ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA + JURIJ MUŠIČ J0ŽE JENKO Sredi neumornega dela je umrl in bdi po- kopan v Osijeku dne 3. februarja t. 1. naš sodelavec generalštebni polkovnik v pok. Ju- rij Mušič. Po rodu iz znane novomeške rod- bine je študiral v dolenjski metropoli gim- nazijo in tam 1. 1916 maturiral. Ze kot gimnazijec se je vključil v pokret preporoda. Prvo svetovno vojno je preživel med dalma- tinskim 23. pešpolkom, ki je bil neustrašen hranilec sončne Gorice. Po preboju italijan- ske obrambne črte pri Kobaridu se je boril ob Piavi in nato še na tirolskih vršacih. Po tem trpljenju se je priključil našim fantom v boju za Koroško. Za hrabrost in druge vojaške vrline je prejel armijsko pohvalo in red Belega orla z meči. Kljub temu, da je bil rojen za vojaški poklic, se je odločil za nada- ljevanje visokošolskega študija. Toda na pri- govarjanje in vabilo bivših vojaških strokov- njakov je izbral vojaško stroko, končal višjo vojno in generalštabno akademijo in spopolnil znanje tudi s študijem v Franciji. Potem ga srečamo v Osijeku in na Cetinju, kjer je opravljal službo načelnika štaba zetske divi- zije in v naslednjih letih kot vojni ataše v Romuniji in Poljski. Po letu 1937 je bil dode- ljen glavnemu generalnemu štabu in nato vrhovni komandi. V osvobodilni vojni je pri- šel najprvo v italijansko ujetništvo in nato proti mednarodnim dogovorom kot intemira- nec v Gonars. Vse take nevšečnosti in poni- žanja so mu zrahljale zdravje. Kljub temu se je priključil 1. 1945 jugoslovanski armadi in prevzel kot generalštabni polkovnik profe- suno na vojni akademiji v Zadru in zatem v Sarajevu, od koder je bil premeščen v Zagreb Jcot operativni oficir armijske oblasti. Po de- mobilizaciji je odšel v Osijek, kjer je posvetil vse svoje moči in znanje organizaciji socialne zdravstvene službe. Kljub zdravstveni osla- bitvi se je vključil v delovni team Vojnozgo- dovinskega inštituta v Beogradu. Zanj je se- stavil več člankov in raziprav. S strokovnim publicističnim delom je pričel po 1. 1963, ko je bil upokojen. Kot udeleženec obeh svetovnih vojn in kot poklicni strokovnjak je napisal več člankov in razprav tudi za Kroniko. V posameznih številkah letnikov od 1958 do 1966 je izšlo devet obširnih opisov vojnih dogajanj na Pri- morskem v boju za Gorico in našo zahodno in severno državno mejo. Vsebina je izbrana in privlačna za zgodovinarja, posebno pa še za preživele borce na teh krvavih poljanah; zanamcem pa bo zgled, kako hrabro se je borila vojska in posameznik za svojo narodno mejo in pravice tako na zahodu kakor na severu. Na obeh frontah je pokojni doživljal grozote in trpljenje. Poleg opisovanja taktič- nega poteka in razpletanja bojev je izbral pokojni Mušič tudi spomine, v katerih se kri- tično poglablja v vzroke za zlom bivše Jugo- slavije in njene vojske. Vse nabrano gradivo je mogel napisati kot član bivše vrhovne ko- mande in je imel v tem svojstvu tudi vpogled v usodna dogajanja neposredno pred izbru- hom vojne. Med pripravljanjem obljubljenega članka o zgodOTini Napoleonovih vojn v naši domovini mu je iztrgala neizprosna Parka pero iz rok, da ni mogel mnogo zamisli uresničiti. Zal je upravi in uredništvu, da je zgubila tako zvestega in vestnega strokovnjaka in sodelavca. Slava njegovemu spominu! 59