25.: ob 8. popoldne: 8. zvežer: 2ivi mrtvec«. Delo je spisano po resničnem dogodku in obravnava tragično nsodo Feodorja Vasiljevida (Fedje). ki •e je prostovoljno umaknil ženi Lizi, ker jo ljubi in spozna, da je ni vr©den. Z domnevnim samomorom doseže, da se njegova žena ne poroči z resnim, poštenim uradnikom Kareninom, dokler ne izve za dejansko stanje tudi sodišče, kateremu pa se zdaj Fedja umakne ■ tem, da si resnično konča življe- nje Prava ruska duSevnost, pretresljiva sila dejanja, neskončno razumevanje, odpuščanje in usmiljenje tvorijo glavno vrednost tega velikega umetniškega dela. Naslovno vl>go Fedje bo igral g Rogoz, režijo pa ima gosp. ravnatelj Golia. V 2. sliki bo nastopal redno ruski pevski zbor § kitarami. Nedelja t ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo dne 25. t. m. igra ljubljanska drama popoldne ob 15. uri velezabav-nega »Dobrega vojaka Švejka« z g. Cesarjem v glavni in naslovni vlogi. Predstava je ljudska in veljajo znižane dramske cene. Zvečer ob 20. pa je prva repriza Tolstojeve drame >2ivi mrtvec«. V operi Je isti dan popoldne ob 15. uri »čardaSka kne>ginja< pri običajni zasedbi po znižanih opernih cenah. Slovanski teden v ljubljanski operi prične v petek, dne 30. t. m. s slavnostno predstavo na predvečer narodnega praznika. Vprizorila se bode Risto Sa-nnova opera »Lepa Vida«, katero moramo prištevati med najboljša dela tega plodovitega našega opernega komponista. Za tem se bodo ▼ teku slovanskega tedna vprizorila še sledeča delo: Slavko Osterc: Iz komične opere, Ivan pl. Zaje: »Nikola Šubic Zrinjski«, dalje kot ljudska predstava na dan narodnega praznika Smetanova »Prodana nevesta«, nato Smetanov »Dalibor«. Rimski Korzakov: Boris Godunov, Prokofjev: Zaljubljeni ▼ tri oranže, Stravinsky: Oedipus rez in Nedbal: Poljska kri. Opozarjamo na ugodnost popusta pri gledaliških vstopnicah. Ta popust dobi, kdor kupi pri gledališki blagajni blok s petimi kuponi za znesek 10 Din. Na podlagi vsakega kupona dobi pri poljubni predstavi 30% popusta od dnevnih oen. Bloki so v preprodaji od ormpl'ka dfilie. Nedelja ▼ mariborskem gledališča. V nedeljo, 25 t m se uprizori popoldne zelo efektna drama «Oblaki», ki je dosegla pri zadnjih dveh uprizoritvah zelo lep uapeh. Fredstava, ki nudi užitek odraslim, kot mlar dini, traje le dve uri in jo priporočamo tudi okoličanom. — Zvečer ob 8. se ponovi vele-zabavna burka <0n in njegova sestra*, ki vzbuja salve smeha. Spored Simfoničnega koncerta, ki se vrSi danes ▼ soboto zvečer ob 20. uri v veliki dvorani hotela Uniona: Smetana: Vi-šegrad in Iz Čeških logov in gajev, simfonični sliki za veliki orkester. Zdenko Fi-bich: Pod večer, simfonična slika za veliki orkester. Antonin Dvorak: štiri legende in Slovanska rapsodija za veliki orkester. Orkester nastopi pod vodstvom svojega dirigenta ing. Otokarja Kozela v impozantnem številu 66 članov. Akademska Filharmonija je idealno umetniSko udruženje ki uživa v Pragi velik sloves in Je pri vsakem svojem javnem nastopu deležno splošnega priznanja. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, saj j« v Ljubljani le redkokdaj prilika slišati simfonični orkester v močni častni zasedbi. Člani orkestra so sami akademiki, ki se z največjo ljubeznijo pečajo s glasbo ui ves svoj prosti čas posvečajo študiju simfonične muzike. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Pevski »bor Moravskih učiteljev r Ljubljani. Na praznik 8. decembra koncertira v Ljubljani pevski zbor Moravskih učiteljev pod vodstvom slavnega svojega dirigenta prof. Ferd. Vacha. Moravski učitelji so najboljši svetovni pevski zbor in Glasbena Matica je prepričana, da je našemu koncertnemu občinstvu le ustregla, ako mu nudi v letošnji se®oni koncert Moravskih učiteljev. Program in podrobnosti objavimo tekom prihodnjega tedna._ Smrt Hermanna Sudermanna ni prišla čisto nepričakovano. Pred šestimi tedni ga je na njegovem imenju v Blanken-seeu zadela možganska kap. Prepeljali 90 ga najprej v sanatorij v Fiirstenberg, od tam pa v Berlin. V zadnjih dneh je dobil še pljučnico. Podlegel ji je v starosti 71 let. Sudermann je bil pisec evropskega slovesa. Okrog 1. 1890. je prekoračil meje svoje domovine. Popularnost mu j® pridobila zlasti drama ljanski 8vcr" zopet otvorjena! or magne so naše izložbe. Najfinejše svile, baržun vseh barv in kvalitete, dunajski io pariški modeli za ples. Vedno novi plašči, vse to vzbuja splošno pozornost, neglede na cene, ki so konkurenčne. P. MAGDIČ, LJUBLJANA • Smrt uglednega Ljubljančana. V Maj-šperku pri Ptuju je v svojem vinogradu umrl inž Pavel Kastner. Pokojnik Je bil Ljubljančan iz znane Kastner jeve rodbine. Tehniko je študiral v Gradcu, po končanih študijah" pa Je prepotoval Indijo, Japonsko. Kitajsko in avstralske otoke se končno nastanil v Novi Gvineji, kjer Je bil nemški uradnik. Po vojni se je vrnil v domovino in živel skromno v svojem vinogradu pri Maj-šperku. Bil je šele nekaj čez 50 let star Marsikateri Ljubljančan se ga bo še spominjal. * Spominska plošča dr. Franfl Račkemu. Društvo »Brača hrvatskega zmaja« je sklenilo, da postavi dr. Franji Račkemu ob priliki stoletnice njegovega ™ijstva spominsko ploščo v Zagrebu m, Saptolu štev. 13. kjer je pokojnik izdihnil svojo veliko dušo. Spominska plošča, ki Jo Je izdelal prof Rudolf Valdec, bo na slavnosten način odkrita jutri, na rojstni dan slovitega učenjaka. • Odličen Poljak v Jugoslaviji. Na potovanju v Dalmacijo je predvčerajšnjim prispel v Zagreb g. dr. Marijan Zdziechowski. prorektor vseučilišča v Wilnu. odličen prijatelj Jugoslovenov. Kakor znano, Je bil prof. Zdziechowski predlagan za predsednika poljske republike, a Je to čast zaradi bolehnosti odklonil. ♦ Dvojni tir na progi Zagreb-Zldanl most. Kakor poročajo lz Zagreba, se početkom prihodnjega meseca prične z gradbo drugega tira na doslej enotirni železniški progi Zagreb - Zidani most. Projektirano je tudi znatno povečanje zagrebškega kolodvora za tovorni promet. • Sprememba radlo-programa. Mesto objavljenega programa bo danes zvečer ob 18.30 dr. Jantarjevo predavanje o problemu tuberkuloze v del. zavarovanju, ob 19.30 pa predavanje o psihoanalizi. * Priprave za prihod ameriških turistov. Ataše našega poslaništva v Washingtonu g. Smith se je v zadnjem času mudil v Dalmaciji in Bosni, kjer je konferiral tudi z zastopniki »Putnika«. Njegovo potovanje je v zvezi s pripravami za turistične izlete Američanov v naše kraje. Gospod Smith je že dovršil več programov za prihod Američanov na našo rivijero. * Nove letalske proge v naši državi. Oblastni odbor zagrebške oblasti je sklenil, da bo uredil v bližnji bodočnosti lastno zračno prometno službo. Ze prihodnjo po-irlad se bo otvorila zračna proga Zagreb« Split ter Zagreb-DunaJ. Proga Zagreb-Du. naj se bo priključila mreži evropskega prometa. V kratkem se bo podala posebna komisija v Nemčijo, da nakupi pri Juraker-sevito tovarnah potrebne aparate. * Poziv vfem lesnim trgovcem v območju sreskega poglavarstva t Gornjem gradu. Glede na številne pritožbe lz vrst legitimnih trgovcev z lesom proti šušmarjem, ki se v zadnjem času prav pogosto pojavljajo v kvar redne in realne lesne trgovine v območju gorojegrajskega sreza. Je potreba proti tem elementom nastopiti z vsemi razpoložljivi sredstvi in .Mm onemogočiti ne. opravičeno delovanje na področju lesne trgovine. Radi tega želi načelstvo Sreskeea gremija trgovcev v Celju nai se na uradni dan gremija, ki se bo vršil 26. t. m od 11. do 13. ure v Gornjem gradu v gostilni F. Veršnik in popoldne od 14—16. v Mozirju v gostilni »Pri Pošti«, zglasijo vsi lesni tr- Priznano izborna vina in Izvrstna domača in primorska kuhinja. Postrežba s rogo točna l Cene izredno nizke I govci, da »e ustvarijo o načinu pobijanja šušmarstva potrebne mere. V interesu prizadetih bo, da se zanesljivo odzovejo pričujočemu vabilu. — Načelstvo. • Razpisana sodna služba. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano mesto jet-niškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije. Prošnje je treba vložiti do 20. decembra. • Velik lov v Fruškl gori. Na svojem posestvu v Fruški gori je priredil grof Odescalchi velik lov, katerega se Je razen 160 gonjačev udeležilo veliko število gostov. V dveh dneh Je padlo 254 zajcev, 150 Jerebic in 13 divjih prašičev. • Obravnava proti Punlšl Račlču. Po ve-vesteh lz Beograda je ves obtožni materijal proti atentatorju Punišu Račiču že zbran in bo preiskava zaključena, čim prispe iz Zagreba poročilo o zadostnem legitimiranju nekega sotožitelja Zatrjujejo, da Je za to obravnavo angažiranih okoli 200 odvetnikov Zaslišanih bo nad 200 prič Odprto je šs vprašanje, kje naj bi se vršila ta monstre-obravnava, ker nimajo r Beogradu dvorane ki bi nudila dovolj prostora za vse priče in odvetnike. Pojavlja se med drugim tudi ta zamisel, naj bi se obravnava vršila pod milim nebom, kar pa Je v zimskem času sko-ra' nemogoče V carstvu večnega ledu Poučni vele/film s predavanjem o težavah arktičnih ekspedicij, o živalstva io življenju v polarnih krajih — Beli medvedi, tjulenji Itd. Danes ob 14.30 in Jutri ob 11. vi ▼ Elitnem kinu Matica. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV * Avtomobilska nesreča zahtevala Človeško žrtev. Lastnik sejmskega vrtiljaka Tvan Ban se je v sredo zvečer vračal s krojačem Stjepanom Mežnaričem s sejma domov v Varaždin Na Varafdinskem bregu Je nenadoma odpovedala zavora na njegovem tovornem avtomobilu. Avto se je močno nagnil. Mežnarič Je takoj skočil z avtomobila in ostal nepoškodovan. Ban pa ie prišel pod kolesa Hudo ranjenega so ga prepeljali v vaTaždinsko bolnico, kjer je ponoči podlegel poškodbam. ♦ Samomor učiteljice v Vukovara. V Vu-kovam se je v sredo zvečer obesila v svojem stanovanju 601etna učiteljica na tamkajšnji židovski osnovni šoli Karolina Sin-ger. Ko so k> našli, Je bila že mrtva. Motiv samomora ni znan. ♦ Visoka starost. V selu Zabalj v Baški Je pretekli ponedeljek nenadoma izdihnila Rozalija Haršany v visoki starosti 99 let. Pokojnica, vdova vaškega pastirja, je bila mati trinajstero otrok, izmed katerih živi samo še 601etna hči Mara. • Nevaren vlomilec pod ključem. Reška polidja Je predvčerajšnjim Izročila varstvenemu oblastvu na Sušaku JurJa Bre-škoviča, rodom z otoka Hvara. ki Je izvršil številne vlome, večinoma na Sušaku ln Splitu po parobrodih. * Pri upadlem, rjavoslvem obrazu, utrujenih očeh, slabostih, potrtosti, hudih sanjah želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ali kadar človek živi v mislih, da Je bolan, se priporoča, da nekaj dni zapored popijejo na tešče kupico prirodne grenčlce »Franz-Josef«. V zdravniški praksi zatorej oredvsem uporabliaio vodo »Franz-Josef«. ker na lahko odstrar>irfe vzroke mnosfh bolezenskih pojavov. Dobi se v vseh lekarnah, droeeriiah in špecerijskih trgovinah. • Obleke kemično čisti, barva, pllslra In ffka tovarna .los. Relch. RABITE TUNGSRAM Hapiieve elektronke Jubilejna telovadna akademija LJUBLJANSKEGA SOKOLA, Narodni dom, — v soboto 24. XI. 1928. --Vhod l Bleiweisove ceste.-- so pot, po kateri pridejo v telo nevarne klice. V gostilni Vas obvaruje nevarnih klic, ki povzročajo nahod, influenco in druge nevarne nalezljive bolezni okusne mA£Ql-M Iz Ljubljane Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejšeJ o— Sprejem praške Akad. filharmonije na kolodvoru. Pra^Ski filharmoniki bodo dospeli danes popoldne ob tri četrt na 14. (2.) v Ljubljano. Na kolodvoru Jih sprejmo zastopniki »Glasbene Matice«, »Jugoslov.-češko-slovaške lige«, Cestooslov. obce«, lfubl-Ijanski akademiki in razne druge korpora-cije. Vabimo ljubljansko občinstvo brez razlike strank, da se udeleži sprejema, predvsem pa koncerta. Filharmoniki so imeli na svoji turneji povsod polne koncertne dvorane. Nadejamo se, da se bo postavila kakor Je treba tudi Ljubljana. u— Akademikom. Danes ob 13.52 prispe z zagrebškim potniškim vlakom ▼ Ljubljano 60 članov praške akademske Filharmonije. Zvečer priredijo gostje v Unionu koncert. Prispevajte, da bo bivanje praških akademikov med nami čim udobnejše! Naj dokaže ljubljanska akademska omladina svoie gostoljubje svoje slovansko srce in čustvovanje! Pridite v čim večjem številu na kolodvor k sprejemu! Poživite reklamo za nocojšnji koncert! — Svet slušateljev ljubljanske univerze. u— Turneja Glasbene Matice na Poljsko. Pod okriljem Zveze kulturnih društev bo predaval v ponedeljek v mali kazinski dvorani v I. nadstropju točno ob 20 g ravnatelj Karol Mahkota o turneji Glasbene Matice na Poljsko. Zanimivo predavanje bodo spremljale številne lepe skioptične slike. Vablieno !e občinstvo, zlasti pa članstvo vseh naših pevskih društev k najobilnejši udeležbi Brez vstopnine. u— Predavanja v društvu »Soča«. V društvu »Soča« bo predaval danes v soboto 24. t. m. v salonu »Pri levu*, g. Josip Bačič o vtisih s potovanja po Južni Srbiji hi Črni gori (nadaljevanje in konec) Kakor »mo se preteklo soboto prepričali. Je bjl prvi dei tega predavanja zelo zanimiv Zato želimo, da se udeležite tudi tega predavanja vsi. ki ste bili pri prvem ter privedete s seboj še druge člane in prijatelje. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost. n_ Opozarjamo na nocojšnji Simfonični koncert, ki se bo vršil ob 20. v Unionu in za katerega se dobe vstopnice vseh vTSt tekom dneva v Matični knjigarni, od 7. trre dalje pa v Unionu. u— Navodila za trezmostno manifestacijo jutri ob 10. dopoldne. Vsa ceni. ravnateljstva ljubljanskih šol, ki so prejela te dni za manifestacijo vabila, ponovno vljudno prosimo naj poskrbe za čim večjo udeležbo učencev. Obenem prosimo p. n. ravnateljstva, naj določijo enega izmed učitelistva. ki bi učence oz. učenke pripeljal na zbirališče pred Mestnim domom. Isto velja tudi za društva. Posamezni zavodi naj se zbero okoli svoje napisne tablice, ki }o bo držal na zbirališču eden rediteljev P. n. ljubljansko občinstvo prosimo naj s svojim posetom pokažejo da so z mladino v boju proti alkoholu. Vstop k zborovanju prost. a— Življenje ▼ polarnih krajih. Veliko Je zanimanje za arktične kraje osobito z ozirom na Zadnje ekspedicije na severni tečaj. Mnogo se je pisalo o težavah, s katerimi so se imele boriti Nobilova in nato vse reševalne ekspedicije, mnogo se še dandanes govori in predava o trpljenju, kateremu so izpostavljeni drzni raziskovalci večnih ledenih planot. Zanimanje za te pokrajine J? tedaj dandanes izredno živo, zato je postavila ZKD na svoj spored izredno lep in zanimiv fikn, ki nas seznanja potom originalnih posnetkov z deželo polarnega solnca. O tej temi bo predaval v kinu Matica v soboto ob 14.30 in nedeljo ob 11. dopoldne gospod Kunaver ob spremljeva-nju lepega filma, ki Je delo kulturnega oddelka berlinske Ufe. Nato izredno zanimivo in poučno predavanje vabimo slehernega, prav posebno pa dijaško in šolsko mladino. ii— Zanimivo športno prireditev bomo imeli 1. decembra v Ljubljani. Akad. športni klub Primorje bo priredilo na ta dan pod pokroviteljstvom g. velikega župana dva propagandna teka Po Ljubljani. Prva proga bo šla po ulicah mestnega centra, druga, daljša, pa bo vodila preko Gradu. Teka se lahko udeleži vsak ne glede na to. aH Je član kakega športnega kluba aH ne. Tekmovali bodo tudi vojaki. Tek se bo ponavljal vsako leto 1. decembra. Podrobnejši razpis objavimo jutri. u— Rezervnim oficirjem, Id so dobili poziv, da naj predlože sliko v uniformi, pa še nimajo uniforme, se v njihovem lastnem ln* teresu svetuje, naj ugode temu pozivu tako, da si za ta slučaj izposodijo bluze od svo. Jih tovarišev, ki so že prejeli uniform«. — Pododbor Ljubljana. u— Za društvo slepih. Ljubljanski odvetnik dr. Fran Kandare ie našemu uredništvu izročil znesek 100 Din iz neke po-ravnave v prid Društvu slepih v Ljubljani. Zi:esek je društvu na razpolago v naši dnevni redakciji. u— Iz mestnega središča TM. Danes ob 16. se bo vršila pevska vaja v Akad kolegiju, zatem pa tečaj iz alkoholnega vprašanja. Prosim točnosti! — Tajnik I. u_ Československš obec. Loutkov6 pfed-s ta v eni »Kuba Všeckosned« v nedeH dne 25. Hstopadu o 16. hodine v sokolovne na Taboru. V učast prosi, Kašparek. 2153 u— Sokol I. vabi svoje članstvo, da naj v čim večjem številu poseti jubilejno akademijo Ljubljanskega Sokola. Zdravol — Odbor. u— Plesna vaja SK Svobode Jutri v nedeljo ob 20. uri v zeleni dvorani Uniona. 2152 o— Plesna vaja jutri popoldne r hotelu Bellevue. 2155 u— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 poneverba kolesa. 1 izgred v kavarni, 2 predstopka prekoračenja policijske ure, 1 izsleditev bivališča, 2 prestopka obrtnega Teda 2 prestopka predpisov o zapiranju trgovin, 1 prestopek avtomobilskih predpisov ter 3 prestopki cestno-poHciJske-ga reda Prijavljen je bi! dalje 1 napad na vlak v Šiški in 1 oviranje premikanja. V zapor so vtaknili ponoči neko Marijo S., ki je v pijanosti razgrajal po ulicah ln se je Kino »DVOR«. Tel. 2730 Popolnoma novo I Prvič t Ljubliani' Harry Liedtke Maria Paudler Hans Junkermann v najnovejšem velefilmu JrflioanrjEtffl ljubico' Danes ob 4., četrt na 7. po« 8. in 9. skrajno nedostojno vedla nekega berača, nekega predmestnega pijančka ter Bosanca M. zaradi nevarne grožnje. u— Poneverba kolesa. Natakar Alojzij Ocepek Je pred petimi tedni posodil svojemu znancu Milanu P. svoje kolo. ki ga pa doslej še ni dobil nazaj. Stvar se mu Je zdela nekam čudna, toda pomagati si ni vedel, ker mu P. ni več prišel na tzpregled. Včeraj popoldne pa Je Ocepek nenadoma opazil svoje kolo v Linhartovi ulici pri mi-zarhi Ivanu C. Ko ga je pobaral, kako pride do kolesa, mu Je C povedal, da Je kolo kupil. in sicer od Milana P., ki mu je že pre) dolgoval 350 Din, za 400 Din. Ocepek je sedaj prijavil stvar policiji, ki bo razčistila malo aierico. •mo lin za Čepice, kravate perilo, robce, rogavice, pri fi. presker, »a Sv. Petra cesti ser na pol zastonj! u— Naplavljen telesni plod. Pred par dnevi Je naplavila Ljubljanica pri Dobrunjah 6 do 7 mesečni embrijo. Orožniška postaja v štepanjl vasi Je takoj uvedla zasledovanje neznane matere. u— Tatvine žic. Na novi stavbi Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti so neznani tatovi iztrgali pred par dnevi več žic iz tkz. BergTtTonvlh cevi. Neznani uzmovi-či so nadalje odnesli tudi več signalnih ploščic In žarnic. Odnesli so tudi zvitek izolirane žice. tako da znaša škoda 300 Din. Preiskava je doslej ostala brez pozitivnega rezultata. 0 1 ČO Hotel ,RoyflLk mm Kralja Petra 70 Tel 55-27 Hotel I. reda z najmodernejšim komtortom. Cene sob od Din 50*— naprej. u— Delo zlobnih ponočnjakov. Šišenski ponočnjaki so se v pozni nočni uri spravili nad vrata Krekove gospodinjske šole in jih podrli. To pa Jim še ni zadostovalo, marveč so se spravili še nad cementni nagrobni okvir na dvorišču kamnoseka Ivana Zakot-nika in ga pokvarili. Ponočnjaki so napravili s tem za 450 Din škode. u— Dr. Derč odhaja na študijsko potovanje in se bo vrnil dne 9. decembra 1928. 2154 u— Klobuke popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj. Ljubljana Stari trg 14. 26? Iz Maribora a— Slava mariborskega pešpolka. Včeraj le mariborski 45. pešpolk imel svok> slavo v spomin na dogodke dne 23. novembra 1. 1918., ko Je naše vojaštvo osvobodilo Maribor pod poveljstvom generala Maistra. Vršila se Je v vojašnici kralja Aleksandra v Melju in so Ji prisostvovali odlični predstavniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Slavnostno službo božk> so Imeli katoliški, pravoslavni in mohamedanski svečenik. Po tej je nagovori! vojaštvo v lepem govoru poveljnik čedomir Stanoilovič. Za goste se je zahvalil škof dr. Karlin. Popoldne Je vojaštvo priredilo lahkoatletične tekme. a— Sestanek Jč Lige se bo vršil v ponedeljek 28. t. m. ob 18. v Grajski kleti. Udeležil se ga bo tudi češkoslovaški konru] Is Ljubljane dr. Resi. Ob 20. bo g. konzul predaval o borbi Cehoslovakov za osvoboditev Vsi člani naj se sestanka gotovo udeleže! a_Sprememba sporeda za prihod praških akademikov. Spored za sprejem akademikov iz Prage se spremeni v toliko, da se bo ta vršil 27. t. m. že opoldne, ko dospejo gostje z osebnim vlakom ob 11.52 lz Ljubljane v Maribor. Člani vseh pevskih glasbenih in akademskih društev se opozarjajo na to spremembo in pozivajo, nai se udeleže v čim večjem številu sprejema in skrbe zlasti, da bo obisk koncerta čim Častneiši. a— Samomorilni poizkus. Včeraj se Je ho-te! posloviti od svojega življenja 55 letni železničar Ivan J. Ob 23. se Je vrnil domov in ko Je žena legla v posteljo. Je šel v kuhinjo ter se obesil. Žena ga Je še pravočasno snela * vrvi in poklicala rešilno postajo, ki Ja samomorilca odpeljala v bolnico. Iz Celja Smrtna kosa. V Gosposki ulici 9. je umrla 20. t. nt. žena poštnega poduradnika v pok. Ana Deleja, stara 77 let. V tukajšnji javni bolnici so umrli: 21. t. m. Marija Vo-denik, 601etna prevžitkarica iz Podkraja pri Radečah; 22. t. m. Josip Rabzelj, 6?-letni sluga celjskega upravnega sodišča, stanmjoč na Dečkovem trgu 3. Pokojnik je bil v Celju splošno znana to priljubljena oseba. V četrtek popoldne Je še žagal na dvorišču upravnega sodišča, kjer pa mu Je nenadoma postalo slabo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa Je kmaiu nato umrl Včeraj sta umrla v bolnici: 65-letna za-sebnica Marija Kastelic. mati monterfla celjske mestne elektrarne, stanujoča v Sp. Hudinjj. in Jože Zabukošek 451etni posestnik iz Senovice N v m p.! e— Nočna fkarniška služba. 24. t m. Ima nočno lekarniško službo lekarna pri »Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. — Tedensko službo Gasilnega društva v Celju bo vršil od 25. t m, do L decembra tretji vod pod poveljstvom g. Edmunda Pandeka e— Surov napad na cesti. Ko se Je pred dnev^ vračal okrog pol 20. 31-letnd oženjem slaščičarski pomočnik Albin Kunstič po Gosposki ulici proti svod emu domu, ga je nenadoma brez vsakega povoda napadel 20letni mesarski pomočnik S. in ga s svojimi močnimi rokami podrl na tla. Kun-stiču se le posrečilo, da s« je kmalu nato dvignil pokonci, toda že v naslednjem trenutku ga je S. ponovno vrgel na tla in ga nato divje obdelaval s čevlji. Vrh tega je še izpulil Kunstiču z glave celo pest las in ga tudi parkrat udaril s pestjo preko ust, tako da je Kunstič močno krvavel iz čeljusti Kunstič si napada ne more razlagati, ker je šel popolnoma mirno iz trgovine Montl proti domu. KeT Je S. začasno odsoten te mesta, ga policija o motivu njegovega napada doslej še ni mogla za-slišati. Iz Kranja r— Smrt mladega Sokoltča. Včeraj so pokopali na ljubljanskem pokopališču nara« ščajnika kranjskega Sokola učenca 5, raz» reda mestne ljudske šole Darota Novaka Fantek je bil izredno agilen narašeajnik. Na njegovi zadnji poti so ga spremile de» putacije sošolcev. Pomladka Rdečega kri« ža in Sokola z zastavo ter učitelja gg. Le« paher in Stanko Završnik. r— Gostovanje Kamnlčanov v Natod nem domu Pretekli četrtek je priredil di« letantski ansambl kamniške Narodne Či» talnice že drugo gostovanje v Narodnem domu. Tudi ta nastop gostov je ostavil naj« boljši vtis Priznati je treba, da imajo Kam« ničani izvrstno igralsko družino, ki pola« ga mnogo pažnje na izšolanost. Videti je, da so se mnogo naučili od prof Šesta (ma« ska, mimika). Predvajali so «Stilmondske* ga župana*. Vso pohvalo zasluži R. Kos, ki je naravnost briljiral Pohvalno je ome» niti tudi gdč. Čižmekovo (županova hči Bela), I. Goloba (poročnik Hilmer) in Go» loba (vrtnar Klavs). Le škoda, da ni bila dvorana tako zasedena, kot bi gostje za* služili! r— Gradbeni stroški Zdravstvenega do* ma. Akcija za gradnjo prepotrebnega Zdravstvenega doma dobro uspeva. Na se* Stanku interesiranih činiteljev se je dolo» čil aproksimativen proračun stroškov, ki bodo znašali okrog pol milijona dinarjev. H kritju bo prispevalo ministrstvo za na« rodno zdravje po Državnem higijenskem zavodu 300.000 Din, mestna občina je sta« vila v proračun za 1. 1929 30 000 Din, okrog 70000 Din pa ima že naloženega v Mest« ni hranilnici v ta namen. Večji znesek bo prispevalo tudi zdravstveno okrožje, ostali primanjkljaj bodo deloma krile tudi tukaj« šnje industrije Pričakovati je, da bodo pri' čeli 7, gradnjo Zdravstvenega doma, ki bo »tal na Pungratu, že prihodnje leto. I f »«v I? ! rzica 3— Dela na stolpa »v. Andreja se bližajo k koacu. Tesarji postavljajo ostrešje, nakar pridejo aa vrsto krovci, ki bodo svcuje delo hitro končali, ker ni veliko kritja. Pri tej priliki bi radi zvedeli, kara je prišla pločevina s stare strehe, ki je bila še popolnoma dobra in porabiti a. S popravljenim zvonikom bo pogled na mest-ai trg mnogo pridobil. č— Pod posteljo zaloten nepridiprav. Ko s« Je v petek zvečer odpravljala gostilničarka pri Sušniku spat, je pogledala kot navadno tudi pod posteljo. Na svoje začudenje je zagledala tam moškega, ki Je 'epo ležal pod posteljo in gotovo ne s poštenim namenom. Na pomoč poklicani varuhi lavne varnosti so si čudnega go-JSta malo natančneje ogledali in ugotovila, da jim je padel v roke ie dolgo iskani potepuh. Oddali so ga v kranjske zapore. č— Jesen na Kofcah. Zadnje dni Je bik) v Tržiču prav megleno io neprijetno vreme. Gosta megla se ves dan ni hotela dvigniti in človek bi mislil, da jo je bogve kako na debelo, ta vendar se Je družba osokolila in pohitela na Kofce. Komaj je pogledala gori nad Kamnik, že je dosegla najlepši solnčni dam. Še ob petih lahko sedite pred domom na solncu io občudujete Kamniške planine v njihovem čaru in nedosegljivi lepoti Jesenskih barv Planinci, ne bodite Kaspatii io pohitite tudi v meglenih dneh v hribe, kjer ni megle I Večer le na Koicah prav zabaven. Po radiju lahko poslušate predavanja in godbo jz najbolj oddaljenih krajev. č— Sestanek za proslavo desetletnice uje-drnjernja se je vršil na povabilo županstva v torek v mestni posvetovalnici. Kakor čujemo, bodo napredna društva odklonila sodelovanje pri skupni proslavi, in to radi tega, ker so klerikalna društva odklonila skupno vidovdansko proslavo. Tako vidimo, d« so zastrupljene raz mere prav do korenin 6— Naredbo o odpiranju ki zapiranju trgovin izvršujejo pri nas s precejšnjo strogostjo. Tr-pwd se pa tudi sami radi ravnajo po naredbi, ker jim ta omogočuje pošten počitek. Iz Novega mesta n— Zadnje letošnje porotno zasedanje Eri okrožnem sodišču v Novem mestu se o pričelo 26 t m. Zagovarjati se bodo morali: 26. t. m pod predsedstvom pred« sednika okrožnega sodišča dr. Polenška Ana Kos. posestnica v češenjcah, zaradi požiga; 27. t. m. pod predsedstvom de» želnosodnega svetnika Kudra Franc Pesti, mesar v Stari Cerkvi, zaradi požiga; 28. tega meseca pod predsedstvom deželno sodnega svetnika Luznarja Leopold Lov« Sin, posestnik v Sajevcu, zaradi težke telesne poškodbe; 29. t. m. pod predsedstvom deželnosodnega svetnika dr. Romiha Ja« nez Pegan, užitka* v Hrastju, zaradi uboja. n— Shod SLS v Novem mestu se je vr» šil 21 t. m. v Rokodelskem domu. Dostop 90 Imeli samo oni, ki so prejeli vabila. Javnega, vsem pristopnega shoda »e klerikalci v naprednem Novem mestu ne upajo prirediti, ker se boje, da bi čuli res« nioo. Iz Litije I— h gledališkega življenja. »Gospa z morja«, ki so jo minulo nedeljo vprizorili na šmanskem Sokolskem odru ob obilni udeležbi občinstva, Je prav lepo uspela. Sokoisko gledališč« v Litiji bo vprizorilo v nedeljo Jalnovo »Srenjo«. i— Huda nezgoda mladega mizarja. Pri Kunst-lerjevih na Trtici Je tki »freserica« odrezala mizarju Josipu Babniku en prst na desni roki, dva druga pa mo močno poškodovala. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Ukmar, nakar se )e odpeljal v nad aH no zdravljenje v ljubljansko splošno bolnico J— Tajništvo litijske podružnice SPD naznanja sportmikom-planincern, da so pri nJem na razpolago seznami io ceniki vseh potrebščin zimskega športa. I? t— Trboveljska podružnica SPD je mi« nulo nedeljo markirala pot na Sv. Planino mimo Cestnika in skozi Planinsko vas. Po potrebi so se pribile orijentacijske tabli« ce. Ker se je že pri povratku ugotovilo, da so neznani zlikovci zbirali več marka« cij, prosimo vse planince, naj pazijo na naše naprave in nam morebitnega poško-dovalca javijo Po odredbah velikega žu« pana ga zadene zaslužena kazen. — Oni člani, ki si še nameravajo nabaviti za to zimo nove smuči, naj se pismeno prijavijo podružnici vsaj do 29 t. m. Smuči bo na« ročila podružnica skupno Približna cena za paT z vso pripremo 340 Din. Poneverbe OsjJeSka policija je aretirala finančnesa pripravnika zaradi poneverbe 340.000 Din dTžavne?a denarja. Aretacija se ie izvršila na prijavo inšpektorja, ki je nenadoma prispel lz Beograda v Osijek ln ugotovil primanjkljaj 250.000 Din v knjigah ter razne druge nekorektnosti Uradniku ie bilo poverjeno manipuliranje s koJekj in drugimi vrednotami v skupni vrednosti okrog 22 millionov Din. Mladi uradnik se ie sproti posluževal denarja Iz blagajne dokler primanjkljaji niso narasti' na visoko vsoto. Vodil le veselo življenje in posebno po kavarnah rad popival spe-cijalna vina Po aretaciji so na niegovem stanovanju našli 6000 Din gotovine Preiskava se nadaliuje. Senzacijonateo afero Imajo tudi v šumskl upravn v Prizrenu Blaeainik Djeladin le izvršil razne poneverbe ln skušal pobegniti v Albanijo Na poti pa ga ie nrestregla orožniška patrulja, ki ca ie odgnala naizaj v Prizren Z velikim zanimanjem se pričakuje potek preiskave, ker le mož Igral tudi v političnem Življenju zelo vidno vlogo. Šport Službene objave JHS (lz seje u. o. 22. novembra.) Redna glavna skupščina se vrši danes v damskem salonu kavarne Emona ob 20 uri. LHPu se potrjuje prejem saveznega davka v znesku 50 Din. Na osnovi paragrafa 33, točka 8, savez* nih pravil se suspendira z dnem 22. novembrom uprava ZHPa zaradi nepokora* vanja saveznim odredbam, dalje zaradi podtikanja nečastnih dejanj u. o. saveza ter zaradi kršenja obstoječih pravil. Isto« časno se sklicuje izredna skupščina ZHPa na dan 15. decembra 1928. Lokal iin čas se objavi naknadno. Za vodstvo poslov do izredne glavne skupščine se imenuje v smisloi paragrafa 33. točka 8 Sav. pravil komisarijat, v katerega se določajo nasled« nji gg. Marjanovič, Tritsch. ga. Vidali in Kovačič. Imenovani se obvestijo s posebnimi dopisi o tem imenovanju, nakar ima* jo takoj prevzeti posle podsaveza Zaradi službene odsotnosti tajnika gospoda Volkarja se poveri z vodstvom tajniških poslov g. Oblak. Gg. Sketelj m Ke« restury, bivša odbornika JHSa. se napro* šata, da vrneta najkasneje do 28. novem« bra savezna pravila, katera sta prejela od u. o. Zapisnik o sodniškem izp;tu g Vla» dimira Štetiča se ne vzame na znanje, ker je pomanjkljiv ZHP se pozove, da ponov. no predloži ta zapisnik, ki pa ima biti iz» popoln j en. — Tajnik. Zanimive nogometne prireditve Jutri ob 13730 na Igrišču Ilirije. Dočim je prejšnja leta vladalo na žele« nem polju ob tem letnem času običajno že >opolno mrtvilo, smo letos tako srečni, da >omo mogli ponovno gledati nastop naših štirih najmočnejših klubov v prijateljski !>orbi za lično darilo, ki ga je razpisal LNP. V tej borbi nastopijo klubi Primorje, Ili« rija, Hermes in Svoboda, ki je, čeravno se nahaja še v I. b«raz>redu. edini resni na« sprotnik ostalim trem imenovanim klu« x>m. S svojimi zmagami v pokalnem tek« movanju nad opasnim Slovanom Ln agil« nvm Hermesom se je kvalificirala za fina« le, v katerem je bila Iliriji najopasnejši nasprotnik. To tekmovanje med imenovanimi klubi VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v TinbHani 23. novembra 1928. Višina barometra 308.8 m. Kraj Čas opazovanja Ljubljana Maribor Zagret) Beograd S«rajevo Skoplje Di brovnik Split 8. « C Barom. 1 emper. > • <0 oc 766 9 30 93 786 7 40 766 4 40 9S 767.9 30 80 i 769-8 100 90 '6 v6 90 55 Smer ve ra in brzina v m. in sek. mimo mirno S 1 ESE 3 o.irno NE 3 o C C 'O — <« I a J. O 10 10 10 4 1 3 Padavine Vr-ta megla megla mm oi f. ure 01 Solnce vzhaja ob 7.7, zahaja ob 16.25, lu»na vzhaja ob 14.32, zahaja ob 3.4. N ivišifl Temperatura danes v L|ubl|aoi 6.0, najnižja 1.6. Dunajska vremenska napoved za soboto: Slabo vreme oblačno in padavine. Na gorah snežni viharji; v prostih legah osvežujoči zapadni vetrovi, •e izvrši po pokalnem sistemu ter nasto- Rita v prvem kolu v nedeljo para Primorje lermes ter Ilirija»Svoboda. Zmagovalca v teh tekmah nastopita predvidevno ie pr> hodu jo nedeljo, v kolikor bo vreme ugodno. Ta tekmovanja bodo po vsej priliki mnogo zanimivejša od prvenstvenih, prvič ker nastopijo samo izbrana moštva, drugič ker bodo moštva pokazala tudi lepšo igro kot v prvenstvenem boju, kjer se gre edinole za točke in goldiferenco, ne pa za lepo igro. V teh tekmah pa smemo z vso upra* vičenostjo pričakovati res fair in tehnično na višku stoječo borbo. Govoriti o posameznih moštvih bi bilo skoro odveč, gotovo pa je, da bosta nale* tela i Primorje i Ilirija na protivnika, ki jima bosta povzročila mnogo preglavic ki katera ne bosta smela podcenjevati. Poka« zati bosta morala vse svoje vrline in vse svoje znanje, če hočeta priti v finale in s tem v boj za darilo ter bi tudi njun poraz prav za prav ne bil nikaka senzacija, če upoštevamo moč nasprotnih moštev. Kot omenjeno se vršita obe tekmi na igrišču Ilirije, in sicer nastopi prvi par, predvidevno PrimorjcHermes ob 13.30, drugi par pa ob 15. uri. Igra se ob vsakem vremenu. ■ Službene objave LNP. Prvo kolo je* senskega turnirja za darilo LNPa se bo vršilo 25. t. m na igrišču SK Ilirije v na« slednjem redu: ob 13.30 Ilirija : Svoboda, ob 15. Primorje : Hermes Vsaka tekma bo trajala 2 krat 40 minut, v primeru neodloČ« nega izida se bo žrebalo. Sicer se bo tek« movalo po pravilniku prvenstvenih tekem JNSa, veljavnem za tekme po cup«sistemu. Nastop službe ob 13., in sicer: za blagajno g. Kovač in SK Ilirija, za rediteljstvo g. Si* monič in po 3 starejši reditelji vsakega klu« ba za čas obeh tekem Biljeterje bo posta* vil LNP. (Iz seje posl. odbora 21 XI 1928.) Tajnik II. ŽSK Hermes. (Iz seje u. o. dne 22. XI.) Igr. Hinko Kosu se radi nediscipliniranosti izreče ukor. V odbor se kooptira g. Kranjc. Zimski treningi se bodo v slučaju, da se prijavi radostno število članov vršili v šol* ski telovadnici v Šiški. Poživljamo vse igralce da se javijo načelniku nog. sekci* je rad: dogovora glede razdelitve ur Tre« ninge bosta vodila gg. Jesih in Dolinar. Nadzorstvo ima g Sterle. — Tajnik Zimskosportna sekcija ŽSK Hermesa. Vabimo člane, ki goje in one, ki namera« vajo gojiti zimski šport, da se zglasijo pri poverjeniku g. Barhi, kjer dobijo potreb« na navodila in nasvete. V teku je tudi ak» cija za ceneno nabavo smučk in eventuel« ni tečaj za začetnike Apeliramo na ono članstvo, ki goji zimski šport le kot dru« žabno t, da radi solidarnosti in klubske di« scipline sodeluje v sekciji z onimi, ki go= jijo to panogo kot šport. Članom, ki bodo izven sekcije gojili smučanje, sankanje in drsanje ne bo sekcija dajala ugodnosti. Opozarjamo na sklep JZSS, na podlagi ka» terega bodo le organizirani člani deležni olajšav, ki jih ta daje. Neorganiziran zim« ski šport se v bodoče v naših vrstah ne bo toleriral. — Tajnik. Alotokolesarski klub tllirija». Povo« dom športne prireditve bratske kolesarske sekcije «Vrhnika», v nedeljo dne 25. t. m. se vrši skupni izlet na Vrhniko. Skupni odhod motociklistov in kolesarjev točno ob 12. uri. Zbirališče v klubskem lokalu re« stavracije «Novi Svet». Ostali člani se od« peljejo z vrhniškim avtobusom izpred ka« varne «Zvezda» ob 12.15. Zadnji avtobus odpelje z Vrhnike ob 20 uri, po potrebi tudi ob 22. uri. Ker je pričetek dirk že ob 13.30, se vabijo vsi člani, da se odločijo za točni skupni odhod. — Odbor. Postopanje proti nogometašem, ki nit so nastopili v Pragi Kazenski odbor JNSa je na svoji zadnji seji sklenil, da so za« grebški igrači Perška, Babič. Mihelčič, Pre» meri in Kornfeld, ki niso nastopili v Pra* gi, zakrivili kršitev § 32 k. p. ter jih je na podlagi § 32 k p. z uporabo § 9 k. p. kaz« noval z ukorom. Igrač Hockmann je bil oproščen vsake krivde. — Upravni odbor JNS je na svoji seii dne 20. t. m. po dalj« ši debati potrdil stališče kazenskega od* bora glede krivde imenovanih igračev, ni pa potrdil izrečene kazni, ker ie kazenski odbor vze' v obzir sicer vse olajševalne, ne pa oteževalne okolščine. Upravni od* bor se ne strinja s tem, da se je izrekla naimilejša kazen ukora ter bo na svoji prihodnji seji določil kazen za imenovane igrače. Izjava Ker so stavbmski delavci v Sloveniji brez vsake strokovne organizacije hi so delovni pogoji stavbinskih delavcev zelo slabi, smo si hoteH Strokovno organizacijo ustanoviti Zgodilo se nam le pa ravno tako ko* rudariem Vložili smo koncem julija pravila: začetkom oktobra pa smo dobili od velikega župana ljubljanske oblasti naznanite, da ministrstvo notranjih del naših pravil ni odobrilo. Kakor napram rudarskim delavcem, tako Je ministrstvo notranjih del tudi napram nam trikrat kršilo zakon, in sicer: 1. ker po preteku Štirih tednov od dn« vložitve pravil obiastvo ne more več prepovedati ustanovitve društva; 2. ker Je ministrstvo notranjih del kršilo 61-33. ustave, ki iamči pravico delavcev do organiziranja. da dosežeio boljše delovne pogoje: 3. ker Ima upravna oblast po čl. 15. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi pač pravico, da razpreti društvo, ki bi izpremenilo svoj v zakonu dovoljen namen, nima pa po imenovanem zakonu nobene pravice prepovedati ustanovitev kakega po zakonu dovoljenega društva Ker se tudi naših pravil ni odobrilo, češ da »bi titegnilo društvo služiti namenom, Cijih zasledovanje Je po zakonu prepovedano«, imamo enak slučaj kakor rudarji Položa.i stavbinsk.ih cHavcev Je izredno slab. Saj nam vremenske razmere dovolijo delati komaj 8 mesecev na leto Smo toraj sezonski delavci V teh 8 mesecfh M morali zaslužiti toliko. ko^W potrebujemo, da preživimo sebe in družino. Zaslužimo pa komaj toKko, da se slabo prež?viimo v času zaposlitve. Te r ^mere so nam narekovale misel, da si n«t"«rno organizacijo, po kateri smo »I hoteli življenski položaj z boljšati. Tega nam p? gospod minister notranjih del n« dovoli in zato. da bi nam onemogočil bofljše življenje, da bi omogočil nadaljnje izkoriščanje stavMnsklh delavcev. Je trikrat kršil zakon, on, Id M se moral prvi po zakonu ravnati. Stavtrtnski delavci »e čutijo radi takega postopanja s strani ministrstva notranjih del pod takim režimom popolnoma brezpravne in povsem brez za$5ite Izlavljajo pa, da Je odtok ministrstva notranjih del, s katerim se pravil stavbin-ske organizacije ne odobri, protizakonit in protiustaven. Zato Je za nas brezpredmeten in neveljaven V Ljubljani, 21. novembra 1928. IVAN ZVER, z&dair. Gospodarstvo Elektrowerte A. G. -Elektrarna Fala, d. d. Prejeli srno: Sklicujemo se na članek, H Je izšel pod sor-njim naslovom v »Jutru« od 14. t. m. m Vas prosimo, da objavite naslednja izvajanja, ker se je v navedenem članku t uporabo posameznik pravilnih številk razvila popolnoma napačna s lika o poslovnih razmerah Elektrarne FaJe, d. d. V prvi vrsti bi radi poudarili, da je trditev, da je Elektrarna Fa.la, d. d. v celoti inozemska družba, netočna. V družbi so polovično udeležene Justoslovenske banke pod vodstvom Prve hrvatske štediooioe in Je druga polovica delnic se nahaja v posesti druibe Elektrowerte, A. G., BaseJ. Kar se torej tiče bale ogromnih čistih dobičkov Elektrarne Faile, Vam to pojasnimo v naslednjem : Delniška glavnica znaš* 5,000.000 Din. Koncem leta 1927 je imela Elektrarna Fala, d. d. dolgove v znesku 28.323.289.69 Švicarskega franka, kar odgovarja v dinarjih glavnica okroglo 310,000.000 Din, tako da ima Elektrarna Fala obrestovati gLavnico okroglo 315,000.000 Dio. Brutto-dohodki v letai 1927 so znašali 26 milijonov 623 533.48 Din. Tem nasproti stoje ohratnj izdalnerra štaba in drugih uhanov. = Delniška družba pivovarna cUnlon* * Ljubljani bo imela v četrtek 6. decembra ob pol 17. XIX. redni občni zbor v pisarni pivovarne. Ob 17. istega dne pa se bo v istem lokalu vršil XXVI. redni občni zbor Delniške družbe združenih pivovarn Žalec in Laško. = Sanacija «Slavonije», d. d. za lesno Industrijo v Zagrebu. «a itd.); A Nogrnšek & Co., d. z o. z v Ljubljani (razpečnva Mazove računal ke. Jazzove družabne igre in Bulzove kipo-brane): Reicher & Turk, trgovina z lesom v Ljubljani. Asp Prišel fe v posteljo ko so ze petelini peli in ko se je zbudil, bolela ga je glava, slabo mu je biL 1—2 ir in tablete mu bodo olajšale težkoče. Zahtevajte pa vedno originalni samot ki se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znamki. Borze 23. novembra. Devizni promet na dauašnji ljubljanski borzi je bil izredno velik. Največ prometa je bilo v devizah na London (blizu 1.66 milijona dinarjev), potem na Berlin, Curih, Dunaj, Prago. Vse potrebe je pokrila Narodna banka, le malim potrebam po Trstu in New Yorku je zadostila privatna ponudba. London je neznatno popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču kot običajno mal promet Vojna škoda, ki se drži na svojem Divoju se je zaključevala za december pi 442 — 442.5. Od bančnih vrednot so zabeležile zaključke Union po 57.5, Praštediona po 920, Jugo po 89, od industrijskih pa Gutmann po 205, Slavonija 6.5 _ 7, Drava 470, Trbovlje 485. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22.85, Berlin 13.5475—13.5775 (13.5625), Bruselj 0 do 7 9114, Budimpešta 0—9.9265. Curih 1094.1 do 1097.1 (1095.6), Dunaj 7.985—8015 (8.00), London 275.63—276.43 (276.03), Newyork 56.81—57.01 (56.91), Pariz 0—222.40, Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 297.20—299 20 (298.20). Zagreb. Dunaj 7.985 — 8.015, Berlin 13.5475 — 18.5775, Budimpešta 9.9115 do 9.9415, Italija 297.15 — 299.15, London 275.64 - 276.43, Newyork 56 81 — 57.01, Praga 168.37 — 169.17. Curih 1094.1—1097.1. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2925, London 25.1875, Newyork 519.25, Milan 27 21, Praga 15.40, Dunaj 73, Budimpešta 90.58, Berlin 123-77 Bruselj 72.20, Amsterdam 208.50, Bukarešta 8.12, Sofija 8.755. Dunaj. Beograd 12.48 — 12.52, Berlin 169.2750 — 169.7750, Budimpešta 123.85 do 124.15 Bukarešta 4.2675 — 4.2875, London 34.44625 - 34.54625, Milan 37.2175 — 37.8175 Newyork 709.95 — 712.45, Pariz 27.7350 do 27.8350, Praga 21.0375—21.1175, Sofija 5-U25 do 5.1525, Varšava 79.59 — 79.87, Curih 136.74 _ 137.24; dinarji 12.4050 — 12.4650. EfektL LJubljana. Celjska posojilnica 158—0, Ljubljanska kreditna, zaključek 128, Praštediona 920—0, Kreditni 175—0, Vevče 110—0, Stavbna 56—0, Šešir 105—0, Ruše 260—280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 437.5 — 439 kasa 437 — 438, november 437.5 — 439 december 441.5 — 442, februar 449 — 451, investicijsko 85.5 — 86, agrarne 53.5 — 54. bančne vrednote: tJnion 57—58, Praštediona 920 — 925, Jugo 88.5 — 89 5, Kreditna 83 — 0. Etno 160 _ 0, Ljubljanska kreditna 127 _ 128. Zemaljska 139 — 140, Narodna C5-60 _ 7020, Srpska 152 — 153, Poi.o 17-5 — 18; industrijske vradnote: 3ut-mar.il 200 — 210, Slaveks 100 — 105 Slavonija 6 5 — 7. Danica 150 — t55, D-a^a 470 do 480 Isis 20 — 21 Vevče 114 — 0, Lu-bro»ačka 490 — BOO. Oceania 255 — 0, Trbovlje 4.^0 -- žečerana 465 — 4^0, Umtn 305 — S40 Slavonija, december 6.5 — 7- Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (23. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni 4 vagoni hrastovih hlodov. Notirajo med eru-gim: hrastovi hlodi I., II. 500 - 700. — Deželni pridelki: Tendenca nespreme-jena. Zaključena 2 vagona turščice. Tečaji nespremenjeni. Notirajo: pšenica: baška, nova, 80 kg, 2 % primesi, mlevska tarifa, slovenska postaja, plač. 90 dni, promptna 290 do 292.50; turščica: suha. zdrava, reše-tana, navadna tarifa, slovenska postaja, promptna, plač. 30 dni 365.50 — 370; ječmen: baški, nov, 71 kg, rešetan, prompten, plač. po prejemu 815.50 — 820; oves: baški in slavonski, nov, rešetan, zdrav, promp-ten 295 — 300; rž: 72/74 kg, uzančno blago, mlevska voznina 295—297.5; moka: pše-ničn« <0e>, nova, fco Ljubljana, pri odjemu vagona plačljivo po prejemu 430 _ 435. Novosadska blagovna borza (23. L m.) Cene brez pomembnejših sprememb. Promet: 35 vagonov pšenice, 17 moke, 1 otrobov, 24 turščice. Pšenica: gornjebiška, potijska in sremska, 79/80 kg 245 — 247.50; banatska, 79/80 kg 240 — 242.5. Moka: baška, marc-april 282.5 _ 287.5; nova, marc-340; <5> 310 — 320; <6. 270 - 280; <7» 2:55 do 265; <8> 205 — 215. Otrobi: baški in sremski, jutaste vreče 180 — 185; banatski, jutaste vreče 175 — 185. Turščica: baška, are - april 282.5 — 2,87.5; nova, maro-april - maj 285 — 290; april - maj 287-5 do 292.5; december - januar 245 — 250. Dunajska borza ca kmetijske proizvode (22. t m.) Tendenca je bila izrecno prijaznejša. Zahtevale 90 se višje cene, ker so tudi sosedne borze pokazovale višje tečaje. Za domačo pšenico se je zahtevalo do 36.50 šilinga ab Dunaj. V rži dalje velika ponudba. Razpoloženje v turščici se je dobro držalo. Kljub obilnim ponudbam blaga so se zahtevale malo višje cene. ki jih pa konsum nI odobril. Za madžarko turščicose je zahtevalo 34 šilingov ab Dunaj. Mal promet v ovsu. Uradne notice 80 se le malo izpremenile. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek s carino v šilingih ab Dunaj: pšenica: domača 35.75—36.50 madžarska potijska 39-25: rž: marchfeldskn 35.50 _ 86; ječmen: izbrani 42 — 43.50. I. 40 _ 41; turščica: madžarska 33.50 — 84, Piata 36 — 36.50; oves: domači 32 -- 3SLSO, Dooisi CERKNICA. V proslavo desetletnice državnega ujedšnjenja priredi naš »Sokol« v društvenem domu v nedeljo zi večer akademijo- Spored obsega: pevske točke, slavnosten zavor, proste vaje članov, članic ki dece ter prosto zabavo c plesom. Pričetek ob pol 20. Kdor le utegne, na) se udeleži te lepe prireditve. KAMNIK. KamniSki krajevni odfbor društva Rdečega križa pr redi dne 24. t. m. ob 20. svoj večer v Čitalnic s sporedom: 1.) predavanje o pomenu Rdečega loriža; 2.) petje narodnih in umetnih pesmi. S > deluje pevski kvante t Glasbene Matice. Vstopnij-e se dobijo pri odboru in na večer pri blagajni. K obilni udeležbi vabi odbor JE2ICA. Sokolsko društvo na Ježici je v nedeljo otvorilo zimsko prosvetno delo. Priredili sta se dve igri: »Izgubljeni m zopet najdeni mož« in burka »Krojač Fšps«. Igralci in igralke •o obe igri dvignili na višek učinkovito std in s tem dosegli prav lep uspeh. Dvorana je bila polna gledalcev, ki so z odobravanjem sledili igrama. To soboto ob pol 20. bo v Sotkolskem domu predavanje s filmom: »Scottova ekspedicija na južni tečaj«. Ker je to krasen in zanimiv film, pričakujemo polnoštevilno udeležbo, ker le v tem primeru upamo na nadaljnje prirejanj« filmskih predavanj. TRŽIČ. Podpisano ravnateljstvo se v svojem in v imenu šolske mladine za darovane zneske ob priliki jubilejne proslave 28. oktobra t. 1. vsem darovalcem najiskreneje zahvaljuje. Jubilejna zbirka je dosegla lepo svoto 3257 Din in ie je porabila za nabavo učnih knjig in drugih ličnih pripomočkov za revne učence meščanske iole. Prav tako se zahvaljuje vsem posetnikom slavnostne akademije, še posebej pa g. konzulu ČSR dr. Reshi za poklonjeno sliko g. prezidemta Masaryka. — Ravnateljstvo deške in dekliške rneščansike šole v Tržiču. GUŠTANJ. Zelo nečednih metod so s« začeli posluževati naši rdeči nasprotniki. Z grožnjami in psovanjem so že doslej skušali odvračati delavce od narodno-naprednih organizacij. Ker št menda vse to premalo zaleže, so se začeli posluževati laži ta tudi ie podkupovanja. Nekega delavca 90 skušali pregovoriti, da sname s svoje obleke sokol ski znak. Ker tega niso dosegli ne t lepimi in ne z grdimi besedami, so mu začeli ponujati — denar. Ker pa tudi to ni zaleglo, so z zvijačo delavca tako opijaniti, da s« ni več zavedal, kaj je delal. Mož, ki se je pri tem sramotnem poslu naiiboli odlikoval, zavzema važno, cd socijalistov mu poverjeno funkcijo. Tudi za shod KDK v Prevaljah so se rdečkarski voditelji posluževali laži. katerim so šle njih vse pre-verne ovčice na tirni. Da bi na shod KDK spravili večje število svojih pristašev, so se jim lagali, da priredi shod Oriuna Ker je shod tako mirno potekel, so se ljudje čudili, čemiu }e bilo toliko agitacije in hujskanja. In »pet so guštanj-ski ievo-socijalistični voditelji zvalili k.rivdo, da 6e ie shod tako dostojno vršil, na Moderndor-ferja in na lastnika lokala g. Rožmana. Gospodje komunisti naij bodo raje g. Rožmanu hvaležni, da Je zaradi kinopredstaive že ob po! 5. shod zaključil, sicer bi jih še marsikaj slišali. V svojem političnem listu so se komunisti res debelo zlagali, ko trdijo, da ie bila sprejeta v resolucijo tudi obsodba delovanja KDK. Gospodje! Vse kaT je bilo v resoluciji naoerjeno proti KDK. sta oba voditelja socijalistov na shodu sama črtala. Zakaj sta črtala, že sama prav dobro vesta. Tudi socijalistična večina ni bila ravno tako »ogromna«, in še k tei so pomagali krščanski socijalisti in radikali. Debelo se je zlagal tudi »Slovenec«. Piše, da je bilo na shodu samo 20 pristašev KDK. Da bo »Slovenčevo« laž vsak lahko »ošlaital«. povemo, da je bilo samo tz Ou-štanja in Dravograda 26 sam. demokratov, ki jih fehko imenoma navedemo. Da bi pa ne bito iiz Prevalj in okolice in Mežice, kjer obstoje 4 organizacije KDK, nobenega pristaša KDK. to lahko sa.mo še tak človek verjame, ki ga ima »Sloven-čev« dopisnik za — osla. Vsa brezuspešna gonja proti KDK samo dokazuje, da akcija KDK dobro uspeva in močno draži sicer ne ravno preveč občutljive živce naših nasprotnikov. Naši onstran granic p— Dr. Čok posvarien. Pred nekaj dneva }e bil dr. Ivan M. Čok posvarjen v smislu policijskega zakona s strani komisarja, ki odreja kon-flnacije. Dr. čok čaka prazivne razprave, pri kateri bi se pokazalo, kako po nedolžnem je bil obsojen, fašistična oblast pa misli na skorajšnjo konfinacijo dr. Čoka. p— Jugoslovenska zastava j« vihrala na dan desete obletnice italijanske zmage na Koziovem rabu pri Tolminu. Prijeli so 19-letnega dijaka Vaclava Tuto iz Tolmina in 19-letnega Viktorja Logarja in jih obtožili, da sta ona dva priredila iredentistično manifestacijo Goriški sodniki so obsodili Tuto na dva meseca zapora, Lo.garja pa na dva meseca zapora in 200 lir globe. p— Cobolll pred padcem Znano je, kako in zakaj s« je maščeval tržaški fašistični tajnik CoboiK nad dr. Čokom. Neka obnovna zadruga j« sleparila ljudi, kateri so se končno obrnili do odvetnika dir. Čoka. Pri razpravi J« bila zadruga obsojena povrniti škodo to-žiteljem in voditelji zadruge, med njimi Cobolli, so moraJd plačati velike globe. Takrat se je v Trstu živahno komentirala Cobolli jeva obsodba. V fa- šističnfh vrstah vre in povsodii srt pripovedujejo, da k Cobolli obogatel s stavbenimi zadrugami ter da ima premoženja nad 11 milijonov brl Cobolli Je priredil izlet članic »dopolavora« v Rim. Generalni tajnik Turati za }e pozval k sebi ki govorila sta o stavbnih zadrugah ki milijonih! članice so čakal«, da jih popelje Cobolli pred Mussolmija, pa »a ni bilo od nikoder. p— »Zadrugarjl« v Rimu. Na obisik zadružne razstav« v Rimu so vabili fašisti zlasti Slovence in Hrvat« Iz Istre in z Goriškega j« bil odziv neznaten, nekoliko več udeležnikov izleta Je bilo ia tržaške okolice. Sedaj sa »zadrugarjii« pripovedujejo, kako je bila dolgočasna vožnja, ki )e trajala kar celih 24 ur. Na rimski postaji so jih spravili v oddelke, kjer se razklada živina. Pertot - Ascari jim je po dolgih prošnjah šele dovolil, da so smela v hotel, kjer so se očistili in pripravili za povoTko. V kolosej 90 vstopali eden po eden. Vsakega so pregledali. Voditelji so morali jamčiti za svoj« zadrugarj«. Za slovanske zadrugarfe je igral to policijsko vlogo odvetnik dr. Agneletto. Poldrugo uro Je bilo treba čakati, da se je pojavil Mussolini. Mili-čarji so z zidovja dajali znamenja, kdaij treba ploskati in se klanjati s prapor ji pred vsemogočnim Ducejem. p— Industrijska cona v tržaškem pristanišču. Sele 25. oktobra je bil razglašen dekret z dne 10. avgusta, s katerim se dovoljujejo za napravo in preureditev industrijskih podjetij v občinah Trst, Tržič, Milje in Nabrežina do vključno 1930 olajšave, veljavne za Napoli. Ožji odsek 'a fašistične stranke j« sestavil pravila, ki so predložena ministrstvu za narodno gospodarstvo. Ustanoviti se ima akcijska družba z naslovom »Industrijska cona v tržaškem pristanišču«. 51iiri milijone kapitala se mora podpisati za družbo. V seji deželnega gospodarskega sveta (prej trgovsko zbornico) so sklenili, da sprejmejo 500 akcij po tisoč lir, Podpisovanje mora bita skoro zaključeno, pa še vedno ni zadostnega odziva s strani podjetnikov hi bank. Industrijalci in trgovci dobro vedo. da ne bo mogoče doseči z industrijsko cono v Trstu nič uspešnega, ker J« fašistična vlada postavila v Mar-gheri, to j« v novih Benetkah, trdna industrijska tla za gorenji Jadran. Štirih milijonov pa ne more današnji Trst kar tako proč vreči. glavnega zastopnika za Slovenijo za prodajo kem. preparatov se išče. Prednost imajo oni, kateri imajo svoje podzastopnike. Javiti se osebno v ne-delio 25. novembra pri K. ZUPANC, _Kranj. 13622a Potnika išče domače podjetje. Javijo naj s« agilni ki solidni z navedbo referenc in dosedanjega službovanja. Istotam sprejmemo tudi 13618a KONTORISTINJO. Ponudbe pod »Soliden« na oglasni odd. »Jutra«. pošten in zanesljiv naj se ponudi s pogoji in časom nastopa ion mita u i m Niš. 13^97 Cene za uvedbo vodilne svetovne znamke Lnuberger i Gloss glasovirjev in pianinov v največ^ dovršenosti. Mesečni obroki 400 Din.. Generalno zastopstvo tvrdke glasovirjev KANZLER, Maribor. Gosposka ul. 2 d. d. prva jugosl. tvornica esenc za rum in likerje, eteričnih olj in etra V ZAGREBU. Glavno zastopstvo za Slovenijo Emerik Zelinka LJUBLJANA VII, Celovška cesta št. 34 ORiENTAt suIT/IHBRO0 Orientalska kavarna in slaščičarna prietna turška; dalje slaSSi-c«: h alfe, burek, baklave ln T»e drage orijontalske cpecijtlitet«. — Orijestafeki leteli na Starem trgu 24 Sestanki, flirt mladih to *t»-rih. Vabimo na po«ku8njo Ipecijalitet. Nakup za Miklavža! Avtomobilisti tli Vaš motor se je ustavil! Ne znate si pomagati! Zakaj? Ker ne poznate njegovega delovanja, njegov ustroj. Vse to Vam razjasni — w ^ »Teoretični tečaj za že izprašane aviomobiliste«, ki ga otvorl v mesecu decembru Šoferska šola K. ČAMERNIK, Dunajska cesta 36. Telefon 2236. ODJAVA V ponedeljek dne 26 t. m o t v a r j a se zopet trgovina s čevlji kakor tudi čevljarna v Šelen&uigovi ul. št. 1 (piej Fr. Szaitner) Sprejemajo se kakor preje naročila po meri in vsa druga popravila po znatno znižani ceni. Vsa dela vrše tudi nadalje bivši nastavljerci prejšnje tvrdke. 13588 Reklama. Amerikanski sistem za vsakega obrtnika in trgovca. Navodilo stane Din 30 Rodošek Pretinac43, Varaždin 13 6s- Perje kokošje, purje, gosje naravno in s strojem iščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJDA Cakovec Medjimurie Telefon 50. 3, 60. Rusko-šveDske GALOšE in 26t ' SNEŽNI ČEVLJI ? „Zrapez" so nenadkriljive Za pranje lica Vam največ koristi olag< Lilijino milo s sliko opatlce. Dob' se povsod lilavno skiadUčes Parmmerija (Jran Ljubljana Mestn trg 11 s prakso v odvetniški pisarni, t znanjem slovenščine, srbo-hrvaščine in nemščine, strojepisja in stenografije. Nastop s 1. januarjem. Ponudbe na Ljubljana, poštni predal 167. I NAZNANILO! Naznanjava cenjenim gostom in občin-tvu, da bova otvo rila v novo preurejenih prostorih na STARI P >TI štev. 7, znano GOSTILNO p. d. pri „Španu" (za tramvaisko reirnzo) v nedeljo, 25. nov. 1928 Točila bova dobra vina in postregla gostom s prvovrstno domačo kuhinjo. Vsako nedeljo sveže krvave, jetrne mesene klobase, domača šunka iid. Priporočava se za obilen poset 13 o Angela in Josip Benjman-Mrze! Elektrikarja absolventa obrtne šole, zmožnega nemščine, absolventi 1928 imajo prednost, sprejmemo v našo tovarno v Splitu. SPLIT, d. d. za cement Portland, Ljubljana. 136t5 Različno strapac blago p j enotn h cenah HUMANIK Ljubljana. Dunalska cesta Ia, «Pefovia» Maribor, Gosposka ulica 17 Celje, Aleksandrova c. 1 Ptuj, Slovenski trg »Petovia. 13570 Veliko podjetje svetovnega slovesa želi agilnih zastopnikov za prodajo gospodarskih, v vsaki kmetski hiši potrebnih strojev. Ugodni plačilni pogoji velika mogočnost zaslužka. Sposobnim, v gospodarskih krogih uvedenim osebam se nudi sigurna eksistenca. Resni reflektanti se strokovno brezplačno uvedo. Pismene ponudbe pod ^Zanesljiv 111» na Jugomosse, Zagreb, Zrinjevac 20 Snežne čevlje in galoše // popravlja // najbolje in najceneje prva slovenska parna vulkanizacija gumija PETER ŠKAFAR LJUBLJANA, 264 Rimska cesta štev. 11. Slabi zobje skvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Ch'o-1 rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, po-j sebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista' . čisti zobe tudi na njih stranicah ter obstranjuje ostanke' jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo j tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont, ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-1 Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslavijut i Tvorni ce Zlatorog, Maribo^ • JbCuu L*jUCUJaXi. Mestni Dogrebni uvod Potrti flloboke žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod IVAN KUNC mehanik dne 23. t. m. nenadoma boguvdano preminili. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 24. novembra 1928 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. novembra 1928. 13623a Žalujoči ostali + Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da j« naš srčno ljubljeni soprog, oče, stric in svak, gospod Franc nadučitelj v pokolu danes 22. t. m. ob pol 8. uri po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega nam pokojnika s« bo vršil v soboto, 24. i. m. ob poi 16- uri na pokopališče v Smihel. Kandlla, 22. novembra 1928. 13604 Marija Kopitar, soproga; Elizabeta, Franc, Ivan, Viktorija, Ciril, Metod, Joško, Marija, Oskar, Slavko, Kristina, otroci ter ostali J sorodniki OornfesavinsSia posojilnica v Mozirju javl;a lurubno vest, da je pr. mrnul nagle smrti nje načelnik, gos, od I okrožni zdravnik Itd. dne 22. novembra. Pogteb blagega pokojnka se bo vršil dne 24. novembra ob tO uri dopoldne. Mozirje, 22. novembri lw23. 13607 Nzčelalšivo. Sinclair Olnckj Zlaži panter 59 »Pojdimo,« je šepnil, ln krenili smo dalje. Ko sem tako stopal po temi, sem čutil, da ml je veliko laže pri ircu. Cilj je bil blizu. Videti je bilo, da bo naskok na lopo docela nenadejan. »Cesar« in njegovi ljudje so vedeli, da sem ušel, in tudi to, da poznam položaj hiše. To pa, da sem našel doktorja in zvedel od njega, kako in kaj j« s sumljivo lopo — to je bilo golo naključje, ki niso mogli ničesar vedeti o njem. In tako sem z dokajšnjo gotovostjo čutil, da ne lezemo v novo past Naj nas je bilo še toliko — kar groza me je bilo misliti na našo usodo, če hi nas zajeli v podzemeljskem hodniku. Nekaj v stran od ceste so »e pokazaH nejasni očrt! poslopja. Bila je avtomobilska lopa in pred nK rdeč rezervoar znane oblike. Ena sama slabotna luč se je svetlikala skozi odprta vrata. »To ni kraj za garažo«, je šepnil Foster. »Niti slutil nisem, da stoji tu kaj takega. Vsekako še ne more biti dolgo, kar so jo zgradili Pred letom dni sem bil zadnjič tu in je še nisem videl.« Tedajci pa je šef glasno zaklical: »Bogme, evo garaže 1 Kaj pravite? Ali nimamo sreče, ljudje božji!« Tako govoreč je naglo krenil proti vhodu. S .presenečenimi vzkliki smo jo ubrali za njim. V ozadju lope sta se naslanjala vsak na .Tvojem stolu dva moža. Avtomobilov ni bilo videti. Ko smo vsrtopili, sta dedca planila na noge. Nič kaj vesela nista bila našega prihoda. Šef je naglo krenil proti njima in ml za itflm. »Cujte,« je vzkliknil, »mojemu avtomobilu »e Je pripetila nezgoda. Nedaleč od tod leži na glavni cesti. Ali lahko gresta z nami in ga pogledata?« Moža sta se spogledala. Nato je eden izmed njiju, okoren, temnopolt dedec, zmajal z glavo. »Zdaj ponoči ni mogoče. Pravkar sva hotela oditi. Spravite ga jutri semkaj.« šef je bil zdaj tik pri njiju in moža sta se nekoliko odmaknila, kakor zmerom napravijo ljudje s slabo vestjo, če se jim približa kak tujec. »Ali, čujta,« je odvrnil, »menda nas vendar ne mislita pustita v taki stiski? Samo veriga se je utrgala. Evo, počakajte malo, prinesel sem jo s seboj.« Segel je v žep in potegnil tz njega samokres zelo Impozantne vnanjosti. »Roke kvišku!« je zarjovel. »Da se mi ne ganeta!« Ob pogledu na samokres je eden izmed mož poiskusil steči v kot garaže, toda šefove besede so ga ustavile. »Z veži te ju!« je dodal šef. Foster je zaporedoma zvezal oba moža in jima zamašil usta; jaz sem mu pomagal, kolikor sem mogel z eno roko. Nato sva ju položila drug poleg drugega ob zidu na tla. Šef je zdaj izvlekel žepno svetiljko in stopil proti steni, kamor se je bil obrnil črni dedec, preden smo ga prijeli. S pomočjo svp-tlljke je obirno in temeljito preiskal ves zid. Nato se je vrnil k jetnikoma. »Čujta! Kje je gumb?« je vprašal. »Če hočeta poceni opraviti, bi bilo bolje ,d& nam ga pokažeta.« Dedec na tleh je samo buljil^vanj. Šef je spet stopil k nam tn si tenova ogledal zid. »Ali vidite to ozko Špranjo?« me je vprašal, počasi sveteč po zidu nizdol. »Mislim, da mora biti tu nekje dvigalo. Toda vrag si ga vedi, kako pridemo'do njega? Nekje bi moral biti kak zvonec, kak gumb, kaka vzmet ali vobče kaj. Bržkone je dohod z druge strani.« Neka; časa je še iskal, potlej pa je stopil k vratom ln na pragu pomahal x rokami Nato se Je spet obrnil k nam, Njegovi tM spremljevalci so se vsuli v garažo. Bil je pravi prizor iz gledališča. »Nu, dečki, stisnite se k steni,« je dejal, »da vas odtod ne bo videti. »Stal j baš pred špranjo v zidu. Možje so šli kakor jim je bil ukazal. Šef se je še enkrat obrnil k zidu, sklonil se in potegnil za majhen košček žice, ki je ležal na tleh. Tudi jaz sem ga bil opazil, toda imel sem ga za brezpomembno smet Ko je šef potegnil zanj, sem videl, da vodi v majhno luknjico v steni »Zvito, kaj?« je vprašal »Mislim, da imajo neko znamenje, ki si ga dajejo.« Okolnosti so nam bile ugodne; čez kaki dve minuti je za zidom nekaj zaškripalo tn stena se je mahoma razdelila, odprla se na tečajih, kakor dvojna vrata. Skozi ta vrata sem bil najbrže prišel prejšnjo noč. Ko je skočil šef skozi vrata v dvigalo, sem ujel pogled na preplašen obraz. Dvigalni strežaj je naglo zgrabil za vzvod in dvigalo je šinilo z njima v globino. Mi smo se gnetli okoli odprtine in jeli s skrbjo strmeti doli. Čez trenutek s« je dvigalo vrnilo. Strežaj ie ležal vznak na tleh. šef ga je tiščal z eno roko za grlo, z drugo pa je držal za vzvod. Ko se je dvigalo ustavilo, Je šef potegnil moža kvišku ln ga Je treščil v lopo, kjer ga je sprejel tucat ustrežljivih rok. Nepridiprav je bil videti od strahu napol blazen. V naslednjem trenutku sem bil prvič in zadnjič v svojem življenju priča »tretje stopnje«. »Pustite ga,« je rekel šef in pristopil k njemu. »Kdo je spodaj?« se je zadri. Mož je zmajal z glavo. Tedaj Je zletela šefova pest kviSku in zadela jetnika v sredo obraza, da je vznak telebil po tleh. šef se je sklonil in ga postavil spet na noge. »Kdo je spodaj?« je zarjovel iznova. Naročilo. (A* ur* tnalih, j t, ufjjiabu aorOgLaftu* cUUk Jutru- Ujt, nrurtojbu^m upada? L ootu* * maroakm,, ju 'LuUasva, J«JL xL i+tn. JusJL oglasi, bi slutijo « parr^dovaJju* ca- roajaL obSuufiua, uroka ImsuUl &opcur -Jfcy manjJL zivsJt DU, jr-v Prut&jbUa ta tifroVUf Lvurmu- rac**,, tij/ucs (fub^OA^a.Jl nJ4x ______cL krtpourku? Pul js Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro ▼ Šiški telef štev. 3203. taktični mehaniki bi »r hoteli i*vetbati pri iih »trojih, dob* ogod »luibo - Pismen* po f fciaaln ti ftudbe pod »Spreten _ Companr. Aiokaaadrov« Ž Aloma Ljubljana 42467 Seklmega kovača iol»<*g» sprejmem » traj no delo Stanovanj* » hiši Piljnent- ponudb* na ogi »ddelek »Jutra* pod lifro »Sttkirni kovač* 42423 Kroj. pomočnike prvovrstne sprejmem u fino veliko delo t trajno »luibo — Jo* Sojina. Ljubljana. 42480 Otroško varuhlnio (vzgojiteljico) k eno in ieeUetn; deklici sprejmem Befflektiram s»no na do brourSno lepo slovenščino govorečo »eebo. z inanjem nemščine in dobrimi »pričevali Ponudbe na oglasni Oddelek «Jutra» pod lifro «I>»lenj&ko». 42417 Trgovskega učenca zdravega in s potrebno šolsko izobrazbo »prejme trg melanega blag« P Koren. Preje Sterk. Črnomelj 42416 Trg. pomočnika (co) ia modno trgovin« t Mari bom sprejmem tako] Be flektiram le na res imoinc tn pri občevanju « stranka ml prijetnim nastopom Po nudb* » »liko na naslov ki ga pove oglasni odd* le* »Jutra*. 4241« Stroj, poslovodjo samostojnega — t večletno prakso in dobrimi referen eaisi sprejmem Ponudbe z lafet*vano plačo na oglasni oddelek »jutra* pod Šifro •Poslovodja*. 42496 Krepkega vajenca Ii butni* okolice *» mizarsko ta parket are* e obrt »prejme Ferdo PHmot'č — mlilar In parketar Ljubila na Trnovski prietan St 4 42374 Podružnica JUTRA v Cel?u i Kocenova ulica 2 ■i ■■•■■ ■ i. • '.■..»-'.-'"•i;« • Sprejema naročnino! TELEFON it 190 Daie naslove tn druge informacije tičočib se malih oglasov Levljar. pomočnica ta fino Hvali* lelo «reim* i trajno delo Aston Brieeij - Ljubljana. Gajev« al i 42885 čevljar, vajenca sprejme Frane Kozel J, Primakovo, Kranj. 42418 Vajenca ali vajenko lobreg« račnnarja, « primerno šoUku isobrasbo. po mogočnosti »motnega neaniSi-n«. sprejme ▼ trgovino mešanega blaga Ivan Plob r Ptuj«. 42486 Dobrega Žagarja -prejme takoj Fr Anikerst, Brezje. Gorenjsko. 42424 2 tapetniška vajenca ki cU «* le učila 1 2 iett, sprejmem v nadaljni pouk z vso oskrbo Prednost imajo marljivi in po-sluSnt — Pismene ponudbe poslati takoj na naslov: Ljudevit Spiljarič. tapetnik. Zagreb, Kaptol 10. 42254 Brivskega vajenca sprejmem Prednost imajo taki. ki »o s« i« učiU — Istotako sprejmem tudi pomočnika Ivan KunčiS, brivec. Bled. 42404 Mamifakturlst dobro Izveiban detajlist, lep nastop in čedne zunanjosti. dobi tokoj slntbo ▼ večji trgoTiaJ v mestu — Ponudbe pod H. «100» na ogi odd »Jutra* 4214« CL Tb Rntman: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba 102. A njemn Jo bila vožnja Se redno prepolna. .gjjag-ia^lMiaiu t BeMta in ne pri- dem!) je pomislil. A tedajci ga je obSla cdirava misel. Vzel je dežnik, razpel ga, veter ga je zajel in — Bobijeva ladja je xdr-tala po vodi! Izurjeno pletiljo i lastnim strojem sprejmem takoj v delo za oelo leto Na«lov v oglasnem oddelku •Jutra*. 42428 Dekle 14—M let staro, poitealh ■tairilev. • otrebno prtvliz-obrazbo takoj sprejmem kot u&en&o v veiju trgovino z meianim blagom na deteli. Naslov t oglasnem oddelku «Jutra». 42364 Blagajnlčarko popolnoma samostojno per-fektno slovensko in nemško korespondentko dobro strojepisko in račnnarico. abeo-Intuo neoporečno po motnosti z večletno praks« prvovrstno. sprejmem z novim letom v vetjo trgovino Na ponudbe, katere ne odgovarjajo gornjim zahtevam. m> ne bo oziralo Ponndbe » preipisl spričeval na oel. oddelefc »Jutra* pod lifro «Blaga jniSarka*. 42499 Potnik ki stalno obiskuje vea vetja mosta v vsej državi, bi vzel ie kak predmet v prodajo Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek v Maribora pod »Konkurenca*. 4248s Trg. pomočnft t»l»zn1narsk» stroke tMe mesta z« takoj - Cenjene ponudb* oa ogla« oddelek pogoji na ogi oddelek »Jutra* pod »Marljiva pomočnica* 42544 Gospodična vestna in zanenlfiva, teti slutbo Magajničarke — ali gre kot pomoč v kako tr-govfoo. Ponudb* na oglasni oddelek »Jutra* pod Kfro »Vestna fn zanesljiva* 42861 Goveje meso od jutri dalje po in 8 in 18 kg Peter Sitar, mesar, Bo laki drevored 42600 prodaj« Din 8 h Pozor! Votae * b bomhat tnptte oajcemeje pri tvrdki Kari Prelog Ljubljana 8tari trs K 12 tn Židovska ulica 4 284 Puhasto perje -»»poJil.ism oo no»»*tia i»im»ni 1 ke oo Dir SP ke - Izkoristit* nrilike lok!»t 'rsj« zalnsra L Brozov'«1 Zagreb, nic« 82. kemlčn« MstUnlc« perja, 188 Koks -un po ao Du. 100 Kg — vedno T zalogi ▼ mestni pUnarat 261 Declmalko dobro ohranjen« proda J. Pantar, Znamenjaks ul. 4 41999 FotograL aparate i dobro optiko, velikoet: 9 X 12, 10 X 15, 12 X 16. 13 X 18 in 18 X 24 k u p i Foto V. Baveo, Rajhenbar t Kroja-Ikl ulici 6 Točim tudi l»-borno portugalko. Spreje-abonente na hrano. 42547 Perje kokoije. pur je ia gosje, naravno in • »trojem CiSče-' no dobavija t vsaki mnotini E Vajda. Oakovec Medji murje Telefon 00. 8. 60 Avtotaksa • koncesijo in s krasnim sedemsedetnim. skoraj novim avtomobilom, ▼ celo jirometnem kraju Slovenijo, radi smrti lastnika izredno ugodno naprodaj Ponudbe pod »Sigurna eksistenca* na oglasili oddelek »Jutra* 42533 1 Radi selitve po ngotlni oem r o d a m umivalnik, posteljo, kreden co tn omaro Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 42478 Lepo pisalno mizo črno. salonsko, zelo ugodno prodam Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 42466 Trgovsko opremo pripravno za Ipecerijsko trgovino, prodam Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra* 42409 Trg. oprava ika in delikatesna — iraj nova, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 42478 Radi selitve fe naprodaj kredenca, ogledalo, ia obleko )n drugo Ogledati v ponedeljek »ed 10. In 12. uro na Erjavčevi oeeti UfU 42529 Pletene obleke dam ske ln otroike Izdeluje po naročilu točno Ia solidno Parter, Florljanaka ul 1TT 42511 Novo suknjo prodam za 1200 Din Pojasnila v Beethovnovi uHel 7, pritličje, levo 4241« WS!Tff!S9 Bukovih drv kupim večjo mnotino Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Drva* 42215 Parni kotel malhen. tromnleten zm ta-VoiSnio »iporabe, r dobrem stanju, kupim Kurilna ploskev 2—8 m* Ponndbe na oelasni oddelek »Jutra* pod »Kotel 1928». 42512 ilfiihš Zeleznato vino lekarnarja dr. O Piccollja v Ljubljani, krepi« oslabe le, malokrvne, odrasle in otroke. 257 LJutomerška vina najboljša, kakor tudi sli-vovko prod« po zelo nizki ceni upravitelj Anton Slik, Gornja Radgona. 172 Bukov žir in hrastov želod kap«]« r vtsaki mnotini »Fruktas* Ljubljana. Kre kov trg 10. 42312 Družabnik Kentabilno večje industrijsko podjetje v polnem ob ratu, sprejme v svrho raz širjenja le nekaj drutabni kov s kapitalom od SO 000 Din naprej — Družabnikom so rezerviran« sledeča slut b*na mesta vodja podjetja, knjigovodja akordant «kl* liščnik itd — s prostim stanovanjem in primerno pl&fc ter odpadajočim de iom čistega dobička po nndbe pod »Strojna opekar na* n« oglasni oddelek »Jutra*. <2830 Financirja (ko) telim M novo ustanovitev izdelave muholovca, kreme m čevlj« in zalogo kemičnih predmetov Sem strokovnjak bre« kapitala — pač pa kred« zasiguran. Ponudb* na upravo »Jutra* v Maribora pod značko :Existenoa*. 42481 Gostilno dobro tdočo n« prometnem kraju avto postaja Iz 16 oralov prvovrstnega zemljišča boste, njiv travnikov m vinograda radi od po to vanj« takoj prodam po zelo ugodni ceni Naslov pove v Celju 42237 podružnica »Jutra* Gostilno dobro M 080 na prometnem prostora, radi nunadn* obolelosti poceni prodam — VpraiaM- Zagreb Palmo« 6eva d 17/a Ciklon 41754 Doblčkanosno podjetje (pletllae stroke) ze • hišo veliko množino strojev inventarja itd ter vsemi odjemalci tako- po ugodni ee ai proda Podjetje je staro, na dobrem glasu hi dobro vpeljano Ponudbe na ogi oddelek »Jutra* pod lifro < Sedaj je prilika*. 42460 Vodno moč 100 k. «., t turbino tn poslopjem, 28 m doliine, 16 m širine, cca 12 m vižine, poleg s vodno iago tn cea 4 orale zemlj* prodam Je r lepem kraju Slovenije, od-laljeno 5 minut od telezni--ke postaje, pripravno za vsako večjo Industrijo. Po-mdbe pod lifro »Industrija 100 k. s.* na oglasni odd* 1 »k »Jutra*. 42551 Pekarno v aajprometnejii ulici Za- greb* prodam radi starosti. Obstoji te nad 60 Let Na slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 42506 Lokal s stanovanjem v novi hižd poleg Stadion« pripraven za osebo, ki bi prevzela pozneje tudi vino toS na račun, takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. „ ,, „ 4S550. Mlad zakonski par išče za februar stanovanje 3 sob t kopalnic« ln priti-klinami. t centru mesta Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod lifro »Center mesta*. 42347 Kletno stanovanje »ob* in kuhinj« oddam takoj. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 42495 Stanovanje visokopritličao. obstoječe t« 2 »ob. kuhinje hi pritiklin oddam takoj v Rotni dolini - cesta IV/26. 42510 Stanovanje dveh ali ene »obe ( kuhinjo teli trgovka r mestu alj ob cestni telecnici — Krajec, Pred škofijo It 20 42399 Stanovanje sobe, kuhinje, shrambe za jedila, drvarnic«, z vodovodom, elektriko itd oddam s 1. decembrom ali takoj polteni stranki Ponndbe na oglasni oddelek . 41930 Dve skupni sobi .1 opremljeno ln 1 prazno z« pisarno. » prostim vhodom telim t sredi mesta. Cenjene ponudbe na ogi. oddeleft »Jutra* pod »Električna razsvetljava 12* 42527 Opremljeno sobo če mogoč* s kopalnico in klavirjem teli zakonski par 1 1. decembrom Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Solidno*. 42541 Sobo lepo in aračno, a elektriko ln souporabo kopalnice oddam dvema osebam« v Pratakovi ulici 10/TO — desno. 42515 Mirno »bo ne predaleč od centra telim z domafto postrežbo, event oskrbo Ponudbe s navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »Jurist*. 42516 Opremljeno sobo z eno «li dvema posteljama, če mogoče • kopalnico, ▼ sredin) mesta telim — Ponudbe pod »Plačam dobro* na oglasni oddelek »Jutra*. 42524 Lepo, zračno sobo oddam t L decembrom 1« boljšemu, solidnem« gospoda. — Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 42422 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu Pred ibofijo 20/in. 42530 Sostanovalca s hrano, event. samo zajtrkom sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42534 Veliko prazno sobo lepo in snažno, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 42517 Lepo sobo c električno razsvetljavo ta postnim vhodom, z eno ali dvema posteljama oddam 1 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 42558 Prazno sobo separirano, Iščem. Ponudbe pod »Svetla* »a oglasni oddelek »Jutra*. 42550 Lepo sobo « posebnim vhodom, oddam N««l-ov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 42558 Stroj za izdelovanje zareznih strešnikov 'Doppelkastenpresee sistem SteinbrOck) za ročni pogon, skoraj nov, poceni prodam. — Pojasnila daj« Ormoška opekarna v Ormotu 42465 Stroj za spajanje kartonov Heftmaschine) malo rabljen ali nov, kupi Ivan Preče«, tov čevljev r Kranju. 42014 na&nv Akvaristi! Opremljeno sobo oddam I gospodoma »H 1 konskemu parm r Florij-an-eki ulici 16. 42562 Sobo • posehntai vhodom oddam 2 gospodom« aH gospodičnama, po 150 Din mesečno. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 42565 in Samovanje Pismo poslano po navedeni šifri. — Prosim, dvigniti. 42485 NI službe pri a. M. T. «514 Tihi večeri »Za križem* nisem dobila. V oglasnem oddelku Jutr» dobite moj naslov. 42554 Preklic Podpisani preklicujem, da Jote Branisel. Cerknic« 10 ni dvignil denarj« v posojilnici. ampak Jož« Kastelic, 9 podpi wm Branislovim — Jože Jurca, Cerknica 173 — p. Raikek. 42578 Kateri gospod hi poročil 231etno boljše dekle brez premotenja, ki j« izborna gospodinja Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pridne Poke*. 42264 Kozo mlekar!co kupim Ponudbe n« naslov: Henrijeta M a j e r, Drenov grič, potta Vrhnika. 42555 Dame! Priporoča se damaki Specijalno striženje! Trpežna ondulacijal Polaac J., friser, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. 42292 ▼ zalogi imam dnevno svežo ribjo krmo 8ep4c, Ljubljana, Tabor 6. 42588 Piiše volnene in gobeline aa ta-peciranje poni&tva ima lep« in najcenejše v zalogi Rudolf Sever, tapetništvo — Marijin trg 2. 47 Za Miklavža si oglejte novosti Vsaki dan zvečer in ob nedeljah razsvetljena razstava e po-sronom na elektriko Ram« novosti otroških ta igra finih vozičkov, holenderjev, skiro, tricikeljnov. malih ivokolee in malih avtomobilov pri Tribuna F B L., Ljubljana, K&rlovdka c 4. 42060 Zahtevajte brezplačen cenik ur Na odplačilo in za gotovino. Odplačilo KD 11 Kralja Petna 64, Beograd. 41624 Lepotno grmičevje grmičevje za živo mejo, igrličevje vrtnice, drevesa za aleje, sadna drevesa, grme kupite najboljše v drevesnici KLENERT Messendorf bei Gra« Steiermark. Kurjo očesa NajboljSe • Jstvo »roti kar jim očesom CLAVEN te mast g I Skladi«* v lekarnah ali drogerijah ab na« ravnost is tvornice in glavnega skladišča N. Hrniak = lekarnar. SISAfL Cn čitajte »Ponedeljek" Zahtevajte od svojega trgovca da prodaja f originalna \iigohanal~patenl~xnolzo pri kateri bo sicer nekoliko manje ra^kml pac pa boste vi bolj zadovoljni 5 ivojim kruhom in pecivom. ms -60157 Predbožična prodaja Ker ie pri nas pred Božičem vel k naval, zato daiemo našim odjemalcem že sedaj priliko, da si lahko pravočasno nabavijo lepe. elegantne čevlje, ki iih od danes naprej prodajamo po Din WS-l0fS3 Hitite, dokler ie še zaloga vseh velikosti in v vseh barvah. Oglejte si naše izložbe I 5875 -6039J Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra« Adolf Rjbnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani