Obrtnija. Obrtnijska premišljevanja. III. Kadar koli se snide kaka industrijalna korporacija, kadar koli se snidejo obrtniki na posvetovanja o svojega poklica potrebah in težavah, vselej pride tudi premog na razpravo, oziroma zvišanje premogovih cen, s čimur se je vse od kraja silno podražilo. Tega zvišanja ne čuti samo tisti, ki rabi premog za svojo obrt direktno, ampak tudi vsak konsument, naj bo že obrtnik ali ne. Premogova cena je poskočila po lanskem velikem štrajku premogarjev in lastniki premogarjev trde, da so bili prav po štrajku primorani zvišati premogove cene. Oglejmo si opravičevanje nekoliko bližje. Štrajk se je začel v prvih mesecih lanskega leta in sicer najprej v Voitsbergu in v Koflacbu na Štajerskem. Od tod je šel v Ostrovico in Karvin, potem pa v Kladno, Duchov, Mo«t, Homotov, Falknov, Oslovan itd. V Trbovljah se je delavce pomirile, še predno je prišlo do štrajka. Končal se je štrajk v času od 20. marcija do 12. aprila 1. 1. Štrajkalo je okroglo 64.000 premogarjev, seveda vsi v namen, da dosežejo boljše plače. Kaj pa so premogarji dosegli? Pri nekaterih premogokopih se je zvišala mezda od „šihte" plačanim rokodelcem za 20 vin. Nadalje se je dovolilo premogarjem, da zamorejo na račun svojega zaslužka dobiti predplačila, ki se pri vsa-komesečnem obračunu odtegnejo. Oženjenim premogarjem, ki nimajo naturalnega stanovanja se je dovolilo stanarine na teden po 4 krone, a če imajo več kakor troje otrok, po 6 kron. V Ostrovici in v Karvinu se je premogarjem zbolj-šala mezda za 12 o/^, vrh tega dobe zastonj razsvetljavo v jami in za svojo osebno porabo toliko premoga zastonj, kolikor so ga dotlej dobivali. V Kladnu se je uvedel deseturni delavnik, mezde se izplačujejo vsak teden, določila se je minimalna mezda v znesku 2 kroni 60 vin. na dan in vsak pre-mogar more dobiti na teden 100 kilogramov premoga po 60 vin. V celem okrožju Most, Duchcov, Toplice in Ho-^ motov je samo lastništvo jednega premogokopa dovolilo svojim delavcem desetodstotno zvišanje mezd, vsa druga lastništva niso dovolila ničesar in so delavci zopet pred prejšnjimi pogoji prišli na delo, Ravno tako je bilo v falknovskem revirju. Te, na uradne izkaze opirajoče se navedbe dokazujejo, da takoj po končanem štrajku vprizorjeno zvišanje cen nikakor ne izvira, da je štrajk bil vzrok jedino zvišanju. Ako se vzame, da se je delavcem zvišala mezda povprek za 12 o/o, kar je z ozirom na navedene uradne Stran 73 stran 74. podatke jako visoko računani, potem se vidi, da zvišanje premogovih cen ni prav v nikake m razmerju z zvfšanjem delavskih mezd, da so se cene premoga povse nerazmerno in neopravičeno zvišale. To zvišanje se da percentuvalno izračunati, ter nam kaže ta račun, da so se cene premoga zvišale: v Duchovu za 298 o/oi v Britanija premogokopu za 32*25 o/o, v Marscheinu za 55 o/o, v Hermanstadta za 63-2 o/o, v Avstrija Karbicu za 76 4 o/^. Ako se primerjajo cene, po katerih je največji rabat uživajoči konsument plačeval premog pred štrajkom in po štrajku, se vidi, da se mu je cena zvišala povprek za 45 11 o/o. Ne dovolj na tem, se je zvišanje cene uveljavilo tudi za tista naročila, ki so došla premogokopom še pred štrajkom. S tem se je nad trgovci s premogom, nad obrtniki in sploh nad konsumenti izvršilo pravo nasilstvo, kateremu so se morali udati, ker jim brez premoga ni bilo izhajati Obrtniki, veliki in mali, se že zdaj ne godi dobro. Konsum gre nazaj, zlasti vsied zvišanja premogovih cen, in tako so te cene postale za vgo obrtnijo prave kala-mitete. Na 'ntervencijo interesovanih obrtnikov je naposled minister za trgovino sklical producente premoga in velike obrtnike na razgovor v tej zadevi. Trgovinski minister je na tem razgovoru priznal, da ta ne gre zgolj na nasprotstva privatnih interesov nego za razmere, ki se tičejo produkcijskih pogojev velikega dela industrije in na tisoče in tisoče delavcev, ki se torej tičejo javnih interesov tudi davčne sile prebivalstva. Toda ta izvajanja niso ugajala navzočnim lastnikom premogokopov. Izmed vsega, kar je minister povedal, jim je ugajala samo izrek, da se ne smejo prezirati fruktuvacije svetovnega trga, in po tem izreku so tudi nadaljevali svoje poskuse zvišati cene. Lastniki premogokopov so se pri ti priliki z veliko odločnostjo izrekli zoper vse nasvete, s katerimi se je hotelo doseči znižanje cen, češ, da se hoče pristransko poseči v pristransko poseči v produkcijo. Izrekli so se zoper podržavljenje in podeželjenje premogokopov, izrekli so se celo zoper določitev maksimalnih cen in zoper monopolizovanje trgovine s premogom. Postavili so se na stališče, da se tudi pri taki neizogibni potrebščini, kakor je premog, mora producentom pustiti, da določajo cene po svoji volji, da jih torej smejo zviševati, kolikor hočejo, in odklanjali vse pozitivne predloge obrtnikov. Razgovor ni imel prav nobenega uspeha. Ta razgovor je bil udarec v vodo in tudi po tem razgovoru so lastništva premogokopov od meseca do meseca zviševala premogove cene, kakor se jim je ljubilo, to se pravi, kolikor več so konsumentje povpraševali po premogu, toliko bolj je rasla cena. (Konec prih.) Stran 83 Obrtnija. Obrtnijska premišljevanja. (Konec.) Lastništva premogokopov so v zvezi s trgovci s premogom takorekoč rajonirali vso kupčijo s premogom in s tem za vse obrtnike v pravem pomenu besede proklamirali »naglo sodbo". Kako je zvišanje premogovih cen vplivalo na vso obrtnost, tako na veliko, kakor na malo, naj kaže le jeden sam slučaj. Zadnjič omenjene enkete se je udeležil tudi odposlanec neke papirnice. Ta je dokazal, da bo njegovo tovarno vsled zvišanja premogovih cen veljal premog 80 000 kron na leto več, kakor ga je veljal poprej, in da je njegovi tovarni vsled tega popolnoma nemogoče izhajati. Bes je dotična tovarna delo ustavila, vsled česar je več sto delavcev in nekaj uradnikov izgubilo kruh. Kako mora zvišanje premogovih cen vplivati še-le na steklarsko industrijo, ki mej vsemi industrijami največ premoga porabi, si je po tem takem lahko predstavljati. Vsled zvišanja premogovih cen se je nekaterim industrijam onemogočil obstanek, drugim pa se je onemogočil eksport, ker so vsled višjih cen premoga izgubile možnost konkurirati z inozemskimi industrijami. Gotovo je, da bodo producenti premoga prej ali slej odnehali in cene zopet znižali, kakor hitro poneha nakupovanje v dosedanji meri, katero nakupovanje je industrijalcem narekoval strah pred novim štrajkom. Toda vsa obrtnija i a sploh vse občinstvo je interesirano pri tem, da se ustvarijo razmere, vsled katerih bo producentom premoga nemogoče, cene še kdaj zvišati. Producentje premoga so se postavili na stališče, da bodo cene zviševali, kadar bo mnogo povpraševanja po premogu, zniževali pa jih bodo, kadar bo obilo premoga na razpolaganje, kupcev pa malo. Nasproti temu imajo konsumentje samo jedno obrambeno sredstvo: poskrbeti se mora; da se zviša produkcija premoga. Na to se je mislilo tudi že na prej omenjeni enketi. Tedaj je predsednik zveze avstrijskih industrijalcev, Pastree, opozarjal na bogastvo Dalmacije na premogu in trgovinskemu ministru priporočal, naj vzpodbode kapitaliste, da se lotijo kopanja premoga, s tem, da za otvoritev novih premogokopov zagotovi podjetništvu obsežne davčne in druge olajšave. Nadalje se je priporočalo, naj ministrstvo poskrbi za pomnožitev produkcije v eraričnih premcgokopih, v katerem oziru se je res nekaj odredilo, in končno naj se prisili imetelje takozvanih „freischurfov", da morajo priznane jim pravice tudi dejansko izkoriščati, ne pa da bi, kakor je sedaj navada, samo čakali, kdaj se nudi prilika te rudniškozemlje knjižno zagotovljene jim pravice za dober denar prodati. Vrh tega bi morala vlada poskrbeti, da imajo ne le državne železnice ampak tudi druge železnice, na katere ima vlada kaj vpliva, vedno dovolj vozov za prevažanje premoga na razpolaganje. Zadnji štrajk je pokazal, kako zelo je to potrebno. Pomanjkanje premoga bi gotovo ne bilo postalo tako strašno, ako bi bile imele železnice dovolj vozov na razpolaganje. Znamenit vpliv na podraženje premoga so imeli tudi veletrgovci, ki imajo nekak monopol na kupčijo s premogom. Tako je vsa severočeška kupčija s premogom koncentrirana v dveh rokah, katerim je obrtnija z vsem drugim občinstvom vred prepuščena na milost in nemilost. In še v nekem oziru bi morala vlada pomagati, da se olajša ropanje producentov premoga. Treba je pre-meniti železniške tarife V Nemčiji je položaj glede premoga ravno tak, kakor pri nas. A koliko se je storilo tam, da se olajša transport, koliko pa pri nas. Nemčija je znižala tarife za prevažanje premoga, ne le domačega nego tudi inozemskega tako, da je transport povprek postal pri 10.000% za 3 gld. cenejši, kakor je bil prej. V Avstriji se pa niso tarifi niti za krajcar znižali, in se je s tem vsa obrtnost silno oškodila, trpeli pa so konsumentje. Tem razmeram se mora narediti konec, toda prej se jim ta konec ne naredi, dokler parlament ne bo zboroval. Stran 84.